Glasilo delavcev sozda Merx	Številka 10 — Leto IX — Oktober 1989
Sozd Mene združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Savinjski magazin Žalec, Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 9.000 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani' Zdenka Zimšek, Darinka Oset, Danica Dosedla, Fanika Ilijaš, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Matjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva' Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica,Ljubljana
Plače v prihodnje na osnovi doseženih rezultatov poslovanja podjetja
Negotovost, kije že nekaj časa pestila področje osebnih dohodkov,je tako z izdajo sprememb in dopolnitev zakona o finančnem poslovanju manjša, vendar še ni vse povsem jasno.
S spremembami zakona so delno razveljavljena dosedanja indeksiranja na osnovi znane metodologije oz. prilagajanje plač rasti življenjskim stroškom in pričakovanim rezultatom.
Načelo, da bomo delili toliko, kolikor bomo zaslužili, ali da se plače ne smejo povečati bolj kot se poveča produktivnost, s tem zakonom ni popolnoma uveljavljeno. Vladaje namreč za prehodno obdobje našla kompromisno rešitev.
Osnova za izplačilo plač med obračunskim obdobjem je izplačilo predhodnega meseca, povečano za 90-% rast življenjskih stroškov v primerjavi s prejšnjim mesecem. Začetna osnova za oktober je tako izplačani OD avgusta.
Večja povečanja plač je mogoče izplačevati le v višini, ki jo dovoljujejo rezultati poslovanja, ugotovljeni po polletnem oz. letnem obračunu. Vmes jih je mogoče povišati le v primeru, če je narejen mesečni obračun.
Če podjetje nima lastnih sredstev za izplačilo plač, ko poravna že vse obveznosti do partnerjev in družbe, bo moralo izplačati samo zajamčene plače.
Treba je poudariti, daje ves ta način določanja višine osebnih dohodkov nekakšen začasen režim delitve, ki naj bi veljal do konca marca 1990.
Takrat naj bi bili izpolnjeni pogoji za drugo fazo, ki jo ZIS že napoveduje in v kateri naj bi bile glavni mehanizmi »kolektivne pogodbe«, v kateri bo jasno določena cena dela — socialno primerna in motivacijsko učinkovita v cilju uveljavljanja tržnega gospodarstva.
Preobrazba sozda Mera
Sproti, kolikor je seveda mogoče, vas dragi bralci želimo obveščati, kako daleč smo trenutno s preobrazbe-nim procesom sozda Merx v skladu z zakonom o podjetjih. Mislim, da nam to kolikor toliko uspeva in da ste, seveda če preberete Merxov Vestnik, seznanjeni z vsemi aktivnostmi, ki potekajo v ta namen.
Trenutno je pripravljen predlog samoupravnega sporazuma o povezovanju v Merx, to je v sestavljeno podjetje, in v naslednjih dneh ga bo že obravnaval delavski svet sozda in ga dal v 15-dnevno javno obravnavo, od katere pričakujemo predvsem strokovno razmišljanje o njegovi vsebinski zasnovi. Ta zasnova je grajena predvsem na podlagah, ki naj bi omogočile Merxu trdno vsebinsko, organizacijsko in materialno možnost, da bi posloval z dobičkom in da bi bil sposoben kljubovati vsem gospodarskim in tržnim spremembam, kijih bo postopoma prinašalo uvajanje tržnega gospodarstva in omejevanje inflacijske ekspanzije.
Razvoj Merxa kot poslovnega sistema je v tej fazi zastavljen v smer utrjevanja treh temeljnih funkcij (razvoj in naložbe, finance, trženje), ki naj bi omogočile postopno povečevanje interesov za kapitalsko povezovanje sredstev.
V tem času, ko mnogi parametri, kot so delničarstvo, trg vrednostnih papirjev, še niso dovolj dodelani in ko inflacijski tokovi še močno izničujejo možnosti za razvoj kapitalskih oblik konkretnega delovanja, v zasnovi sporazuma o povezovanju v sestavljeno podjetje zastavljamo prve
možnosti, da bi v dveh letih postopoma našli primerno obliko in vsebino razvojnih usmeritev.
Pomembna dimenzija je vsekakor obvladovanje finančnih tokov ob hkratnem optimalnem izkoristku tržnih možnosti ali možnosti trženja ter pospešenem razvoju na področju uveljavljanja vrednostnih papirjev, novih oblik gospodarjenja ter tehnologij ob čimvečji uporabi novih podjetniških znanj v našem načinu dela.
Če nam bo uspelo danes sicer še zelo skromno začrtane ambicije postopno razviti do te ravni usklajenega delovanja, potem lahko pričakujemo trdnost v trženjskem prostoru, zanesljivo socialno varnost delavcev in optimalen razvoj, ki bo temeljil na dobičku kot posledici podjetniškega gospodarjenja. S takšno zasnovo bomo lahko uspešno kljubovali tudi tuji konkurenci.
Tozdi postajajo podjetja
Delovni organizaciji gostinsko turistične dejavnosti Hoteli gostinstvo in Gostinsko podjetje sta se dokončno odločili o preoblikovanju temeljnih organizacij v družbena podjetja. Tako bo iz dveh delovnih organizacij nastalo šest družbenih podjetij. Trenutno sprejemajo statute novoustanovljenih družbenih podjetij, razporejajo delavce strokovnih služb prejšnjih delovnih organizacij in seveda delijo premoženje.
' ■ 1
Nova slaščičarna MPI v Rogaški Slatini
Mlinsko predelovalna industrija Celje, temeljna organizacija Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina, je investitor nove slaščičarne, ki je prizidek k obstoječi pekarni v Rogaški Slatini.
Prostori nove slaščičarne v izmeri 560 m1 so sodobno opremljeni in jih uporabljajo za pripravo slaščic, testenin in ostalih slaščičarskih izdelkov ter pomenijo nadomestni objekt za prostore, v stari slaščičarni, ki so jo z izgradnjo obvoznice porušili.
Dela na prizidku je izvajalIngradov tozd iz Rogaške Slatine in so bila končana v predvidenem roku. Oprema je proizvod domačih dobaviteljev (Gostol, SOP Krško).
Skupna vrednost novega objekta z opremo znaša šest milijard 690 milijonov dinarjev.
V novem objektu bodo imele slaščičarke boljše delovne razmere, sodobna tehnologija pa bo ob zmanjšanem fizičnem naporu omogočala doseganje optimalnih rezultatov.
-ab-
Nova razvojna strategija
Čimvečji dobiček
Upočasnjena rast vseh pomembnejših kazalcev poslovanja nam nalaga nove dolžnosti na razvojnem področju.
V razvoju so nujni novi koraki, v skladu s sedanjimi možnostmi in novo perspektivo. Temu primerno seje potrebno organizirati in sprejeti nov način dela in miselnost. To je priložnost ob novi organiziranosti. Nujno je zavestno določanje strategije in poslovne politike pa tudi osnovo raz-čiščenje razvojne filozofije na nekaterih področjih. Cilj je dosegati maksimalno skladnost razvoja sistema ter večji dobiček. To je pomembno za vsako bodoče družbeno podjetje in sestavljeno podjetje, kot tudi po panogah v novih razmerah tržnega ravnanja. Prevladati morajo podjetniška načela razvoja.
Že do sedaj so aktivnosti na področju razvoja odigrale pomembno vlogo, vidni rezultati pa so le na področju naložb. Zamišljamo si, da bi te aktivnosti morale biti širše, skupno dogovorjene, proučene in stvarno realizirane.
Marsikje zaostajamo v razvoju: v tehnologiji, organizaciji, informatiki, na splošno logistiki poslovnih procesov, tehnološki prenovi, inovativnosti, vsepovsod pa je pomanjkanje znanja. Potrebni so hitri pristopi k organiziranju raznih oblik podjetij, združevanje kapitala na novih osnovah, novi programi, sanacije na dolgi
rok, odnos do privatnega sektorja, itd. Potrebno je poglobljeno delo na področju tehnologije, predvsem v trgovini in gostinstvu, nadalje pospeševanje in transfer inovativnosti.
V teh procesih prilagajanja poslovanja in hitrih sprememb v smeri podjetništva bo potrebno funkciji razvoja dati ustrezen poudarek in to na vseh ravneh. Nekateri ključni razvojni ukrepi so povezani s funkcijo vodenja, za nekatere aktivnosti bo na nivoju sestavljenega podjetja samo koordinativna-usmerjevalna vloga, dodatno aktiviranje razvojno tehnoloških kadrov in povezovanje znanja. Nekatere naloge, ki so se dobro opravljale tudi do sedaj, bi jih opravljali tudi v prihodnje na ravni sestavljenega podjetja. Opravljali pa bi tudi nove naloge v skupnem interesu in po dogovoru s članicami.
Novo želimo uvesti, glede na potrebo članic, na projektnem principu in s teamskim izvajanjem, procese na področju organiziranja splošno, predvsem pa organiziranju novih oblik podjetij, združevanja sredstev, konkretnih možnosti za izvajanje naložbe. Konkretne aktivnosti na razvoju drobnega gospodarstva itd.
- Novi pogoji dela in organiziranja nam dajejo velike možnosti in obveze pri doseganju boljših poslovnih učinkov.
Zvonko Strašek
Mešana podjetja
Pripravljen je predlog za strokovno razpravo o razvojnem konceptu delovne organizacije Jelen iz Slovenskih Konjic in formiranju mešanega podjetja, ki bi bil, če bo predlog sprejemljiv, prvo mešano podjetje, poleg mešanega podjetja Mandi v sozdu Merx.
Današnji čas, razmere in možnosti pa bodo vsekakor narekovali, da bo podobnih primerov nove oblike organiziranosti sestavljenega podjetja vsak dan več.
Poslovni odbor in delavski svet
Glavna tema: preobrazba
Za nami sta obe seji samoupravnih organov sozda Merx, na katerih je bila osrednja točka dnevnega reda preobrazba delovnih organizacij in sozda Merx ter obravnava samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno podjetje Merx.
Glede na to, da so sklepi na seji poslovnega odbora prav takšni, kot jih je kasneje na pobudo poslovnega odbora sprejel tudi delavski svet, vam bomo posredovali samo sklepe delavskega sveta sozda Merx.
1. Ukrepi ekonomske politike
Delavski svet sprejema informacijo o ukrepih ekonomske politike ZIS in položaja delovnih organizacij Mera, hkrati pa sprejema tudi sklepe kolegija direktorjev, ki so bili izoblikovani za večjo učinkovitost gospodarjenja.
Delavski svet bo na eni naslednjih sej podrobneje obravnaval gospodarski položaj Mera v primerjavi s sorodnimi poslovnimi sistemi v panogi in prostoru.
Delavski svet nalaga vodilnim delavcem v sozdu, da skupaj z vodstvi delovnih organizacij — članic sproti spremljajo reformske ukrepe in zagotavljajo skladnost v izvajanju s posebnim poudarkom na iskanju optimalnih rešitev gospodarjenja v novih razmerah.
2.	Potek preobrazbe in osnutek SaS
Delavski svet sozda sprejema informacijo o poteku podjetniškega preobrazbenega procesa v Merxu.
Delavski svet ugotavlja, da so v času strokovnih razprav o predosnutku SaS o združitvi v SP iz julija 1989, nekatere članice sozda že dale svoje pripombe, ki so bile v osnutku SaS večinoma upoštevane. Članice pa so
hkrati dobile tudr ustrezne odgovore na pripombe.
Delavski svet daje osnutek SaS Merx SP v 15-dnevno javno obravnavo, ker ugotavlja, da je ustrezen. Javna razprava traja od 6. do 20 oktobra 1989. Članice sozda poziva, da osnutek SaS v tem času proučijo in svoje morebitne pripombe in dopolnila sporočijo strokovnim službam sozda. Delavski svet priporoča svojim članom, naj aktivno sodelujejo v razpravi v svojih delovnih okoljih.
Delavski svet ugotavlja, da je potrebno pohiteti in predlog SaS pripraviti do 25. oktobra, javno razpravo o njem pa opraviti najkasneje do 15. novembra 1989.
Delavski svet nalaga KPO, naj po svojih zmožnostih stori vse potrebno za zagotovitev racionalnega organiziranja na gospodarskih osnovah, hkrati pa naj vse poslovodne delavce opozori na odgovornost za posledice, ki
bi lahko nastale pri prednostnem uveljavljanju drugačnih interesov.
Kot prispevek k javni razpravi o osnutku SaS se upoštevajo pripombe in pobude, ki so bile podane v razpravi na seji Poslovnega odbora, prispevke in razprave delegatov ter drugih razpravljalcev.
3. Razno
Delavski svet se je seznanil z informacijo o priporočilu koordinacijskega odbora kadrovskih delavcev sozda Merx in se zavzel za predlagano usmeritev, po kateri naj se vsi kadrovski problemi tehnoloških presežkov delavcev, ki so rezultat organizacijskih sprememb, rešujejo predvsem znotraj DO Mera. Posamezne DO naj temu načinu reševanja dajo prednost pred zaposlovanjem kadrov od zunaj, kar pa se ne nanaša na nujne potrebe po kadrih z višjimi in posebnimi strokovnimi znanji.
MERK
VESTNIK
OKTOBER 1989
Temelj podjetništva je znanje
Odraščamo. Postopoma se v nas prebuja želja in potreba, da vsak s svojim znanjem in sposobnostjo sodelujemo pri ustvarjanju možnosti za naše življenje. Vedno smo delali pod modrim mentorstvom države, ki je prek svojih oblik organiziranosti in delovanja skrbela, da seje v poprečju vse nekako dobro izteklo. Delali smo za boljši jutri, ki pa ga ni in ni hotelo biti. Cas teče, naše delo in naše življenje pa odtekata z njim.
Hudobija bi bilo trditi, da naše dosedanje delo ni dalo rezultatov. Kdor se spominja še let po vojni in jih primerja z današnjim časom, si ne more dovoliti, da bi mu nekdo ves ta trud izničil.
Toda svet nas je prehitel. Bolje so znali izrabiti znanje, sposobnost in ustvarjalnost vsakega posameznika.
Ljudje smo pač čudna reč, ni nas mogoče programirati na isti tempo življenja, na iste navade, na enake življenjske potrebe, skratka, vsakdo si svoje življenje in svoje mesto med drugimi predstavlja drugače, po svoje, vse v odvisnosti od tega, kakšna je njegova usposobljenost videti celotne možnosti v prostoru, času in stimulaciji.
Od tega, kolikor posameznik zna in ve, je odvisno, kolikšnega in kako zapletenega osebnega projekta se bo v svojem življenju lotil, kako si bo zastavil svoj življenjski cilj. Od tega, koliko bo stimuliran, kaj mu bo realizacija zastavljenih ciljev »vrgla« v lasten žep, za svoje osebne potrebe in potrebe njegove družine in kolikor mu bo uspeh zadostil njegova notranja pričakovanja, pa je odvisna energija, volja, vzdržljivost, upornost pri uresničevanju zastavljenih ciljev.
Če bi v naši družbi uspeli skladno razvijati vse te in še mnoge druge pomembne elemente ustvarjalnosti
pri človeku ter jih povezati v skupna družbena prizadevanja za celovit razvoj in napredek, tedaj bi danes zagotovo že stali na pragu glavnega vhoda v Evropo časa, v Evropo razvitosti in Evropo kakovosti življenja. Sedaj pa se zunaj te velike hiše glasno prepiramo, skozi katerega od stranskih vhodov bi se skrivoma prikradli noter. V Merxu hočemo več! Vsak naš delavec ve, da to pomeni več prometa, večja proizvodnja, nižji stroški še tisoč podobnih več in manj. Vsakdo za svoje delovno okolje najbolje ve, kaj bi bilo treba še storiti in to je treba storiti čim prej. Toda na raven evropske produktivnosti ne bomo prišli le, če bomo fizično še več delali kot delajo tam, kjer že sicer tehnologija diktira tempo dela. Tehnologijo dela moramo menjati, da bomo učinkovitejši. Znova in znova si moramo »izmišljevati« izdelke, ki so tržno zanimivi, zagotavljati visoko kakovost in zanesljivost izdelkov, v načinu ponudbe moramo biti znova in znova privlačni-konkurenčni. Potrošnikov je dovolj, le vse moramo storiti, da bodo pri nas, pri Merxu, ne pa drugje, pri konkurenci.
Analize kažejo, da v Merxu kot sozdu zaostajamo za rezultati gospodarjenja drugih sorodnih sistemov v Sloveniji. Iskanje vzrokov je zapleteno in nehvaležno opravilo.
Vse ostrejše obrise pa dobiva spoznanje, daje eden od temeljnih vzrokov našega zaostajanja v naši nezadostni učinkovitosti, v odsotnosti strokovnih znanj, ki se danes v svetu že uporabljajo kot dnevna praksa. Ozkost v gledanju družbenega, gospodarskega in poslovnega prostora nas resno omejuje.
In kaj storiti. Smo pred vrati podjetništva, tržnega gospodarstva, kjer
dobiček igra na dobitno karto. Če si »dober«, živiš in delaš dalje, ča nisi, propadeš. To je krutost, ki ne pozna šale.
V Merxu menimo, da bomo uspeli v tem boju, ki se nam obeta. Uspeli bomo, ker se bomo pravočasno začeli usposabljati za to »za nas« novo podjetniško obdobje in vsebino. Načrtujemo lastno obliko razvoja kadrov. Lastno obliko funkcionalnega izobraževanja za nove pogoje dela, mišljenja, ustvarjalnosti in poslovodenja. Uvajanje novih, vedno svežih znanj s svetovnega prostora bo omogočilo našim delavcem, da bodo z dodatno stimulacijo vsak dan ustvarjali nove možnosti Merxa in pri tem sebi odmerjali boljši kos kruha že danes.
Izobraževalni center kot sodobna podjetniško zasnovana oblika in vsebina tekočega usposabljanja naj bi bila izražena v eni od vsebinskih usmeritev naše koncepcije razvojnih aktivnosti v bodočem podjetniško organiziranem in poslovno zasnovanem Merxu. Deloval naj bi na načelu sa-mofinanciranja. Opremljenost naj bi slonela na sodobnih tehnoloških dosežkih razvitega sveta, medtem ko bi bili nosilci izobraževalnega procesa priznani in poslovno uspešni strokovnjaki iz domačih in tujih »logov« naše panoge.
Rezultat tega področja naše razvojne koncepcije naj bi bil izražen na eni strani v boljšem in učinkovitejšem delu, uspešnejšem gospodarjenju v Merxu in večji poslovni uspešnosti, na drugi strani pa se mora vsakemu delavcu, ki bo ažurno obnavljal in pridobival nova znanja ter jih uspešno uveljavil pri svojem vsakdanjem delu, učinek odraziti v hitrejšem napredovanju in zajetnejši plačilni kuverti.
PS-TR
Pred bližajočo zimsko sezono smo na velesejmu predstavili tudi naš zimsko športni center Golte in Zdravilišča Dobrna. Poleg panoja, številnih prospektov in informacij so si lahko številni obiskovalci ogledali tudi filme na videu o Golteh, Zdravilišču Dobrna, čajih ASANA in o motorjih Tori.
Torej še ena uspešna predstavitev Merxa ob njegovi 30-letnici.
Kmetijski kombinat Šentjur, tozda Lastna proizvodnja, je na sejmu prikazal letošnji pridelek, jabolka idared in zlati delišes, v izredno lepi embalaži. Zaradi izrednega zanimanja so letos prvič ponudili na zagrebškem velesejmu sindikalnim in delovnim organizacijam nakup jabolk za ozimnico
Pripravili smo tudi degustacijo čajev ASANA v obliki hladnih in toplih napitkov. Posebna zanimivostje bila prikupna gejša, ki je privabila v Merxov paviljon številne obiskovalce. Ob njej so bili Merxovi čaji ASANA še slajši. Posebnost jesenskega zagrebškega sejma je bil tudi nov izdelek Kmetijskega kombinata Šentjurja Mlinsko predelovalne industrije MESNA ŠTRUČKA, pripravljena v mikrovalovni pečici Gorenje.
Letos seje prvičpredstavil tudi kooperant Potrošnika iz Radeč z gradbenim materialom.
Rekli so...
Edi Stepišnik, direktor: »Pomembna odločitev za družbeno Mlinsko predelovalno podjetje je za nami. Prepričan sem, da rezultati niso le naključje. Veliko je bilo razprav, pojasnjevanj in dela od osnovnih izhodišč do predlogov referendumskih aktov. Nismo se odločali le na osnovi in zaradi zakonskih določil, temveč premišljeno in trezno na podlagi dosedanjih izkušenj.
Zelo malo je v Mlinsko predelovalnem podjetju tistih, ki jim je vseeno, kaj bo z našim podjetjem jutri. Velika večina delavcev pa se dobro zaveda odgovornosti in ču-
ti pripadnost firmi, ki nam daje socialno varnost in kruh. Prav tega si želimo še več in tudi boljšega. Veijeti in zaupati si moramo, da je vse, kar delamo v korist 650-članskega kolektiva, kolikor nas v prihodnje bo.
Z referendumom smo se tudi odločili, da delavci Gostinstva Moste v Ljubljani v prihodnje, od 1.1.1990, delijo usodo in radost z nami. Vsi se zavedamo, da bodo v novih pogojih za gospodarjenje napredovali le kolektivi, ki bodo boljši v vseh pogledih. Biti boljši pa pomeni, da moramo slediti vsem naprednim tokovom v razvoju in usklajenosti vseh vitalnih poslovnih funkcij v podjetju.«
Prenova sindikata — izziv za članstvo
Zadji dve leti, predvsem pa zadnje leto, se v bistvu spreminja vloga sindikatov v družbi. To se kaže tudi v tem, da sindikat ni več podaljšana roka oblasti tako v DPS kot v podjetjih in političnih organizacijah, ampak organizacija, ki delavce združuje v nasprotovanju do organov, ki oblikujejo politiko (gospodarsko in družbeno).
Toše kaže v tem, da smo le uspeli, neodvisno od DD o dohodku, postaviti lastno sindikalno listo, kije postala dejavnik, kjer samostojno postavljamo minimalne zahteve po plačah in imamo tudi lasten izračun minimalnih višin oziroma kategorij.
Ne smemo zanemariti tega, da smo dosegli velik korak naprej s stavkovnimi pravili. Uspeli smo, da smo v zakonu in ustavi uveljavili pravico delavcev do stavke in jih s tem zaščitili, saj je še pred nedavnim to bilo protisocialistično in nedovoljeno.
Seveda pa se sindikat zaveda, da z določilom sindikalne liste o najnižji plači še zdaleč nismo dosegli višine, ki jo imajo na primer drugi delavci v
razvitih evropskih državah za iste profile poklicev. Prav tako se tudi v pogledu stavk zavedamo, da stavke delavcem ne morejo dati tistega, česar ni. Omogočajo pa popravljanje manjših krivic, pomenijo tudi pritisk na hitrejše spreminjanje razmer in izboljševanje gospodarskega in družbenega položaja delavcev.
Priprave na kongres in kongres sam pa bo verjetno potrdil začetno pot prenove sindikata. Pravkar se pripravljajo za razpravo med članstvom politična izhodišča prenove. Prav tako tudi nastaja zasnova novega sindikalnega statuta. Pripravljen pa je tudi statutarni sklep, ki naj bi omogočil, da se že do kongresa opravi nekaj organizacijskih sprememb, da bi bil lažje kos spremembam družbenega položaja, ki ga sindikat sedaj ima.
Osrednja organizacijska sprememba bo, da bo sindikat dejavnosti dobil večjo veljavo, saj se bodo morale uveljaviti konkretne zahteve oziroma politika v kolektivnih pogodbah, ki jih bodo ti sklepali.
Po novem najbrž tudi ne bo več osnovnih organizacij in dosedanje zgradbe sindikalne organiziranosti, ampak bo sindikalna centrala, ki bo delovala tako, da bo neposredno v pomoč sindikatu v podjetju oziroma ustanovi. Statut bo jasno določal no-trajno zgradbo in organiziranost sindikalne organizacije, ob tem pa omogočal članstvu, da se organizira za doseganje posameznih interesov oziroma ciljev, ki so specifični za posamezno strukturo članstva (novinarji, strojevodje...).
Seveda pa nakazane organizacijske spremembe še ne pomenijo prenove, ki naj bi nastala čez noč. Treba bo izdelati celovit reorganizacijski projekt in usmerjeno organizacijsko in kadrovsko izpeljavo, ki bo dosegala slehernega člana oziroma organizacijo.
Zato ne moremo pričakovati, da bo prenova že ob kongresu dosegala popolno učinkovitost, kajti za najpomembnejše bodo šele takrat postavljeni politični in normativni temelji, ki jih bodo morali doumeti in
Utrinki
z Zagrebškega velesejma
Tako kot vsako leto smo se tudi letos predstavili na jesenskem zagrebškem velesejmu. Merxov paviljon je bil letos še posebej slovesno obeležen, saj praznujemo 30-letnico Merxa. Zato smo dali poseben poudarek svoji proizvodnji, predvsem živilsko-kmetijski.
sprejeti v sleherni organizaciji sindikata in nenazadnje tudi članstvo, ki bo moralo preiti s stare prakse delovanja in miselnosti na novo, ker le v osnovni celici delovanja sindikata lahko dosegamo cilje, ki jih želimo skupno uresničevati kot prenovljen sindikat z novimi pooblastili oziroma z novim konceptom delovanja.
Tako se bo dosedanje šaljivo ime sindikata »stara mama« s prenovo preimenovalo v »skrbnega starša«, ki ne bo skrbel samo za oskrbovanje ozimnice zaposlenim, pač pa bo moral imeti poleg tega še druge naloge, ki bodo zagotovile materialno in socialno varnost slehernega člana in nositi vlogo zaščitnika delavcev oziroma svojega članstva, kar mislim, da tudi članstvo od njega pričakuje oziroma zahteva.
MPI med tristo najuspešnejšimi v SRS
Gospodarski vestnik objavlja vsako leto seznam najuspešnejših oziroma po dohodku največjih delovnih organizacij v republiki.
Mlinsko predelovalna industrija je po zaključnem računu za leto 1988 bila na 236. mestu, leto prej pa je bila na 294. mestu. Za to, da je neka organizacija še ujela seznam največjih, je morala lani doseči 17 milijard dohodka, MPI pa je ustvarila 21 milijard dohodka (21.063.192 —v tisoč din).
Iz seznama gospodarskih organizacij, ki so po metodologiji za primerjanje rezultatov gospodarjenja dosegle izredno dobre poslovne rezultate, po ZR za leto 1988 — osnovni kriterij za uvrstitev organizacij v seznam najuspešnejših je visoka stopnja aku-mulativnosti — je videti, da je v njem tudi temeljna organizacija Pekarne in slaščičarne Celje. Ta temeljna organizacija spada tudi med 11 zelo uspešnih organizacij v Celju.
Na kratko
Naložbe in razvoj
Zdravilišče Dobrna
Sanacija objekta depandansa Beograd (65 postelj visoke kategorije B) se nadaljuje. Nastal je sicer krajši zastoj zaradi dodelave projektov — urejanja starih nepredvidljivih sanacijskih posegov in interesa, da objekt ostane avtentičen, bogat in sprejemljiv za zunanjega gosta. Ob tem pa so bila dodana še nekatera dodatna dela, novi vezni hodnik z obstoječim hotelom. Kljub vsem tem problemom pa se predvideva, da bo naložba pravočasno končana.
Sredstva FNP
Naložbe s sredstvi FNP za leto 1990 so še negotove, saj zakonodajalec predvideva določene spremembe, čeprav menimo, da bodo sami postopki pridobitve ostali enaki. Zato je potrebno pri republiških institucijah pravočasno evidentirati vse naložbe s sredstvi FNP za prihodnje leto in si čim prej zagotoviti sovlagatelje, da bomo lahko dobili soglasje za uporabo teh sredstev.
Ponovno predlagamo, da vse zainteresirane članice, ki še niste do roka uskladile s podpredsednikom za razvoj in organizacijo, obseg in prednost naložb FNP s sredstvi, da bi lahko Interna banka in investitorji pospešeno delali naprej pri sklepanju samo-
upravnih sporazumov s sovlagatelji, storite to čimprej.
Kaj smo in kje bomo gradili
Ne glede na to da niso najbolj ugodne možnosti za investiranje, se v Merxu izvaja oziroma pripravlja več naložb, nekaj pa smo jih v tem času že tudi končali.
V	tem krajšem obdobju so bile dokončane naslednje naložbe:
MPI — Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina —industrijska pekama slaščic kot dozidek k sedanji pekami. Trgovina z nadomestnimi deli AVTO CELJE v Slovenskih Konjicah in ureditev prodaj no-po-slovnih prostorov AVTOTEHNIKE ter več revitalizacij v POTROŠNIKU.
V	drugi fazi izgradnje je skladišče Tkaninine Veleprodaje.
Pripravljamo pa se na tele naložbe:
Blagovnica Vransko — SM, Skladiščni in drugi prostori Veleprodaje Dravinjskega doma v Slovenskih Konjicah, razširitev marketa v Rimskih Toplicah, ureditev objektov MPI v Ljubljani, Motela Košenjak v Dravogradu, Marketa in diskontne prodajalne v Slovenj Gradcu. Zelo atraktiven pa je tudi program izgradnje obrtnega centra v Šentjurju.
.j
MIERK
VESTNIK
OKTOBER 1989
Portret meseca
Merxov nagelj za Alojza Turnška
Zvest poklicu in podjetju
Z zgovornim Alojzem Turnškom je prijetno kramljati. V novinarsko beležnico je natresel toliko zanimivosti iz svojega življenja, da se je težko odločiti, kje pravzaprav začeti s pripovedjo.
Morebiti s tem, da je Alojz Turnšek tik pred upokojitvijo in daje eden izmed redkih, ki so vse svoje življenje preživeli v eni delovni organizaciji in ostali zvesti svojemu poklicu.
Alojz seje leta 1946 izučil za trgovca v tedanji nabavnopro-dajni potrošniški zadrugi Napreza. Leta 1948 je odšel k vojakom v Beograd, v Titovo gardo, po vrnitvi leta 1951 pa seje zaposlil v Potrošniški zadrugi, naslednici Naproze, kjer je ostal vse do leta *1952, ko se je ta preimenovala v tekstilno podjetje Vesna. Poklic prodajalca je opravljal vse do leta 1960, ko je postal poslovodja takratne Vesne. Leta 1962 pa so se tekstilne delovne organizacije Vesna, Volna in Manufaktura združile v delovno organizacijo Moda in leta 1976 je Alojz Turnšek postal poslovodja Volne, kjer je ostal vse do danes. Kdo bi takrat vedel, da bo prav ta Alojz Turnšek tako zvest delavec svojemu poklicu, kot se je to pokazalo kasneje.
Če ne bi imel tako rad svojega ,, poklica, bi ga reka življenja gotovo odnesla v drugo strugo, tako =paje bil vselej v isti, čeprav je bilo v njej poleg mirnih tolmunčkov tudi veliko brzic in čeri.
Alojz Turnšek pravi, daje razlika med trgovcem v tistem času, ko je bil še sam trgovec in med današnjim. Takrat so bili trgovci strokovno bolj podkovani, bili so bolj tovariški med sabo, skratka bili so trgovci z dušo in telesom. »Imel sem srečo,« je dejal »da sem vedno živel v kolektivu, kije bil dobro »uigran«, discipliniran, čeprav je bil vedno pretežno ženski kolektiv. Danes ni več tako. Mislim, daje veliko pokvarilo tudi usmeijeno izobraževanje. Pravih učencev praktično ni več, če pa že katerega štipendiramo, pa že naprej ve, da ga kasneje ne bomo mogli vzeti v službo. Torej že tako mlad človek hodi brez volje do tega poklica v šolo, ker ne
ve, kje se bo zaposlil, pa četudi je najboljši dijak.«
Alojz Turnšek je še povedal, da je bil vseskozi za konkurenco, seveda, če j e ta zdrava. Danes v Celju ni prave konkurence, pa tudi ne more biti, saj sta ponudba in izbira tekstilnega blaga nezadovoljivi. V takšne razmere je tekstilne trgovske organizacije pripeljala trenutna gospodarska situacija.
»S temi cenami je pa zdaj tako prava zmešnjava,« je poudaril Alojz Turnšek, in je nujno, da pride do spremembe. Tako enotnega trga, kot je bil do sedaj, seveda nikoli več ne bo. In če danes kaj kupuješ, potem moraš temeljito dobro pregledati vse poslovalnice v Celju in okolici, kajti za isti izdelek so cene lahko tako različne, to še posebej velja za tehnično blago, ko lahko mimogrede, če si pazljiv, privarčuješ tudi po več sto milijonov ali pa celo milijardo dinarjev. To pa v današnjih časih tudi ni tako majhen znesek.«
Optimistično razpoložen, kot je, čeprav v svojih razmišljanjih zelo kritičen do trenutnih razmer, se Alojz Turnšek nadeja, da se bo življenje vendarle izboljšalo.
»Priznati moram,« pravi Alojz, »da se bom izredno težko privadil na upokojensko življenje. Poklic trgovca je bil zanimiv. Vsak dan novi obrazi, poslovni partnerji, poznanstva od Triglava do Gev-gelije. Svoj bioritem bom z upokojitvijo popolnoma porušil in treba bo postaviti drugega, ki pač ne bo več upošteval delo v kolektivu, ki sem ga imel tako rad, predvsem zaradi korektnih odnosov, zaupanja.«
Bioritem pa se Alojzu ne bo porušil le zaradi bližnjega odhoda v pokoj, ampak tudi zavoljo sramotno nizke pokojnine. Po izračunih bi konec julija imel za svojih polnih štirideset let dela v trgovini in treh letih učne dobe, torej triinštiridesetih letih dela v trgovini, 260 starih milijonov pokojnine. A to, pravi, vseeno ne zmanjšuje njegove ljubezni do trgovine in vsega, kar je bilo povezano z njegovim poklicem.
-jm-
Turist Nazaije
v škripcih
Vodstvo sozda Merx in izvršni svet skupščine občine Mozirje sta se dogovorila za hitrejšo rešitev poslabšanega družbenoekonomskega položaja gostinsko turistične delovne organizacije turist Nazarje.
Tako je izvršni svet skupščine občine Mozirje na zadnji seji sprejel sklep o imenovanju komisije za izdelavo analiz o ekonomskem položaju delovne organizacije Turist in pripravo ukrepa družbenega varstva.
V komisijo so bili imenovani Jože Melanšek, direktor RTC Golte kot predsednik, Marija Vrtačnik, predsednica komiteja za gospodarstvo in družbeno planiranje občine Mozirje kot članica ter Darja Dobovičnik, računovodkinja, - in Darko Blagovič, vodja splošno kadrovskega sektorja iz delovne organizacije Savinja Mozirje kot član. Za strokovno svetovanje in pomoč pri delu so imenovali za petega člana Žarela Frančeškina iz sozda Mera.
Komisija bo iz podatkov o ekonomskem položaju delovne organizacije Turist, vrsta analiz je v okviru strokovnih služb sozda Mera že narejena in je stanje bolj kot ne jasno, oblikovala predloge rešitev, možne sanacije in pobude za sodelovanje ter prevzem odgovornosti posameznih
subjektov v postopku sanacije, predvsem tistih, ki so bili s Turistom doslej organizacijsko, finančno in poslovno povezane.
Komisija za izdelavo analize o ekonomskem položaju delovne organizacije Turist in pripravo ukrepa družbenega varstva bo poročilo o ugotovitvah in možnih nadaljnjih ukrepih posredovala izvršnemu svetu do 20. oktobra 1989.
Razstava inovacij v Štorah
Sodelovala je tudi MPI
V sodelovanju z občinskimi raziskovalnimi skupnostmi pripravlja Železarna Štore že vrsto let razstavo dosežkov na področju inovacijske dejavnosti v teku enega leta. Razstava je bila odprta 17. oktobra in je pritegnila na ogled številne obiskovalce.
Letos so prvi sodelovali tudi raz-vojniki iz delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija. Predstavili so se s svojim dietnim programom s področja mlinarstva.
Po odprtem pismu delavcev hotela Hum
Vsak odmik od načrtov pomeni stečaj
Težke ekonomske razmere in velika finančna zadolženost v kolektivu Savinja Laško so povzročile, daje del kolektiva, to so bili delavci hotela Hum, poslal odprto pismo delavskemu svetu, direktorici tega kolektiva, sozdu Mera in občini Laško, v katerem postavljajo nekatera konkretna vprašanja o položaju te delovne organizacije.
Kolegijski poslovodni odbor sozda Mera je obravnaval problematiko in predlagal, naj to stori tudi delavski svet delovne organizacije Savinja Laško in pri tem upošteva izredno resne razmere, in ves trud, ki ga za sanacijo delovne organizacije in social-
no varnost delavcev tega kolektiva vlagajo kolegijski poslovodni odbor sozda, interna banka in strokovne službe sozda. Kolegijski poslovodni odbor sozda Mera meni, da vsako nadaljnje neopravičeno zaostrovanje medsebojnih odnosov, neodgovorno delo lahko pomeni prepreko za hitro in učinkovito realizacijo sanacijskih ukrepov, predlaganih in sprejetih v sozdu Mera. Zato bodo vztrajali na realizaciji vseh, tudi s strani delavskega sveta delovne organizacije Savinja podprtih ukrepih, kajti le njihovo dosledno izvajanje lahko pomeni sanacijo razmer in možnost nadaljnjega obstoja te delovne organizacije, ki je
konec lanskega leta izstopila iz Gostinskega podjetja Celje in se preoblikovala v samostojno delovno organizacijo.
Kolegijski poslovodni organ je na seji, ko je obravnaval problematiko Savinje Laško, tudi poudaril, da bi vsak odstop od začrtanih ciljev pomenil glede na zaostrene družbenoekonomske razmere in zadnje ukrepe skupščine ter izvršnega sveta občine Laško, nujni stečaj te delovne organizacije.
V ta namen je kolegijski poslovodni odbor sozda Mera tudi predlagal delavskemu svetu delovne organizacije Savinja Laško, da je s sklepom
neomejeno pooblastil pomočnika KPO za področje gostinstva Žarela Frančeškina in strokovnega sodelavca Interne banke Emila Štuklja, da s svojimi izkušnjami in pomočjo kolegijskega poslovodnega odbora ter preostalimi odgovornimi delavci Savinje Laško izpolnita vse sprejete naloge.
Sestavljena organizacija Merx se s svojimi proizvodnimi možnostmi uvršča med pomembnejše kmetijske pridelovalce.
Reklamni panoji na Golteh
Uspešno teče akcija, ki jo vodijo strokovni delavci RTC Golte in sozda Mera za-propagandno reklamiranje oziroma sodelovanje med večjimi organizacijami združenega dela celjske regije in rekreacijsko turističnim centrom Golte.
Gre za pogodbo za obdobje petih let, s katero naročnik, to je delovna organizacija, naroča, izvajalec, RTC Golte, pa prevzema izvršitev reklamne storitve (table), kijih tudi vzdržuje. Prostor reklamnega panoja je na vidnem mestu, različne velikosti, za katerega se plača najemnina vsako leto posebej.
Do sedaj so se za to obliko reklamiranja odločile že delovne organizacije Toper, sozd Mera, Interna banka, Zavarovalna skupnost Triglav, Ljubljanska banka, Kovinotehna, Glin Nazarje, Gorenje, Zdravilišče Laško, Konus. Pogovori pa še tečejo v delovnih organizacijah Zlatarna in Aero.
MERK
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC ;
ZIMA JE PRED mm -IH TREBA SE BO TOPLEJE OBLECI!
Savinjski magazin Žalec je mislil na vas.
Obiščite tekstilne oddelke:
v Blagovnici Savinjka, Blagovnici Šempeter, Blagovnici Polzela in Blagovnici Prebold.
Na kratko
rrs v •
Trženje
Sestanek komercialistov za tekstil
Veliko proizvajalcev tekstilnih izdelkov spreminja svoje prodajne pogoje, skrajšujejo neto plačilne roke in prehajajo iz maloprodajnih na proizvodne cene.
Ker gre pri poslovanju za bistvene spremembe, so se na skupnem sestanku komercialistov sozda Mera marsikaj dogovorili.
V prihodnje se bomo skupaj dogovarjali, pri katerih dobaviteljih bomo ponujene nove prodajne pogoje sprejeli in pri katerih zavrnili, kajti prehod na nove prodajne pogoje mora biti postopen.
Novo oblikovanje proizvodnih cen zahteva tudi spremenjen način oblikovanja cen v maloprodaji, zato je potrebno določiti marže v višini, ki bo pokrivala stroške poslovanja trgovine in potrebno je tudi opredeliti višino rizika.
Na sestanku so tudi sklenili, da bodo pri blagu, kjer so kratki plačilni roki in proizvodne cene, mesečno uskladili cene blaga v zalogi. V tistih delovnih okoljih, kjer se v tekočem mesecu nivelacija cen ne bo opravila, bodo morali opraviti revalorizacijo zalog v višini inflacije v preteklem mesecu.
Ker pa se dogaja, da tudi grosisti spreminjajo —skrajšujejo plačilne pogoje, so se na sestanku dogovorili, da jim bodo predlagali dvoje: če bodo oblikovali maloprodajne cene, morajo pri tem upoštevati stopnjo mrež, ki jih je določila trgovina na drobno v svojih pravilnikih o oblikovanju cen. Če pa se tega dogovora ne bodo držali, bomo zahtevali od njih, da poslujejo na osnovi grosistične cene.
Ime Merx, ki danes spremlja razvoj kmetijske, živilsko-predelovalne, trgovinske in go-stinsko-turistične dejavnosti na območju celjske, koroške in zasavske regije, kupci poznajo že 30 let.
Sprememba cen embalaže
S prvim oktobrom so se spremenile kavcijske vrednosti embalaže in sL cer za olje, vino in mineralne vode.
Razlika v ceni
Razlika v ceni kot izvirni prihodek v trgovini ne pokriva stroškov poslovanja. Velik del stroškov pokrivajo prihodki od obresti (na presežek likvidnih) za sredstva, ki pa niso naša trajna sredstva, ampak so posledica daljših plačilnih rokov dobaviteljev, kot pa je dejansko vezava blaga v zalogi. Obresti, pridobljene na ta način, niso trajni vir dohodka, zato moramo čimprej spremeniti marže (zvišati), še posebej pri blagovnih skupinah, kjer so marže podpovprečne (kruh, mleko, meso, vino).
Seja izvršilnega odbora Splošnega združenja trgovine Slovenije
Na zadnji seji so navzoči razpravljali o poslovnih izidih trgovine SRS v prvem polletju 1989, ki so prvi obračun poslovnega izida na podlagi zakona o računovodstvu. Ugotovili so, da spremembe finančnega obračuna vsekakor pomenijo napredek, v njem pa ostajajo še vedno nedorečenosti, zaradi česar je zapleten in pogosto nerazumljiv.
Nadalje je izvršilni odbor razpravljal o vplivu dosedaj sprejetih ukrepov ZIS, o uredbi o pogojih za prodajo blaga na kredit in o odloku o načinu oblikovanja cen proizvodov, ki so pomembni za vso državo, na pogoje za poslovanja trgovinskih podjetij.
Izvršilni odbor je tudi podprl pobudo za ustanovni sestanek zasebnih trgovcev, prostovoljnih članov splošnega združenja trgovine Slovenije, ki bo oktobra.
Člani izvršilnega odbora so podprli nadaljnja prizadevanja na področju računalniške izmenjave podatkov RIP — EDIFACT.
Pisma bralcev
Kam pluje naša ladja, kam nas nosi...?
Brezposelnost je vedno večja, mladi po končanem šolanju ne dobijo zaposlitve, niti za čas pripravništva, v združenem delu se ukvarjajo s problemi razporejanja delovnih invalidov in starejših delavcev, ki zaradi fizično težkega dela niso več sposobni dosegati normalnih delovnih učinkov, preveč je zaposlenih v administraciji, ljudje se bojijo upokojitve — »vlečejo« dokler se da in tako dolgo kot jim zakon največ dovoljuje delati. Socialno ogroženega prebivalstva je vedno več, praznijo se državne rezerve nekaterih prehrambenih artiklov, dolge vrste pred trgovinami, ki prodajajo tistim »socialnim prebivalcem«, ki imajo dovolj denarja, da si lahko naredijo doma zaloge. Nacionalni nemiri se še niso polegli, vsak hoče svoje pravice in svojo svobodo.
Starki v parku se pogovarjata: Ta mesec pa smo dobili nekaj k pokojnini, celih 2.800.000 dinarjev sem dobila penzije.
Sram me je, gledam v tla. Le kako živijo ti ljudje, če že jaz s šestimi milijoni komaj shajam?
Na drugi strani poti kriči petleti otrok: Mami, obljubila si mi, da mi boš kupila tisti avto. Pa veš,
koliko stane? Dvesto tisoč dinarjev. Dobro, če boš priden, ti ga bom kupila.
Koliko kruha in mleka bi si za ta denar lahko kupili starki, ki sta bili pridni celo življenje.
Ob mizi v bifeju razpredata moška, očitno se ukvarjata s politiko: Veš, jaz se s predlogom tovariša predsednika nisem ravno strinjal, pa kaj češ, naj bo po njegovem, ti dve leti bom že še vzdržal, saj tako in tako ne moremo ničesar storiti. Glave pa ne bom nastavljal.
Mimo prihiti znanka: Zdravo, kako si? Dobro. Pa ti? Tudi gre za silo, mora iti, nekako bomo že vzdržali in prestali. Pozdravi doma! Adijo.
Bomo res vzdržali, nam bo uspelo postaviti se na noge, ki so že krepko nalomljene in nas komaj še drže pokonci? In kaj bomo rekli našim otrokom, našim vnukom, kdo je kriv za njihovo brezposelnost, za njihovo težko življenje? Nihče? Kriv je čas, v katerem so se rodili in živijo?
Kam pluje naša ladja, kam nas nosi, ta pot je dolga, brez povratka... pravi ena izmed naših pesmi.
-tb-
MERK
VESTNIK
OKTOBER 1989
Sporočilo iz Avta Celje
Večkrat ste že slišali ali prebrali sporočilo »AVTOMOBILI ZASTAVA VUGO - AVTOMOBILI ZA VAS«, ki ga na vas naslavlja AVTO CELJE. Kako ste to sporočilo doživeli? Propagandna poteza prodajalca, ko išče kupce, ali geslo s polno vsebino trajne vrednosti?
AVTO CELJE vas želi seznaniti, daje to kratko sporočilo zgoščen prikaz prizadevanj na avtomobilskem segmentu tržišča v konkurenčnem boju za pridobivanje stalnih kupcev, le stalni kupci pa so merilo tržnega uspeha.
Kako Avto Celje uresničuje zamisel iz sporočila »AVTOMOBILI ZASTAVA VUGO — AVTOMOBILI ZA VAS?
AVTO CELJE je kompletna in kompleksna prodajno servisna organizacija:
—	dejavnost obsega prodajo avtomobilov ZASTAVA-VUGO, servisno vzdrževanje v garancijskem roku ter vse vrste popravil po izteku garancijskega roka, oskrbo z originalnimi rezervnimi deli in dodatno opremo, tehničnimi pregledi in opravili registracije avtomobilov
—	prodajo avtomobilov ZASTAVA JUGO ima AVTO CELJE organizirano v CELJU in v TITOVEM VELENJU, kjer pravkar poteka izgradnja NOVEGA AVTOSALONA
—	prodajo avtomobilov opravlja po sistemu staro za novo, kar je precejšnja prednost za kupce novih avtomobilov —prihranijo čas in stroške za prodajo rabljenega avtomobila poleg tega pa Avto Celje po sistemu staro za novo prizna kupcu davčno olajšavo.
—	prodajo originalnih rezervnih delov in dodatne opreme (prevleke sedežev, radioaparati, vlečne kljuke, av-tokozmetika itd.) ima Avto Celje organizirano v lastnih prodajalnah v Celju na Ljubljanski cesti 11 in 37 in Ipavčevi 21, Šentjurju pri Celju, Žalcu in Titovem Velenju, v kratkem pa bo odprta tudi nova prodajalna v Slovenskih Konjicah.
—	servis Zastava — Yugo v Celju ob Ipavčevi ulici 21 ima že dolgo vrsto let od Zavodov crvene zastave Kragujevac priznano L kategorijo glede na tehnično opremljenost in kakovost storitev. Od lanskega leta je v okviru tega servisa urejen elektronski testirni center za preizkušanje in nastanitev motorja, zavor, krmilne geometrije podvozja in uravnovešenje koles, zato nam lahko zaupate skrb za vzdrževanje tehnične brezhibnosti avtomobila
—	prodajni asortiman avtomobilov Zastava Vugo obsega avtomobile, ki so glede na potrebe in plačilne zmožnosti primerni za vsako družino.
Naj vam jih na kratko predstavimo:
126 PGL — najmanjši avtomobil — varčen in tudi najcenejši, VUGO KORAL s tremi različnimi motorji ter s štirimi ali petimi prestavami, teh vrst avtomobilov prodamo največ, kar kaže na to, da so zelo priljubljeni in ce-
novno konkurenčni, VUGO SKALA 101 in 128 sta dovolj poznana, LADA RIVA in SAMARA ter KARAVAN prav tako.
Najnovejši avtomobil domače proizvodnje VUGO FLORIDA že postaja popularen, vedno pa še velja, odločite se za ta sodoben avtomobil — BODITE PRED DRUGIMI!
Iz kooperacije s FIATOM so v programu prodaje trije uspešni avtomobili UNO, CROMA 1600 in CROMA 2000 i.e.
Resnično avtomobili za vsakogar.
AVTO CELJE prodaja avtomobile ZASTAVA VUGO po sistemu zajamčenih cen po ceniku na dan plačila, kar je v sedanjih razmerah visoke inflacije velika prednost za kupce.
To so spoznali že mnogi kupci, saj ima AVTO CELJE ponovno rekordno veliko predplačil. O vseh nadaljnjih prodajnih akcijah pa bo AVTO CELJE tako kot doslej sproti seznanjal zainteresirane kupce.
Srečno vožnjo vam želi Avto Celje
Sredi Ljubljane nov lokal
Lakotnik
Delovna organizacija Gostinstvo Moste je že sprejela statut in samoupravni sporazum za družbeno podjetje Mlinsko predelovalno podjetje in tako bosi. 1.1990 postala poslovna enota tega podjetja.
To je 100-članski kolektiv, ki bo prevzel nekatere naloge s področja komerciale za področje Ljubljane in zahodne Slovenije. Medsebojno so že uskladili tudi vse razvojne programe. V kratkem bodo odprli tudi že lokal, v katerega so skupaj vlagali. Gre za lokal na ploščadi Borisa Kraigeija, imenoval se bo Lakotnik in bo imel približno 1000 kvadratnih metrov.
Razmišljajo, seveda skupaj, že za naprej. Skupno želijo usposobiti tudi nov lokal blizu avtobusne postaje z disperzijskim skladiščem za potrebe Ljubjane. Preuredili bodo tudi obrate za družbeno prehrano.
Mlinsko predelovalno podjetje že sedaj, čeprav še niso uradno povezani, oskrbuje Gostinstvo Moste s kruhom, naša članica Kmetijska zadruga Laško pa na osnovi samoupravnega sporazuma skrbi za dobavo mesa.
In kaj nam bo ponujal novi lokal Lakotnik? Gre za neke vrste bistro, v katerem boste lahko dobili hitro pripravljene obroke za hitro pripravljeno hrano. V spodnjem delu lokala bo pri jedeh predvsem poudarek na testeninah, ki jih že nekaj časa mesi v novi obratih tozda Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina. V tem objektu bo tudi pivnica na pokriti terasi in
pa seveda vsi pomožni prostori, ki sodijo k takemu objektu za normalno obratovanje.
Iz tega kratkega prispevka je torej razvidno, da obe delovni organizaciji, kljub temu, da še nista pravno povezani med sabo, že skoraj dobro leto sodelujeta tako poslovno kot tudi naložbeno. To pa je tudi tisto, kije pripeljalo obe delovni organizaciji do dejanskega združenja. To pa se bo zgodilo, kot smo že napisali, 1. 1. 1990.
Srečanje pediatrov v Celju
Poleg številnih delovnih organizacij celjske regije je bila sopokrovitelj •letošnjega srečanja pediatrov Slovenije v Celju tudi delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija.
Udeleženci posvetovanja so si v dopoldanskem času ogledali razstavo proizvodov dietnega programa, predvsem programa za otroke. Po degustaciji nekaterih proizvodov je bil s strani pediatrov izreden odziv tako glede kvalitete kot tudi glede pestrosti programa.
V popoldanskem času pa so si številni obiskovalci srečanja pediatrov Slovenije ogledali še proizvodne obrate delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija na Zgornji Hudinji.
Na kratko
Finance
Poslovni odbor Interne banke
Četrtega oktobra je bila 12. seja poslovnega odbora Interne banke sozda Merx, na kateri so po pregledu realizacije sklepov prejšnje seje obravnavali spremembo obrestnih mer v Interni banki, dinarske dolgoročne depozite in pa sprejeli pravilnik o uporabi osebnega avtomobila v lasti Interne banke in v lasti delavcev za službene namene.
Hranilna služba
V Interni banki sozda Mera, v hranilni službi, so obrestne mere za oktober sledeče:
R za oktober je 48,0%
vloge na pogled so 90% R in znašajo
obresti 43,20%
vezane vloge nad 1 mesec R + 2 nad 2 meseca R + 4 nad 3 mesece R + 5 nad 12 mesecev R + 7
Prenehanje veljavnosti Zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev — pojasnilo
Pravne osebe lahko menice, izdane do 30. IX. 1989, po določbah zakona uporabljajo za poravnavo svojih obveznosti, ne glede na to, ali je dolžniško-upniško razmeije nastalo pred prenehanjem ali po prenehanju veljavnosti zakona, v skladu s sporazumom med upnikom in dolžnikom — mnenje je dal SDK, Centrala Ljubljana.
Merxova kmetijska zadruga iz Slovenskih Konjic je tudi letos dobitnik medalje za svoje vino na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani.
Marko Bulc na posvetovanju andragoških delavcev
Preveč smo poveličevali fizično in enostavno delo
(Nadaljevanje iz prejšnje številke
Namreč, če v ZDA, Franciji, Nemčiji ima 20% zaposlenih delavcev višjo in visoko strokovno izobrazbo, mi pa tako malo, potem postaja jasno, da profesionalnih znanj manjka ter da v njih zaostajamo za 20 let in več za razvitimi državami. Če k temu dodamo še podatek, da kar 36% delavcev, ki delajo dela in naloge določene za visoko izobrazbo nima ustrezne formalne izobrazbe, temveč je ta le priznana, potem to le še potrjuje težavnost položaja.
Ni naše, da najdemo definicijo časa, ki prihaja, temveč da najdemo skupni imenovalec, ki ga ta čas prinaša. Zavedam se, da vsak pristop nosi nevarnost, da je preveč poenostavljen. Vendar, izobraževanje je del združenega dela in to vitalni del. Ni samo sebi cilj, temveč sredstvo za doseganje drugih ciljev, ekonomskih, kulturnih, etičnih, političnih itn. Je način, prilagajanja družbe na izziv lastnega razvoja. Če posamezni deli družbe ne kažejo posebnega interesa za izobraževanjem, to seveda ne pomeni, da tam ni zato potrebe.
Vedno je obstojala človekova obsedenost prodiranja v skrivnosti narave in družbe. Od samega začetka do danes je ljudska misel prenašala štafeto verovanja v razum in razvoj. Razpon sprememb v svetu izzvan z aplikacijo znanstvenih dosežkov, dosega meje nemogočega. Obkroža nas svet dosežkov, ki se še pred petdesetimi in več leti niso mogli niti zamisliti. Količina novih rešitev, predlogov, hipotez je ogromna in raste ekspo-nenciatno. Seveda vsaka hipoteza ni dobra in še manj, utopija. Vendarle, kaj so te splošne karakteristike časa, ki prihaja?
Prvič, vpliv znanosti in tehnologije na smeri in hitrosti preobrazbe pro-
izvodnih sil in proizvodnih odnosov, na delo in življenje človeka postaja prevladujoče.
Drugič, znanost hitro prodira v vsa področja človekovega življenja in dela, še posebej v gospodarstvo in ekonomiko. Hitrost horizontalne difuzije tehnologij se smatra za enega osnovnih pojavov novega sveta. In bolj kot kdajkoli je prisotna sprega znanost in izobraževanje ter njihova transformacija v neposredno proizvodno silo dela in družbe, ki revolu-cionira vse družbene procese.
Tretjič, vsebolj je opazen razvoj v katerem v procese proizvodnje in dela namesto človeka stopajo njegova odkritja.
Četrtič, soočeni smo s spremembo proizvodnih procesov iz enostavnega delovnega postopka v znanstveni proces. Menja se karakter človekovega dela. Bistvo je v tem, da korak po korak odpadajo -vse neposredne proizvodne funkcije, kijih opravlja enostavna delovna sila. Tehnika izključuje človeka iz izvršnih, oskrbnih, operativnih in končno iz regulativnih funkcij znotraj neposredne proizvodnje. Avtomatizacija ukinja fizične in duhovne omejitve človeka znotraj neposredne proizvodnje. Živo delo se torej premešča v sfero znanstvenega raziskovanja, projektiranja, pripravljanja proizvodnje, konstruiranja, servisiranja, kontrole in organizacije proizvodnje. Tradicionalna uporaba človeka kot enostavne, nekvalificirane delovne sile, postaja prepreka razvoju proizvodnih sil, postaja neekonomično trošenje človekovih sposobnosti. S spremembo značaja dela, se začenja resno processpajanja umskega in fizičnega dela.
Petič, pojavljajo se nove zahteve za novo kvalifikacijo dela na vseh nivojih. Delovna mesta, ki ne zahtevajo posebnega izobraževanja se zmanjšu-
jejo za 20—30% in prav za toliko povečujejo delovna mesta, kjer se zahteva kvalificirano delo.
Verjetno, nihče ne goji iluzije, da bo lahko premoščanje globokih nasprotij med izobraženimi vrhovi v delovnih organizacijah in družbi, ki v svojih rokah imajo moč znanja in tehnike in delavcev, ki so brez te moči, katerih usoda je v veliki meri odvisna od prvih. To bo zagotovo eden od težkih problemov in nasprotij, ki jih bo karakteriziral čas razvoja naslednjih desetletij. Pot za preseganje • tega položaja je zagotovo izobraževanje delavcev in ne le vodilnih delavcev. To še posebej velja, če vemo, da vsi ti procesi v svetu nosijo intelek-tualizacijo dela in s tem tudi intelek-tualizacijo poklicev. Porast kvalifikacijske sestave delavcev dobiva svoj pospešek, še posebej ko se doseže srednja stopnja avtomatizacije. Šele ti procesi pravzaprav zahtevajo uresničevanje sicer često proklamiranega permanentnega izobraževanja, integracijo dela, učenja in življenja.
Kaj nam je torej početi? — postaja za nas vse temeljno vprašanje. Mislim, da se bomo hitro in najprej zedinili na tem, da moramo mnogo bolj in širše spoznati vse to, kar jutrišnji dan terja od nas. Drugo, spoznati pomen znanja in izobraževanja za re-volucioniranje vseh teh procesov in ne le spoznati, temveč to vlogo znanosti izobraževanja tudi priznati.
Tretje, tako hitro kot le zmoremo kaže vnašati novo vsebino v nove oblike izobraževanja, da bi deficite preteklosti in sedanjosti čimpreje pokrili. Pri tem mislim, da je jasno, da brez dobrega temeljnega znanja ni znanja na vseh nivojih. Še posebej tudi dobre splošne izobrazbe. In ko so so me nekoč vprašali, kaj to je splošna izobrazba, sem odgovoril, da to kar ostane, kadar se vse pozabi. In dalje,
da brez specializacij in ustrezne poglobitve znanja ni povečanja profesionalnih znanj, ki jih jutrišnji dan tako potrebuje. In nenazadnje, da brez številnih oblik za usposabljanje in izobraževanje ni prenove in posodabljanja znanja. Pri tem kaže, da vsakdo v tej družbi mora storiti svoje. Redni šolski sistem in kadri v njem, predvsem res zagotoviti temeljna znanja. Univerzi, Gospodarska zbornica, delovne univerze in delovne organizacije skupaj, organizirati mnogo bolj množično kot doslej vsa dopolnilna znanja ob množici raznovrstnih programov. Seveda pri tem najbrž že moramo znova dati poudarek temeljnim naravoslovnim znanjem in tudi jeziku, tujim jezikom, kajti premajhno znanje tujih jezikovje ena od temeljnih ovir za komuniciranje s svetom. Seveda to v mnogočem zahteva tudi spremembo našega obstoječega sistema, da bi še posebej, sredstva, ki se dajejo mnogo racionalneje uporabili in da bi bila resnično namenjena za izobraževalne vsebine, ne pa za režijo.
Kakšno vidim pri vsem tem vlogo Gospodarske zbornice Slovenije.
Nadaljevati moramo še bolj kot doslej z orientacijo organizirati skupaj z izobraževalnimi institucijami možnost dobijanja sodobnih znanj za vodilne delavce v delovnih organizacijah. Kot vam je znano, smo v zadnjih treh letih organizirali posebne seminarje za trženje v ZDA, letos smo organizirali prvi seminar za usposabljanje vodilnih delavcev za posle z EGS-om v Miinchnu, ki še traja, organizirali smo za pravnike posebne tečaje ali šole pri Pravni fakulteti v Ljubljani z vidika mednarodnega prava, za finančnike znanje sodobnih financ pri Ekonomski fakulteti in za kadrovike pri FSPN, za vodenje ne personalne, temveč prave kadrovske politike v delovnih organizacijah. Poleg tega veste, da že 10 let deluje Center za zunanjetrgovinske delavce v Radencih, katerega vsako leto absolvira cca. 1.500 zunanjetrgovinskih delavcev v slovenskem gospodarstvu, na Brdu pri Kranju pa šola oz. Center za vodilne delavce v gospodarstvu za top mene-gerstvo, kjer nam poleg domačih
preko 30 najboljših profesorjev raznih šol za vodilne delavce Evrope predava in prenaša sodobna znanja, ki se danes uporabljajo. Seveda nas uvedba takih oblik čaka na vseh področjih tehničnih znanj, kajti tam nismo tako rekoč storili še nič. Prav tako imamo še poseben namen, da bi skupaj z obema Univerzama uvedli Specializacijo na posameznih področjih, kjer jih žal komaj kaj imamo, nekaj tega je na mariborski Univerzi in bo o tem vprašanju posvečen letošnji posvet Univerza in združeno delo oz. gospodarstvo. In seveda nenazadnje, mislimo, da je nujno odločneje pre-analizirati vse izobrazbene programe za delavce na srednjem nivoju in za posamezne kvalifikacije, posebej to, kar delajo danes delavske univerze, s ciljem, da se izboljša vrednost in zna-
nje delavcev, kajti brez tega vsa ta dopolnilna znanja vodilnih ne bodo nič pomagala. Znano je namreč, da v sodobnem razvoju odnosov v podjetjih delavcem ne komandirajo, temveč jih pridobivajo, zato pa je potreben višji nivo znanja obeh. Če na Zahodu, potem pri nas na temelju samoupravnih odnosv tem bolj. V tej smeri bo seveda Gospodarska zbornica podpirala tudi organiziranje posebnih šol v delovnih organizacijah za specifična usposabljanja vodilnih ljudi (začeli so npr. v Iskri, Jugotekstilu, Gorenju itn.) pa tudi druge oblike.
Če sem uspel vsaj malo na novo vzbuditi vaša razmišljanja ali izostriti vašo najmanjšo misel v smeri kaj nam je početi in zakaj — trud ni bil zaman!
— Ha! Vidiš dragica, pa sem si končno tudijaz ustanovil svoje družbeno podjetje.
MERK
VESTNIK
OKTOBER 1989
Pri streljanju so se udeleženci obrambnega dneva Merx najslabše izkazali. Na posnetku lahko vidite, kako so svoje roke umirjali pred streljanjem člani ekipe Mlinsko predelovalne industrije.
Danes vam predstavljamo,
1. NIZKOPROTEINSKJ PROGRAM
Namenjen je bolnikom, ki imajo predpisano dieto z manj proteini, to so npr. ledvični bolniki (glomerulonefritis ipd.) osnova zanj je zmes HIPOPROT.
a)	HIPOPROT nadomestek za običajno pšenično moko T 500. Vsebuje okoli 45% proteinov običajne moke, to je do 4%. Pakirano v 2 kg vrečko, rok trajanja 6 mesecev. Pripravljen je iz mešanice Škrabov, pšenične moke in specifičnih veziv. Vsebuje cca 8 mg/100 g natrija (Na), 60 mg/100 g kalija (K), 38 mg/100 g kalcija (Ca) in 55 mg/100 g fosfoija (P).
b)	HIPOPROT-TESTENIN A je testenina iz zmesi, uporablja se kot običajna testenina, pakirana v 1 kg vrečko, rok trajanja 1 leto.
c)	HIPOPROT-KRUH in HIPOPROT-PREPECENEC se bosta po naročilu pripravljala iz zmesi. Dodatek kuhijske soli je primeren zahtevi diete.
2. PROGRAM ZA FENJLKETONURIJO (PKU PROGRAM) Namenjen je bolnikom s fenilketonurijo. Izdelki so iz preparata
AGLUTEN.
a)	AGLUTEN je nadomestek moke za fenilketonunke, proteini so reducirani na vsebnost do 0,4%, fenilalanina vsebuje do 20 mg/100 g. Pripravljen je iz mešanice Škrabov (krompirjev, pšenični in koruzni), škrobnih modifikatov in vezivnih sredstev.
b)	AGLUTEN-TESTENINAje nadomestek uvoza. Pakiranje v 1 kg vrečko, rok trajanja je 1 leto.
3. PROGRAM ZA CELIAKIJO
Namenjeno je bolnikom z glutensko enteropatijo (celiakijo). Izdelki
so iz izdelka CELIAX.
a)	CELIAXje nadomestek moke. Pakiranje v 2 kg vrečko, rok trajanja je 1 leto. Sestavljen je iz mešanice Škrabov (brez pšeničnega), koruzne moke, škrobnih modifikatov in vezivnih sredstev.
b)	TESTEN1NA-CELIAX je izdelana za celiakijsko dieto. Pakirana je v vrečke po 1 kg, obstojna 1 leto. Testenina vsebuje tudi jajca.
a) SADNA TORTA ZA DIABETIKE je pripravljena z višnjami.
Podatki za 1 kos:		Podatki za 100 g:
teža	72 g	100 g
beljakovine	3,70 g	5,14 g
maščobe	3,94 g	5,47 g
vlaknine	0,08 g	Ul g
oglj. hidr. kalor. vrednost:	8,92 g	12,39 g
kcal	90	125
kJ	377	524
iz maščob:	39,3% kcal	
sorbitol:	cca 1,2 g	1,7 g
b) KEKSI ZA DIABETIKE
Sestavine: pšenična moka T 500, koruzna moka, nemastna skuta, jajca, pšenični otrobi, margarina, umetno sladilo, marmelada za diabetike. Izdelek vsebuje približno 15% dietnih vlaknin.
Podatki za 1 kos: teža
beljakovine maščobe oglj. hidr. kalor. vrednost: kcal kJ
iz maščob: sorbitol:
20 g 2,2 g
3,26 g 11,53 g
86,4
362
35% kcal cca 1,1 g
Podatki za 100 g:
100 g 11,0 g
16.3	g 57,64 g
432
1810
5.3	g
5. Izdelki, obogateni z magnezijem (Mg) a) PECIVO BIONATURAL Mg
Sestavine: pšenična moka T 500, sojina moka nemastna, glutenska moka, pšenični otrobi, sirotka v prahu, pekovski aditiv, sol, kvas, mineralna voda DON AT Mg, 1 kos tehta 45 g (1 enota za diabetike).
Podatki za 100 g:		Priporočeno za:
teža	100 g	diabetike, v zdravi prehrani (varovalna
voda	37,7 g	dieta), pri obolenju žolčnika, pri shuj-
beljakovine	15,9 g	ševalni dieti.
maščobe	1,3	
oglj. hidr.	27,9 g	Pri tem izdelku gre za hkraten učinek
pepel	1,4 g	magnezija in dietnih vlaknin.
diet. vlak.	15, 8 g	
magnezij kalor. vrednost:	200 mg	
kcal	192	
kJ	800	
iz maščob:	6,1% kcal	
NOVO NA TRŽIŠČU! b) PREPEČENEC DONAT Mg
Preprečenec izrednih organoleptičnih lastnosti (krhkost, vonj in okus!) je pripravljen z mineralno vodo DONAT Mg. Vsebuje 90 — 100 mg Mg/100 g in ga priporočamo pri vseh dietah, kjer je potrebno več magnezija, vsekakor pa tudi v običajni prehrani.
Informacije o naših izdelkih: MERX — DO »MPI«, Jurčičeva 1, Celje
telefon: komerciala 063/24-931 (tov. Ivo Gajšek), razvoj 063/31-491 (tov. Zoran Nikolič)
Čeprav ni tekmovala, pa se je naša obramboslovka Saša Toš vseeno preizkusila v streljanju s pištolo M-57. Kakšen je bil rezultat, nam niso hoteli »izdati«.
Obrambni dan Merxa
Zadovoljivo znanje
Start je bil v domu Planincev PD Celje v Logarski dolini, kjer je bilo tudi praktično preverjanje znanja o požarni varnosti. Od tod je ekipe vodila pot po azimutu do kmetije Plesnik, kjer je bilo strelišče in so člani ekip streljali za oceno s pištolo M-57. Tretja kontrolna točka je bila v smeri Logarska planina, kjer je bil praktičen preizkus znanja s področja prve medicinske pomoči. Na četrti kontrolni točki, ki je bila na postojanki Orlovo gnezdo pod slapom Rinka, je ekipa dobila štampiljko in se začela vračati k prvi kontrolni točki, kije bila obenem tudi cilj. Med potjo so ekipe reševale še test o civilni zaščiti, narodni zaščiti, varstvu pri delu ter orientacije.
Po končnih rezultatih iz orientacije, streljanja, prve pomoči, požarne varnosti ter testnih vprašanj smo po določenih kriterijih ocenjevanja dobili sliko o znanju in pripravljenosti posameznih ekip; enajst ekip je bilo ocenjenih z oceno dobro in štiri so dosegle oceno zadovoljivo.
Pri streljanju so se udeleženci pokazali disciplinirani, vendar so bili re-
zultati streljanja nekoliko slabši. To je hkrati tudi opozorilo, da bodo morale delovne organizacije večkrat pripraviti praktično usposabljanje uporabe strelnega orožja v svojih okoljih.
Na vseh kontrolnih točkah je bilo znanje ekip na zadovoljivi ravni in smo lahko zadovoljni.
Letošnjega obrambnega dnCvatse niso udeležile naslednje delovne organizacije, članice sozda Mera: Hoteli gostinstvo Celje, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Turist Nazaije, Reklama Celje, Potrošnja Zagorje, Savinja Laško. Opravičeno odsotne so bile tudi naslednje delovne organizacije: Savinja Mozirje, Gostinsko podjetje Celje, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Tkanina Celje in Moda Celje.
Tako so se navzoče članice na obrambnem dnevu Meraa, 29. 9.
1989 v Logarski dolini, razvrstile takole:
1. Potrošnik Celje, 2. Kmetijska zadruga Laško, 3. Mlinsko predelovalna industrija Celje, 4. Savinjski magazin Žalec, 5. Avtotehnika Celje, 6. Delovna skupnost skupnih služb sozda, 7. Avto Celje, 8. RTC Golte, 9. Kmetijska zadruga Celje, 10. Teko Celje, 11. Zdravilišče Dobrna, 12. Blagovni center Celje, 13. Dravinjski dom Slovenske Konjice, 14. Jelša Šmarje, 15. Jelen Slovenske Konjice.
Ob zaključku obrambnega dne je komisija za SLO in DS sozda Mera sprejela sklep, da predsednik komiteja za SLO in DS in vodja obrambnih priprav sozda Mera opravita z vsemi delovnimi organizacijami, ki se niso udeležile te manifestacije, pogovor, da bi ugotovila vzrok za odsotnost.
ST
Potrošnik zmagal na obrambnem dnevu
Znanje in tudi malo sreče
Na letošnjem obrambnem dnevu Meraa v Logarski dolini je zmagala in prejela pokal tekmovalna ekipa iz Potrošnika. V njej so bili: Helena Muhovec kot vodja in kot člana Cveta Mežnarič in Bogomir Špes.
Ekipo in vodjo obrambnih priprav ter organizatorja obrambnega dne smo zaprosili za kratek pogovor.
Vodja obrambnih priprav Alojz Forštner je dejal: »Dajem vso podporo takšni obliki usposabljanja. Interna preverjanja so lahko na pamet učene stvari, medtem ko pa takšna
velikim znanjem, seveda pa je bilo tudi malo sreče. Brez tega pač ne gre.«
Helena Muhovec, vodja ekipe: »Mislim, da je bila sama proga kar dobro speljana. Tudi posamezna preverjanja so bila dokaj zanimiva. Mogoče bi bilo dobro, da bi bilo v prihodnje malo več nalog, ki bi jih potrebovali tudi v vsakdanjem življenju, kot na primer reševanje izpod ruševin in podobno.«
Cvetka Mežnarič: »Sama sem imela področje prve medicinske pomoči. Že pred tekmovanjem smo si
oblika lahko pokaže pravo sposobnost in znanje. V tem primeru morajo pokazati, kako se v vsakih okoliščinah znajdejo na terenu, da so duševno in telesno ter kondicijsko usposobljeni. Rezultat, ki ga je dosegla naša ekipa Potrošnika, jasno dokazuje, da je bila ekipa dobro uigrana in je imela kvaliteto znanja ter dajeta orientacijski dan vzela resno v roke. Mislim, da so se dobro pripravili ter da se zavedajo, da je jutri to lahko sestavni del njihovega dela. Mislim, da se moram kot vodja obrambnih priprav in kot glavni direktor Potrošnika še enkrat javno, prek našega glasila, zahvaliti vsem sodelujočim z željo, da ta rezultat ni bil samo tokrat, ampak da se bo še večkrat ponovil.«
Srečko Ravnjak, organizator SLO in DS v Potrošniku:« Mislim, da ta uspeh naše ekipe ni trenutnega značaja, da se člani ekipe niso kaj dosti pripravljali na to tekmovanje, kajti v naši delovni organizaciji Potrošnik imamo stalno obliko preverjanja zanj a s področja SLO in DS. Vsako leto tekmujemo z delovnimi organizacijami Teko in Moda, občasno preverjamo usposobljenost NZ in CZ, streljanje, varstvo pri delu in podobno. Mislim, da so se člani ekipe dokazali z
razdelili področja in jaz sem se odločila za to. Malo sem prelistala in si osvežila znanje. Prav zato menim, da je še kako potrebno takšno usposabljanje, v katerem bi pa seveda moral sodelovati čim širši krog ljudi. Vsaka takšna akcija te nekako prisili, da znanje obnoviš, to je pa tudi nekaj, kajne.«
Merxov tozd Pražarnaje že 30 let znan po širni deželi s svojo zlato kavo. Po toliko letih je kava izgubila malo zlatega sijaja —predvsem zaradi visoke cene, okus pa je ostal še vedno tako dober, če ne še boljši, zaradi kvalitetnejšega praženja. Zlata kava Merx — privoščite si jo tudi tukaj.
Če je kava znana že vrsto let pa je pri Merxu nov proizvod čaj asana. Pravi čaj z okusom češnje, jasmina, pomaranč in marelice je plod celjskih strokovnjakov. Čaj asana je pravi užitek.

MERX VESTNIK
STRAN 6 OKTOBER 1989
r
NASVETI ZA VSAKDAN
Novi problemi pri vinski trti
Zadnje čse se v naših vinogradih pojavljajo bolezni, kijih vpreteklosti tu bilo, ah pa so se tu in tam pojavljale komaj v vidnih sledovih. Gre za rdeči listni ožig in črne pegavost vinske trte.
Opis bolezni: v maju in juniju se na listih pojavijo večje pege, ijavo-rumene barve, ki so ostro omejene z večjimi listnimi žilami. Pri rdečih sortah so te pege svetlo vijolične do rdeče barve. Sčasoma se te pege med rebri listov popolnoma posušijo in list odpade. Močno odpadanje listov trs zelo prizadene, rast zastane, kabmiki se osipajo, posušijo in odpadejo. Ta glivična bolezen najraje napade trto na tleh, ki so revna s humusom, in ki vsebujejo dosti kamenja, oziroma gramozov. Kadar bolezen močno napade, je vinograd videti, kot bi bil popaijen z vrelo vodo. Glivica prezimi na odpadlem listju in zgodaj spomladi napade, trtp,. mnogo prej, kot peronospora; zlastrče je zgodaj spomladi vlažno vreme. Ravno zaradi tega je nevarnost te bolezni v posameznih letih velika, ker smo s pro-tiperonospornimi škropljenji za rdeči listni ožig prepozni.
Kako se zavarujemo pred to boleznijo?
Ker se bolezen pojavi pred pero-nosporo, moramo trto škropiti precej bolj zgodaj in sicer pričnemo s prvim škropljenjem, ko imajo poganjki že vidne 3 do 4 lističe. Čez 10—12 dni škropljenje ponovimo. Na ta način do cvetenja trte opravimo 3 škropljenja, kar zagotavlja, da se rdeči listni ožig ne bo pojavil. Škropimo s sledečimi fungicidi: DITHANE M — 45,
ANTRACOL, ORTHOCID, RIDO-MIL MZ ali POLVRAM COMBI. Kjer se ožig redno pojavlja, priporočamo, da nekatera škropljenja zoper peronosporo opravimo z bakrenimi pripravki, da se tako izognemo uporabi samo organskih fungicidov. Prav tako priporočamo, da trto pognojimo z BIOPOSTOM. Na ta način bomo v tleh povečali humus, ki poveča odpornost trte na to bolezen.
2. Črna pegavost vinske trte.
Toje ena najbolj nevarnih bolezni, ki se vse močneje pojavlja v naših vinogradih.
Slika bolezni: spomladi mnoga očesa na reznikih ali šparonih ne poženejo, ali pa poganjajo zelo klavrno. Skorja na lesu je sive barve, obilno posuta s črnimi pikicami. V času vegetacije pa opazimo to bolezen na listih v obliki drobnih, rumenih pegic s črno pikico v sredini! Pege so okrogle, včasih kar cele rozge postanejo jeseni, ko začno lesenet, pepelnatosive barve in nam hitro padejo v oči. Mladike iz tega lesa bodo prihodnjo spomlad zelo slabe, ali pa jih sploh ne bo. Kot rečeno se ta nevarna bolezen zadnja leta vse močneje pojavlja, pa vinogradniki pogosto govorijo o neki »novi bolezni«. Bolezen je že zelo stara, močneje pa se danes pojavlja zaradi tega, ker trto pravilno in zadostno gnojimo. Zaradi tega se razvijejo bujni listi, ki preprečijo, da bi škropivo
Merxova kuhinja
Zavitek z dodatkom rožičeve moke
MERX
večja
odpornost
a
boljše
zdravje
boljše
delo
Alkohol
ogroža
zdravje
Mnogi delavci, ki opravljajo težko fizično delo, so prepričani, da jim daje alkohol energijo, da jim daje moč, da jih ogreva.
To so napačna mnenja. Dokazali so, da se z uživanjem alkoholnih pijač zmanjša telesna moč, podaljša pa se čas, ko človek zagleda neko oviro in na to reagira. Zaradi tega ne more človek hitro reagirati. Zato pride do mnogih prometnih nesreč. Alkohol pri pretiranem uživanju deluje na telesne organe, pa tudi na duševno stanje.
Posledice delovanja alkohola na telesne organe so: jetrna ciroza, okvara srca, okvara žil, okvara ledvic, okvara živcev.
Kronični alkoholiki pa pogosto zapadejo v delirij, so psihotično spremenjeni, pride do pogostih psihoz.
Če upoštevamo telesne okvare, potem nam je razumljivo, da alkohol zmanjša odpornost proti bolezni jeter, ledvic, srca in živcev, ali z drugo besedo, tisti, ki imajo eno od zgoraj naštetih bolezni ne smejo uživati alkoholnih pijač.
Prav tako je z boleznimi mož-gan, duševnimi boleznimi. Vemo, da bolniki s takimi boleznimi ne smejo piti alkohola.
Posebej velja poudariti, da dandanes mnogo ljudi uživa pomirjevala. Ne samo, da se pomirjeval navadimo ter tako postanemo od njih odvisni. Vedeti moramo, da uživanje alkohola poveča delovanje zdravil in je ob jemanju pomiijeval najstrožje prepovedano uživanje alkoholnih pijač.
Najhujšeje pri alkoholu odvisnost. So kronični alkoholiki, ki brez alkoholnih pijač ne zdržijo, postanejo telesno in duševno spremenjeni, njihova delazmož-nost pada, zdravje se poslabša. Poleg tega pa vemo, daje v stanju pijanosti izredno mnogo kriminalnih dejanj, socialno stanje alkoholikov in njihovih družin je vse slabše.
padlo tudi na rozge, kjer se ta bolezen nahaja. Škropimo tudi z nižjimi koncentracijami kot smo škropili nekoč in manjkrat, ker poznamo dovolj dobro peronospore, zato lahko škropimo samo tedaj, ko je to res potrebno.
Črno pegavost zelo težko zatremo.
Pri rezi moramo temeljito odstraniti vse sive, nezdrave roge. Trto, kjer se ta bolezen pojavlja, moramo zgodaj spomladi, pred brstenjem, poškropiti z rumenimi pripravniki kot Kreozan — pasta ali RUMENA pasta. Dobro deluje tudi modra galica ali bordoška juha, Ko poženeta prva dva lista pa moramo nujno poškropiti z DIT-HANOM, ORTHOCIDOM ali ANTRACOLOM. To škropljenje nadaljujemo vsakih 10 dni, vse do za- „. ...	. , ,,
četka protiperonospornega škraplje- ^Vltka? S} lahko okus P0Pest"„te z ■a	t J , raznimi dodatki, tokrat z rozicevo
V! moko. Vse ostalo pripravite enako kot za jabolčni zavitek, rožičevo moko pa pred potresanjem namočite v mleko (ne preveč) in jo dodajte po
Ob koncu bi Opozorili, daje pozna jesen ali zgodnja pomlad najprimernejši čas za gnojenje z mineralnimi gnojili in BIPOSTOM. Zlasti na slednjega trta zelo hvaležno reagira —vegetacijski razvoj je hormoničen, BIOPOST pa dokazano vpliva tudi na večji sladkor v grozdju.
okusu.«
Na področju trgovine in gostinstva pa je sozd Merx nosilec preskrbe na celjskem in širšem območju, saj v 25 občinah preskrbljuje 14,5% slovenskega prebivalstva, za kar skrbi prek 7000 delavcev in 3000 kmetov kooperantov v 25 delovnih organizacijah.
Prebrali smo za vas
Računalnik na kmetiji
Računalništvo je prodrlo že na skoraj vsa področja človekovega ustvarjanja. V kmetijstvu uportibljajo računalništvo že skoraj vsa družbena posestva, kmetijske zadruge, raziskovalne institucije in selekcijska služba. Kako pa je z računalnikom na zasebnih kmetijah? Za kakšne namene bi ga lahko uporabili? Računalnik zaradi sposobnosti hranjenja velikih količin podatkov lahko s pridom uporabljamo tudi na zasebnih kmetijah. Napredni ljudje tudi pri nas vse pogosteje sprašujejo, kakšen računalnik je primeren za njihovo kmetijo. Odgovor je zelo preprost: vsak računalnik, za katerega dobite primerne programe. Vendar pa se v času, ko so že skoraj v vsako pisarno prodrli IBM združljivi osebni računalniki in so postali cenovno vsakomur dostopni, kmetje naj ne bi odločali za nabavo manjšega računalnika kot je IBC PC XT.
Za zdaj računalništvo še ni prodrlo na kmetije, zato vam bom poskušal predstaviti nekaj izkušenj iz zahodnih držav. Najprej je računalništvo prodrlo na kmetije v svoji domovini, v ZDA. Tam so kmetije večje od evropskih in kmet v večini primerov obdeluje zemljo s svojo družino, mora sam skrbeti, da delo poteka brez večjih zastojev. Uspešno poslovanje vsake kmetije ne zagotavljajo zgolj visoki hektarski pridelki ali visoka prireja, potrebno je še mnogo več.
Nepretrgoma je treba nadzirati stroške, načrtovati delo, razporejati vse družinske člane ali najemniške delavce na pravo mesto, kontrolirati proizvodne rezultate, pregledovati borzne podatke in se na podlagi slednjih odločiti za nakup krmil takrat, ko so najcenejša, in prodajo pridelkov, ko je cena naj višja. Kmet kot samostojen podjetnik združuje vse funkcije proizvodnega, finančnega, kadrovskega in prodajnega direktorja. Narava dela pa je takšna, da mu ob opravljenem delu ostane bore malo časa za opravljanje treh drugih funkcij.
Proizvodnjo je treba neprekinjeno kontrolirati. Brez redne kontrole priliva in odliva finančnih sredstev v proizvodnjo lahko kmet hitro zaide v težave. Edina oblika kontrole je knjigovodstvo, ki ga kmet sicer lahko vodi na klasičen način, lahko pa ga vodi tudi s pomočjo računalnika. V zahodni Evropi se vedno več kmetij odloča za vodenje knjigovodstva zaradi boljše kontrole nad finančnimi sredstvi, Prednost računalniške obdelave računovodskih podatkov je v tem, da lahko kadarkoli brez ponovnega preračunavanja dobimo aktualno finančno stanje. Če spremljamo podatke po stroškovnih mestih, lahko sami iz-
računamo lastno ceno pridelkov. Ob namestitvi programa kmet sam določi, po katerih stroškovnih mestih želi spremljati proizvodnjo. Potem mora vsak dan vpisovati novo nastale stroške in prispela plačila.
Poleg programa za finančno spremljanje lahko kmetje s pridom uporabljajo računalnik za tehnološko spremljanje proizvodnje. Največ računalniških programov na tem področju je narejenih za spremljanje mlečne proizvodnje. Poleg rednega spremljanja mlečnosti krav program vodi tudi hlevsko knjigo. Z rednim vnašanjem vseh podatkov o reprodukcijskih dogodkih, računalnik izdela načrt z kontrolo osemenitev..., da bi čimbolj zmanjšali dobo med telitvami.
Po tej kratki predstavitvi možnosti uporabe računalništva na kmetiji si boste morda postavili vprašanje, kako velika mora biti kmetija, da se računalnik splača. Povsod na svetu so poprečne kmetije večje kot pri nas, vendar ga uporabljajo oboje: velike in majhne. V času nenehnega tehničnega napredka je za veliko ljudi računalnik normalen, nujno potreben gospodinjski aparat, s katerim lahko opravimo svoje delo boljše in hitrejše.
Po svetu so zaradi velikega zanimanja povpraševanja po specifičnih kmetijskih računalniških programih nastala podjetja, ki se ukvarjajo zgolj z razvojem in prodajo tovrstnih programov. Takšnih pa pri nas še ni in na Republiškem centru za pospeševanje kmetijstva menimo, da lahko v prihodnje pričakujemo večje zanimanje kmetov za računalništvo. Pospeševalna služba bo morala tudi na tem področju pomagati. Da bi se pravočasno pripravila na zahteve, je treba pričeti z delom že zdaj.
Iz pravne prakse
Imate radi slastne, dišeče zavitke. Jesen je ravno pravi čas za njihovo pripravo, saj narava ponuja obilico plodov. In če vam seveda ne manjka fantazije, boste lahko pripravili prave mojstrovine.
Tokrat pa smo izbrali za vas »jabolčno-rožičev« zavitek.
Iva Kveder iz Žalca, ki ga je prva naredila, pravi, da je silno okusen. Takole pravi:
Če ste se že naveličali jabolčnega a,
5-dnevni delovni teden — odmera letnega dopusta
Vprašanje:
Po samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih je določeno, da se delavcem pri ugotavljanju pravice do letnega dopusta že vnaprej odštejejo proste sobote, ker ima TOZD določen 5-dnevni delovni tednik. Ali je taka določba pravilna in ali lahko služi za ugotovitev trajanja letnega dopusta?
Odgovor:
Na taka in podobna vprašanja je bilo sicer v pravni praksi že večkrat odgovoijeno, vendar je treba očitno še enkrat pojasniti: taka ureditev kot izhaja iz navedenega samoupravnega splošnega akta ni povsem v skladu s 94. členom zakona o delovnih razmerjih. Delavec mora namreč praviloma izrabiti letni dopust v nepretrganem trajanju. Samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih sicer lahko določi primere, ko delavec izrabi letni dopust v dveh ali več delih, vendar mora vsaj en del dopusta trajati nepretrgoma najmanj 12 delovnih dni.
Resje sicer, daje treba upoštevati pri ugotavljanju dolžine letnega dopusta 6-dnevni delovni teden (2. odst. 63. člena zakona o delovnih razmerjih, novela zakona — uradni list SRS, št. 18/88), vendar se to ne upošteva vnaprej, ampak pri konkretnem ugotavljanju dolžine letnega dopusta in obračunu nadomestila osebnega dohodka.
Prav zaradi tega menimo, da se določba samoupravnega splošnega akta, ki delavcu vnaprej odšteva proste sobote, ne more uporabljati za primere, ko se delavec odloči, da bo letni dopust izrabil v nepretrganem trajanju. Delavec bi bil lahko v takem primeru prikrajšan pri svoji pravici do izrabe polne dolžine letnega dopusta. Upoštevanje proste sobote na način, kot je to izbral konkretni samoupravni splošni akt, prihaja v poštev le tedaj, če določa možnost izrabe let-
nega dopusta v dveh ali več delih, vendar mora tudi v tem primeru delavec vsaj dva tedna izrabiti nepretrgano (12 delovnih dni).
Prikrajšanje pri pravici — odškodnina	j
Sodišče združenega dela je raz--veljavilo sklep o prenehanju delov-1 nega razmerja in naložilo TOZD/ da mora delavca pozvati na delo ter mu priznati vse pravice iz dela in po delu za čas, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje. Pol devetih mesecih, ko se je delavec' vrnil na delo, je začel uveljavljati tudi odškodnino zaradi izostalega otroškega dodatka. Ker je bil brez: zaposlitve, namreč ni imel pravice do otroškega dodatka. Ali je tak zahtevek upravičen?
Če je prišlo do nezakonitega pre-! nehanja delovnega razmerja in če je si pravnomočno sodbo naloženo TOZD, da mora delavca pozvati nazaj na delo ter mu povrniti prikrajšanje pri osebnem dohodku, potem lahko delavec tudi uveljavlja odškodninsko odgovornost TOZD zaradi drugih škod, ki so mu nastale zaradi nezakonitega ravnanja TOZD. Delavec lahko do preteka zastaralnega roka (tri leta) uveljavlja tudi odškodnino zaradi prikrajšanja pri pravici do otroškega dodatka. Delivec očitno tega zahtevka ni postavil prepozno, če gaje uveljavljal po devetih mesecih od pravnomočnosti sodne odločbe.
Delavec ne bo mogel uveljavljati povrnitve škode na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ker takega zahtevka na sodišču še ni postavil. Če TOZD škode ne bo hotela poravnati, saj mora delavec uveljavljati odškodninsko odgovornost v smislu 160. člena zakona o delovnih razmerjih najprej v TOZD, bo lahko začel nov spor pred sodiščem združenega dela in uveljavljal povrnitev tudi te škode.
— No, vidiš, da gre vse lepo po zakonu. Komisija pravkar sortira glasovnice.
... sisma
MERK
VESTNIK
OKTOBER 1989
Direktor in podjetništvo
Biti uspešen direktor, biti uspešen podjetnik še ni nobena znanost, je še zmeraj posebna umetnost, ki zahteva precej ustvarjalnosti, to pa človek dokazuje z izkušnjami, z delom, ki ga je opravil. Pri tem mu je v veliko pomoč izobraževanje, spoznavanje novih znanj, kijih nikoli ni dovolj.
Pri založbi Interconsulting je izšla knjiga z naslovom Direktor in podjetništvo. Obravnava direktorja in podjetnika z najrazličnejših vidikov: sociološkega, psihološkega, pravnega, primerja njun položaj v razvitem svetu in pri nas ter prikazuje možnost uvajanja podjetništva v reformiranem gospodarstvu.
Knjiga je namenjena vsem direktorjem oziroma poslovodnim, vodstvenim in vodilnim delavcem v družbenih, zasebnih in mešanih podjetjih ter vsem praktikom in teoretikom, ki se ukvarjajo s podjetništvom in novim položajem poslovodnih delavcev pri nas.
Dobite jo v Mladinski knjigi ali pri založbi, ki jo je izdala.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: STANE SEMIČ DAKI, KOLABORACIONIST, LLANERO, ANKARAN, AMI, NAT, AKA, DINGO, ITO, ZASUK, LEAN, AVOKADO, RINA, POVEZANOST, KLIS, MISTERIJ, EPITETON, EMU, NED, JAEN, SE, SOLINE, DOLENJA VAS, TRIKOT, ERAK, SKORJICA, EMILE, NONA, KARA, TINA, RIN, KANEC, ARON
Križankaijem
V uredništvu smo z veseljem ugotovili, da se je reševanja zadnje nagradne križanke, ko smo nekoliko dvignili nagrade, lotilo kar precej merxovcev. Kar lep kupček rešitev je prispel in doslej ne pomnimo, da bi se križankarji kdaj odzvali v tolikšnem številu. Prispelo je natanko 212 pisem, izmed katerih smo seveda izžrebali štiri nagrajence.
In sedaj še zapišimo, kdo so nagrajenci. Sreča se je tokrat nasmehnila:
Izžrebani reševalci:
1.	nagrado, 500.000 din prejme:
NADA GOSTIČ, 61230 DOMŽALE, VELJKA VLAHOVIČA 9
2.	nagrado, 300.000 din prejme: SLAVKO ŽUPANEC, 68290 SEVNICA, DOM UPOKOJENCEV
3.	nagrado, 150.000 din prejme: MARICA ZEVNIK, 63000 CELJE, TRNOVLJE 212
4.	nagrado, 100.000 din prejme: MILKA LEBAR, 64209 ŽABNICA, SP. BITNJE 15
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade jim bomo v kratkem poslali po pošti.
V slavnostni številki glasila, posvečeni 30-letnici Merxa, bo poleg križanke še nagradno vprašanje z lepimi praktičnimi nagradami. Ne pozabite, številka bo izšla pred 25. novembrom, in sodelujte. Ne bo vam žal, kajti čakajo vas res lepe nagrade.
Nagradni razpis:
1.	nagrada: 500.000 dinarjev
2.	nagrada: 300.000 dinarjev
3.	nagrada: 150.000 dinarjev
4.	nagrada: 100.000 dinarjev
Uredništvo
Deset nasvetov za zdravo in sproščeno življenje
1.	Človeku je lahko v veselje veliko reči; med njimi je tudi šport. Poslušajte svoj notranji glas in si izberite tako športnore-kreativno dejavnost, ki vas bo sproščala in razvedrila.
2.	Živite zdravo in razgibajte življenje, pa boste zdravje nosili na dlani in vas bo veselje pogledati. Saj veste, da valečega se kamenja ne obraste mah. Šport vas ohranja, pa tudi zdravi. Zdravje sicer ni vse, toda brez zdravja je vse nič.
3.	Vzemite si čas in se ne pustite vpeti v spone malih in velikih obveznosti, ob katerih ni pro-
stora za nič drugega. V prostem času (ne recite, da ga nimate) se tudi rekreirajte. Ali se zavedate, kaj s tem delate za svoje življenje?
4.	Učijo, da naj športnore-kreativna vadba postane navada, ki ji je treba posvetiti vsaj petnajst minut na dan. Če menite, da ne bo šlo vsak dan, ne smete pristati na to, da bi vadili manj kot trikrat na teden. Bodite dejavni v vseh letnih časih, zato hodite, tecite, kolesarite, plavajte, tecite na smučeh. Postanite prijatelj svojemu srcu, zato mu z gibanjem priskrbite hrano in utripalo bo bolj živahno.
5.	Vsaj trikrat na teden se morate toliko potruditi, da se
boste dobro spotili. Ne naprezajte se preveč. Vadba vam mora biti v veselje, mora vas zabavati in spodbujati; ne sme biti nujno zlo ali celo prisila.
6.	Vadite skupaj s prijatelji ali svojci, saj bo tako bolj prijetno. Vplivajte na mlajše, da bo tudi zanje redna športnorekreativna vadba postala vrednota.
7.	Vadite vsak dan. Ostali boste močni in gibljivi, pa tudi s postavo bo vse v redu. Med dolgotrajnim sedenjem izkoristite sleherno priložnost za gibanje.
8.	Uravnotežite vadbo in prehrano. Jejte zmerno, hrana naj bo raznovrstna, zgibanjem pa ohranjajte primerno telesno težo.
9.	Ne pozabite na duševno hrano. Slehernemu človeku, ne glede na starost in spol, je potrebna nenehna telesna in umska dejavnost.
10.	Preprosto: ob gibanju se zabavajte bi veselite. Šport naj bo sprostitev in razvedrilo.
Ulila fe-liKCl/
MODNIH OBLAČIL
prodajalna
MERK
TEKO CELJE
Šport in rekreacija
Tenis
V nedeljo, 24. septembra je bil na teniških igriščih Golovec teniški turnir za delavce delovnih organizacij, članic sozda Mera. Turnirja so se udeležili igralci Blagovnega centra, Zdravilišča Dobrna, Kmetijskega kombinata Šentjur, Dravinjskega doma Slovenske Konjice, Mlinsko predo-valne industrije, Avta Celje, Tkanine in sozda Mera. Na podlagi žreba so igralci turnirja igrali na izpadanje in to na en dolgi set (do 9 gerhov).
Tekmovanje je potekalo v lepem jesenskem dnevu, z dokaj dobrimi igrami rekreativnega tenisa. Pri igralcih, ki so se prebili do polfinala in finala, so se pokazali znaki utrujenosti, saj so morali igrati od 4 do 5 ur.
Na tem turnirju je zmagal Zmago Tjanšek iz Zdravilišča Dobrna, drugi je bil Cizelj iz Mlinsko predelovalne industrije, tretji Tamše iz DSSS sozda, četrti Lisec iz DSSS sozda, peti Rožič iz Blagovnega centra in šesti Gordina iz Kmetijskega kombinata Šentjur.
Obvestilo
Vse ljubitelje malega nogometa obveščamo, da bo v petek, 10. novembra ob 17.00 uri v dvorani ŠRC Golovec nogometno srečanje med ekipama Menca in Konusa iz Slovenjskih Konjic.
Plavanje
Zaradi večjega zanimanja delavcev Menca za vodno aktivnost v zimskih mesecih v bazenu ŠRC Golovec smo se odločili za nabavo dnevnih kart za sezono 1989/90.
Pri skupni nabavi kart bomo imeli ugoden popust. Prijave zbirajo športni referenti delovnih organizacij Menca do 15. novembra 1989. Vse dodatne informacije dobite pri Slavku Liscu, tel. 063 21-352.
Obvestilo
Merxov turistični rally, posvečen 30-letnici Merxa, je odpadel zaradi premajhnega števila prijavljenih tekmovalcev. Računamo, da bo v spomladanskem času.
AVTOR KRIŽANKE R. NOČ
VESOLJEC
KOVINSKA ZAPONKA NA VZMET
MESTO V ČILU
ZORANA
ZEMLJA
VELIKA
RIBA
TV SPIKERICA (ANDREJA).
GL. MESTO KAŠMIRJA
ZDRAVLJENJE ZZABADANJEM IGEL
UMETNO
SLADILO
KRAJI OB EKVATORJU
PRAV0SL.
PODOBA
TALISOVA
0RANŽADA
RUDI
AVBELJ
IZBRANA
DRUŽBA
KANDIDATI ZA AZIL
OKRASEK NA VERIŽICI
MONGOL.
POGLAVAR
REKA V EGIPTU
MOŠKI
POTOMEC
ZMLETO
ŽITO
JANEŽ
(LATIN.)
KRAJEVNA
SKUPNOST
DEL HRAMA S KIPOM
PAPEŠKA
DRŽAVICA
SKANDIN. MOŠ. IME
GRŠKI
OTOK
RENAN
ERNEST
RADIJ
PRODAJALEC
GALANTERIJE
MER. ENOTA ZA ZRAČNI TLAK
ANTON
OCVIRK
ANTIGONINA
SESTRA
SOVJET. ŠAH VELEM0JS. (MIHAIL)
SPLAV
PREDSEDNIK ZDA PO ROOSEVELTU (HARRV)
FR. CESARSTVO POD NAPOLEONOM I.
STRIGULA
SLAST DO JEDI, TEK
GLAVNA
ŽILA
ODVODNICA
BRIT OTOK V IRSKEM MORJU
BITJE V SHOLASTIČNI FILOZOFIJI
IZVORI
UŽIVANJE
TEKOČINE
TUJE ŽEN. IME
OTOK OB SARDINUI
IZOLACIJA
ČASOVNO
OBDOBJE
VRTNA
RASTLINA,
DIŠAVNICA
HERCEGOVEC
MESTO V V. FRANCUI
TEŽA
EMBALAŽE
TOVARNA V SLOVENSKI BISTRICI
KEATS
JOHN
HOLMU
SREDIŠČE
MOLDAVIJE
ARHITEKT
SAARINEN
IZRAELSKA
DRŽAVNICA
(G0LDA)
MARA
BEŠTER
MAJHNA
METLA
RIMSKA 2
DVOJICA
PISATEU
HANSSON
DEL
MARIBORA
ARABSKI
KNEZ
JADRANSKI
OTOK
ŠPICA PRI KOLESU
TEŽAVA.
NEPRI-
JETNOST
IGRALKA
RINA
IUUŠIN
TONE
TOMŠIČ
SL. POLITIK IN DIPLOMAT PETRIČ
VEČSTAVČNA SKLADBA ZA VOKAL IN ORKESTER
BLAŽJA OBLIKA KOZ (MEDIC.)
VRSTA
VRBE
ST JAP0N PRESTOLNICA
ANGL.
SVETLO
PIVO
REDKOST
OGRAJENI PROSTORI ZA ŽIVINO
MERX
MERK VESTNIK
OKTOBER 1989
Uspešna sezona kolesaijev Merxa
Leto 1989 je prineslo popolno izpolnitev načrtov, ki smo jih zadali na začetku leta, kar z drugo besedo pomeni, da so kolesarji dosegli postavljene cilje. Tako v sezono 1990 štar-tamo z dvema seniorjema, ki sta dosegla zvezni razred, in enim mladincem, ki je dosegel perspektivni razred. Vse to potrjuje naše trditve, da bi bili lahko rezultati še veliko večji, če ne bi ostali brez trenerja za na začetku sezone.
Ekipno smo v Sloveniji osvojili spet četrto mesto tako v cestni vožnji kot v pokalu slovenskih mest. Dva naša kolesarja sta nosila dres državne reprezentance — Iztok Melanšek in Sandi Smerc.
Prav tako smo kot prireditelji izpolnili vse zastavljene cilje. Organizirali smo osmi celjski maraton, akcijo Vsi na kolo za zdravo telo in četrti
Hura na Roglo, to je bilo vse na področju rekreacije.
Tekmovalne prireditve pa so bile sledeče: kronometer Štore Svetina pod nazivom 6. memorial Vita Vi-tanca, šesti pokal Merxa, v katerem smo bili ekipni zmagovalci. Kot krona vsega pa smo bili organizator dveh disciplin za državno prvenstvo in sicer državno gorsko prvenstveno in prvenstvo na kronometer. Obe prireditvi sta bili odlično organizirani in smo dobili za to vse pohvale nastopajočih klubov in novinarjev.
Tudi naši tekmovalci so na teh prireditvah dosegli izreden uspeh in sicer Iztok Melanšek tretje mesto, Sandi Šmerc četrto in mladinec Vodeb četrto mesto.
Tako letos z državnih prvenstev nosimo štiri medalje in smo jih osvojili prav na vseh prvenstvih, razen na


wmm
ciklokrosu, kjer je naš Melanšek kot vodilni imel 500 m pred ciljem okvaro. Poleg tega so naši kolesarji pobrali veliko prvih mest na ostalih dirkah, saj smo letos nastopili na 48 dirkah od Alžira, Grčije, Italije, Avstrije, Nemčije do Jugoslavije.
Trdim, da smo ime Merx povsod dostojno zastopali, daje z našimi nastopi ogromno ljudi spoznalo ime N. ci * m da se ga v konkurenčnih ekipah vse bolj spoštljivo izgovarja. Upam, da tudi delavci Merxa to počasi spoznavajo, da bodo tudi v tistih okoljih, kjer še danes mislijo, da lahko živijo brez publicitete, počasi spoznali, daje to reklama, kije pošteno zaslužena in ki odpira vrata v svet.
Zato računamo na podporo Merxa tudi v sezoni 1990, kije še dosti bolj ambiciozno planirana od letošnje.
Edo Krajnc
MINERALNA VODA
RADENCI
ŽIVLJENJSKA SILA SVETA