ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ŠOLSKE KRONIKE IVAN SIMONIČ V bivši Avstro-Ogrski je pretekla zelo dolga doba do državnega razpisa, da morajo voditi šole med uradnimi knjigami tudi šol- sko kroniko. Dokler je bilo šolstvo v rokah cerkve, ni bilo zakonito in natančno predpi- sane šolske administracije ter se tudi ni za- htevalo kako kronološko beleženje podatkov o šolskem življenju in delu. Tudi ko je po- stalo šolstvo pod vplivom prosvetljenih idej državna zadeva, terezijanski obči šolski red z dne 6. decembra 1774 ni zahteval med uradnimi knjigami in formularji šolske kro- nike. O njej ni še nič govora v »Politični ustavi nemških šol« iz leta 1805 niti v njenih poznejših izpopolnjenih izdajah. Celo avstrij- ski državni ljudskošolski zakon z dne 14. maja 1869 je izrecno še nikjer ne omenja. Sele v ukazu z dne 20. avgusta 1870 za izvr- šitev ljudskošolskega zakona jo predpisuje v 33. členu kot uradno knjigo minister za uk in bogočastje.' Ukaz je stopil v veljavo s šolskim letom 1870/71. Nadaljnje delo glede navodil za izpolnitev ministrskega ukaza je spadalo v kompetenco posameznih deželnih šolskih svetov. Ti so z navedenim šolskim letom sicer izdali vsak s svojo okrožnico na- vodila in tudi formularje za vodenje šolske administracije, vendar pa glede kronike niso določili ničesar. Na mnogih šolah so se pod- jetnejši in razboritejši učitelji znašli brez potrebnega navodila za kroniko ter so se lotili njenega pisanja po svoji iznajdljivosti. Delo na tem področju je našlo pot že v prvi letnik »Laibacher Schulzeitung« leta 1873 s člankom »Über Schulchroniken.«^ Anonimni avtor sicer tu ne podaja jasne slike, kako naj bo snov v kroniki razporejena in kaj vse sodi vanjo, vendar piše, da se naj beležijo brez stroge notranje povezave takšni zgodovinski dogodki, ki so vplivali na nastanek, razvoj in napredek ali pa tudi na propadanje šole. V določenih presledkih se morajo pokazati tudi statistični podatki o stanju zavoda in njegova zgodovina mora biti razvidna za vsako leto posebej. Končno poudarja, da se šolske kronike ne smejo pisati po vzorcu let- nih poročil kranjskih šol, ker so ta v podat- kih preskopa in preveč šablonska. Mediem ko se nekateri deželni šolski sveti sploh niso zavzeli za večjo enotnost v pisanju šolskih kronik, je bil za velik del Slovenije dalj časa zelo pomemben načrt za kroniko, ki ga je izdal štajerski deželni šolski svet 6. junija 1878.^ Načrt, ki so ga poslej vsebovali za svojo notranjo naslovno stranjo knjižni kro- niški formularji graškega knjigarnarja in založnika Ulricha Moserja, ima dva dela, in sicer I. del navodilo za pisanje kronike za čas od ustanovitve šole do leta 1868/69, IL del pa navodilo za prikaz delovanja šole od na- vedenega datuma dalje. Načrt je z navodi- lom zelo natančen in na koncu poudarja, da 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO naj obsega kronika vse, kar se tiče šole in je kaj pomembno, pri historičnih podatkih pa je treba navesti vir in pri ustnih izročilih izporočitelja. Kljub temu, da je bila s tem in z noticami v nekaterih učiteljskih glasilih že utrta pot za pisanje šolskih kronik, se je obrnil še leta 1890 neki mlajši učitelj na uredništvo »Učiteljskega Tovariša« z vpra- šanjem za nasvet, kako in kaj se naj vpisuje v šolsko kroniko. Odgovoril mu je bolj na kratko s prikazom bistva kronike učitelj Ivan Zupanec iz Velikih Poljan,* naslednje leto pa je napisal Franc Marolt daljši članek z naslovom »Učitelja - voditelja uradne knji- ge«, v katerem je podal primerna navodila in zraven poudaril, naj bo šolska kronika lična, v platno vezana knjiga z boljšim pa- pirjem, piše pa se naj natančno, vestno, ob- jektivno in dostojno.' Po vsem tem je še sam kranjski deželni šolski svet izdal 8. septem- bra 1893 predpis z navodilom, kako je spi- sovati šolsko kroniko.* To navodilo, ki vse- buje mnogo drobnega naštevanja ter ima poudarek na objektivnosti in dostojnosti po- ročanja, je postalo sčasoma osnova za pisanje šolskih kronik na slovenskem ozemlju. Na- vodilo so založniki v Ljubljani Rudolf Milic, Dragotin Hribar in pozneje Učiteljska ti- skarna v Ljubljani ter Zvezna trgovina v Celju, natisnjeno na listu, vlagali in uvezo- vali v notranje ospredje svojih formularjev kronik kvartnega formata. Po istem navo- dilu, le neznatno popravljenem, so pisali šol- ske kronike tudi skozi vso dobo stare Jugo- slavije, takoj po osvoboditvi pa so dobili for- mularji kronik, ki jih zalaga in prodaja Državna založba Slovenije, tekst tiskanega navodila močno skrajšan in primerno pre- krojen z opozorilom, da mora biti v kronolo- ških podatkih posebno točno prikazano vse krajevno življenje med narodnoosvobodilno borbo. Pred državnim ukazom o vpeljavi šolskih kronik je škof A. M. Slomšek dne 19. decem- bra 1855' ukazal župnikom lavantinske ško- fije, da morajo uvesti župnijske kronike po- vsod, kjer jih še nimajo ter jih morajo voditi po vzorcu Celjske kronike Ignaca Orožna. Dne 14. aprila 1856 je odredil,^ da morajo beležiti tudi razne podatke o razvoju farne šole in s tem seznaniti učitelje. S tem je dal pobudo za pisanje šolskih kronik. Zato se sklicvije nadučitelj Franc Praprotnik v pred- govoru svoje Kronike ljudske učilnice pri D. Mariji v Puščavi na Pohorju leta 1884* najprej na ta Slomškov predpis in za njim na 14 let kasnejši državni ukaz z dne 20. av- gusta 1870. i Vendar se je pojavil začetek šolskih kro- nik, katerih predhodniki so bili zapisniki učiteljskih konferenc, že mnogo prej, in sicer ob koncu XVIII. stoletja. Tipičen pred- hodnik šolske kronike iz XVIII. stoletja je 275 strani obsegajoči »Protliocollum der Kais. Königl. Hauptschule zu Zilli, welches ist er- richtet worden Anno 1777« in so ga pisali od takratne ustanovitve šole dalje. Njegovi kro- nološki zapiski so zaključeni s 7. januarjem 1831, iz neznanega vzroka pa jih od leta 1783 do 1811 ni nihče pisal.i" Kot prva šolska kro- nika na slovenskem ozemlju iz XVIII. sto- letja se javlja »Chronik der Trivialschulen im Cillier Kreise vom J. 1793 bis incl. 1796«. Po tej kroniki, na katero se sklicuje učitelj Franc Jamšek, ki je napisal »Kroniko slo- vensko-nemške ljudske šole v Reichenburgu«, sta bili osnovni šoli v Brestanici in v Laškem najstarejši trivialki v nekdanji celjski kre- siji.*' Naslednji primer šolske kronike je »Chronologische Geschichte der k. k. Nor- mal-Hauptschule zu Laibach Von ihrer Ent- stehung bis zum Jahre 1816«. Takrat jo je začel pisati ravnatelj normalne glavne šole Eggenberger in je posegel nazaj do leta 1773. Za njim so jo nadaljevali njegovi nasledniki na šoli in poznejšem učiteljišču vse do leta 1918.»2 Od leta 1916 dalje je pisana v slo- venščini. Nadaljnje svojstvene primere šol- skih kronik predstavljajo tri kronike, ki so jih osnovali v petdesetih letih XIX. stoletja učitelji na treh šolah v Savinjski dolini, in sicer v Žalcu leta 1855, v Grižah 1856'^ in v Teharjih 1857. Vse tri so pisane z veliko lju- beznijo in čutom do šole in zgodovine. Naj- lepša med temi je žalska kronika, vezana v telečje usnje, v kateri je učitelj Franc Kovač med drugimi zanimivostmi dobro opisal zna- meniti slovenski tabor v Žalcu, ki je bil 6. septembra 1868. Naslednje desetletje ni pri- neslo v pisanju šolskih kronik nobene poži- vitve, nato pa je šolsko kronopisje polagoma napredovalo ter je doseglo razmah šele proti koncu XIX. stoletja, ko so knjigarnarji pre- vzeli založništvo in prodajo primernih for- mularjev kronik z uvezanim navodilom. Šolske kronike so vsebinsko zelo zanimive knjige. Dajejo v glavnem podatke o ustano- vitvi, delu in razvoju šol ter o okoliščinah, ki so pouk pospeševale ali ovirale. Prikazu- jejo težko pot, ki jo je moralo prehoditi v preteklosti slovensko šolstvo v borbi s tujimi in reakcionarnimi silami. Pričajo, da je bil napredek mogoč le z vztrajnim in nesebič- nim delom, ki ga je opravljalo učiteljstvo. In to je opravljalo pravo pionirsko delo tako v prosvetljevanju ljudstva kakor tudi v naprednem razvoju gospodarstva. Učitelji 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA na vasi so bili vodje vsega kulturno-prosvet- nega življenja in gospodarskega napredka. Razvoju kmetijskega gospodarstva v Slove- niji, zlasti sadjarstva in čebelarstva je ka- zalo pot v glavnem njihovo delo. Razen tega prinašajo kronike podatke o raznih krajev- nih znamenitostih, vremenskih ekstremih, elementarnih in drugih nesrečah, epidemi- jah, zatiranju sadnih škodljivcev, letini, dra- ginji, pogozdovanju in drugih melioracijah, folklori, ustanavljanju in delovanju zadrug in društev, gradnji prometnih komunikacij itd. Skratka: dobre šolske kronike imajo toliko pomembnih podatkov, da ne more mi- mo njih nihče, kdor hoče natančno podajati določeno krajevno zgodovino, gospodarstvo, kulturnopolitične razmere itd. Glede vrednosti šolskih kronik kot zgodo- vinskih virov je naglasiti to, da so med nji- mi dobre in slabe. Dobre so tiste, ki so pisane progresivno s študijem virov, objektivno, vestno, prizadevno ter z osebno zavzetostjo za šolo, vzgojo in druge stvari, o katerih po- ročajo. Razgledani kronisti se ne omejujejo samo na dogajanje v šoli in šolskem okolišu, ampak se ozirajo tudi na vse pomembne do- godke v državi in zunanjem svetu. Slabe kro- nike, ki so pisane le po službeni dolžnosti, so suhoparne, pomanjkljive, revne podatkov ali pa jih za nekatera leta ali več let skupaj niti nimajo zapisanih. Največ so v takih krajih, kjer so se učne moči pogosto menja- vale in se zaradi tega niso mogle ali hotele poglobiti v problematiko svojega šolskega okoliša. Med kronikami so slabe tudi take, ki zaradi kakih strankarskih pogledov niso objektivne ali pa niso dovolj razlikovale bi- stvenih stvari od nebistvenih. Pomanjkljivost nekaterih šolskih kronik se kaže tudi v tem, da so se za daljno preteklost prerade zate- kale k nepreverjenemu ustnemu izročilu, medtem ko se razpoložljivih pisanih virov niso poslužile ali pa so jih premalo izčrpale. Končno je treba omeniti med slabimi šolski- mi kronikami še tiste maloštevilne, ki jih je napisal na našem ozemlju okupator. Napi- sane so na eni strani zelo objestno in šovini- stično, na drugi strani pa so zelo pristranske in skope s podatki ter namenoma ne prika- zujejo pravega stvarnega stanja. Posebno mesto zavzemajo pri nas šolske kronike, ki obravnavajo dobo narodnoosvo- bodilne borbe. Ker so te napisane po poseb- nem naročilu ljudske oblasti in vrh tega še z lastno vnemo in prizadevnostjo, so podane za mnoge šolske okoliše zelo temeljito. Ilu- strirajo vse dogajanje na svojem področju v omenjeni dobi ter tako predstavljajo nepre- cenljiv zgodovinski vir, mimo katerega ne more nihče, kdor hoče bolj podrobno pri- kazati novejšo zgodovino določenih manjših področij. Deloma pod vplivom temeljitejše obrav- nave dobe NOB in še bolj v zavestni spro- stitvi pri izgradnji socialistične države se na mnogih šolah pišejo kronike po osvoboditvi bolje kakor v prejšnjih časih. Revoluciona- ren prelom s preteklostjo so nastopile v ideo- loškem pogledu, izboljšale pa so se toliko bolj, kolikor temeljiteje dialektično objas- njujejo razvoj šolskega dela z življenjem in potrebami družbe ter povezavo z vsemi važ- nimi političnimi, gospodarskimi in zgodovin- skimi dogodki. S sedanjo šolsko reformo so dobile šolske kronike nov poudarek na svoji aktualnosti. OPOMBE 1, Verordnungsblatt für den Dienstbereich des Ministeriums für Cultus und Unterricht, Jahr- gang 1870. Str. 501—516, § 33, str. 506—507. — 2. Štev. 17, Str. 259—261 in štev. 19, str. 289 do 291. — 5. Allgemeine Chronik des Volksschul- wesens, 14. Jahrgang 1878, str. 254. — 4. Vpra- šanja in odgovori, UT XXX, štev. 10, str. 157. — 5. UT XXXI. 2. Solski vestnik (kronika) štev. 13, str. 195—198. — 6. Izvršilni predpis k dokonč- nemu šolskemu in učnemu redu. V Ljubljani 1908, str. 63. — 7. Franz Košar, Anton Martin Slomšek, Fürst-Bischof von Lavant. Marburg 1863, Str. 244—249. — 8. Protokoll über die höch- sten Ortsergangenen Schulverordnungen St. Ge- orgen bei Reichenegg, Num 156, str. 219—220. Arhiv Slov. šol. muzeja v Ljubljani, F 11 1/8-1. — Protokoli der Trivialschule Reichenburg vom Jahre 1806—1868, Num 156, str. 298—299. Arhiv SSM, F 99/2. — 9. Kronika je v arhivu SSM, fasc. 25/14. Kronika je objavljena v Popotniku V, 1884. — 10. SSM, fasc. 74. — 11. Kronika slov.- nem. Ij. š. v R. je v SSM, inv. št. 99. Citat pod črto na str. 6. — 12. SSM, fasc. 61/1/2. — 13. Chronik der Schule Sachsenfeld eröffnet durch Franz Kowatsch im Jahre 1855 — ter Chronik der Pfarrschule zu Greis, eröffnet im Jahre 1856 durch Josef Toplak Schullehrer. Obe ima SSM, fasc. 62/5 in fasc. 131. Med posebnostmi šolskih kronik je treba ome- niti kroniko Osnovne šole Kamnica pri Mari- boru, katere zanimivost je znatna filatelistična zbirka in numizmatična zbirka bankovcev naj- več iz dobe druge svetovne vojne. Viri in literatura: Originalne šolske kronike in izvlečki iz šol- skih kronik v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani. — Lötz, Chronik der Schule. W. Rein, Encyklopädisches Handbuch der Pädagogik. Zweite Auflage. 1. Band. Langensalze 1903, str. 906—909. Gustav Andr. Ressel, Handbuch zur, 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Führung der Amtsgeschäfte der Schulleitungen an Volks- und Bürgerschulen. Wien 1893 und 1900. Allgemeine Chronik des Volksschulwesens. 14. Jahrg. Breslau 1878, str. 254. Ferd. Frank, Schulchronik. Enzyklopädisches Handbuch der Erziehungskunde. Herausgegeben von Dr. Joseph Leos. IL Band. Wien und Leipzig 1908, str. 603 do 605. — Ferdinand Frank, Enzyklopädisches Handbuch der Normalien für das österreichische Volksschulwesen. Wien 1910. — Naprava šolske kronike. UT XVlll, 1878, str. 206—207. — K-n, lieber Amtsschriften, LZg X, 1882. — Einrichtung der Schulchronik, LZg XX, 1892, str. 76—77. — B., Die neuen Drucksorten für die Amtsschriften an den Volksschulen Krains, LZg XXI, 1893, str. 182—184. — Ivan Klemenčič, O nastavljanju krajevnih kronik, Popotnik XIV, 1893, št. 14 in 15, str. 214—217 in 250—253. — A. Kržišnik, Krajevna kronika, Slov. učitelj XXI, 1920, št. 3, str. 55—56. — Ivan Hribski, Šolski upravitelj. 1927. — Ciril Dekval, Učiteljevo delo v šoli na Kočevskem. Referat na narodno obrambnem te- čaju Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki je bil 8. in 9. januarja 1940 v Kočevju. Tipko- pis, str. 58—71. — Vilko Menard, Kako naj pi- šemo šolske kronike. Kongres pedagoških delav- cev LRS na Bledu II. 1951. Pedagoški tisk, 3. zv., str. 65—75. — Franc Ostanek, Pomen šolskih kronik za zgodovino šolstva, Kronika I, 1953, str. 177—183. — Fran Roš, Okupator piše kroniko. Prosvetni delavec, priloga Popotnika LXIV, 1947, str. 10—14. — F. H., Pišimo krajevne kronike, PD VI., št. 2 in 3 (28. I. 1955). — Josip Benedek, Certice iz šolske kronike narodne šole v Planini na Notranjskem, Slov. učitelj, III, 1875, št. 17, str. 261—264. — Aus der Chronik der Laibacher Lehrerbildungsanstalt, LZg 36, 1908, Nr 5 in 6, 104—108 in 125—128. — Administra- tivno poslovanje v vzgojnih domovih. Objave Ministrstva prosvete LRS, II, št. 5 (5. III. 1951). 50