7*2. številka. Trst, v srnin 11. maja 1S9S. Tečaj XXIII. (Varilo izdanje) ■ - EDINOST GLASILO * - rs POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Htune 4 nvč. Telefon itv. 870. '«'■ ' V edinosti Je moč! Oglasi se riK'iniHjo ]») vrstah v petitu, Za »enkratno naročilo s primernim nnpiiatom. Poslana. osmrtnice in javne zalivale, domari oglasi i. t. <1. se računajo po pojrodhi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iiprarnifttvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. VrednlStvo in tKkiirna se nahajata v ulici Carintia stv. 12. t'pmviilfttvo, od-pravnistvo in s prejem:« nje Inseratov v ulici Molin pieeolo Stv. , II. nailstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. London 10. »Standard« javlja, da - vštevši 50.000 dohrnvoljcev — odpošljejo Amerikani (itl.000 mož na Ktil>o. Prva divizija odide v nedeljo. Vse premikanje tega vojaštva naj se izvrši v 10 dneh. London 10. Reuterjeva pisarna javlja iz Hongkonga: Admiral l)ewey (poveljnik amerikanskoga brodovja pri Manilli) naznanja, da n h t a h i z a č e n j a j o post a j a t i n e v a r n i in da se odtegujejo toliko njegovemu nadzorstvu, kolikor španskemu. Angleška kolonija v Manilli je doposlala admiralu Detvevu spomenico, v pa ter i opisuje istemu kritično položenje, kajti prebivalstvo trpi lakoto. Angleški vojni ladiji »Immortality« 'in »Linnet«, potem franeozki križar »Bruix« in jedna japonska ladija stoje pred Manilo. »w-York 10. Brzojavka »Worlda« javlja iz Key\vesta: Amerikanska torpedovkn »\Vinslov« se je bojevala v nedeljo pri Cardenasu s tremi š p a n s k i m i top n j a e it m i in je napravila jedno istih nesposobno za boj. »Winslo\v« ni bila poškodovana prav nič. Tam pa 10. Od amerikanske vlade najeti parnik »Ghuzzie« oddide jutri na Kubo z orožjem, streljivom in živili zn ustaše. Ves tovor spremljajo 100 vojakov, tla bodo nadzorovali razkladanje in da, ako potrebno, prodrejo toliko daleč v notranjost otoka, da izruče vse ustašom. Parnik za prevažanje »Whit-ney« bode sledil v kratkem. Madrid 10. Ageneija »Fabra« javlja, tla je španski parnik »Monferrat« ostavil pristanišče Cien-fuegos in se mu je posrečilo, plovečemu ob obali Kube, vstopiti v pristanišče Havane (glavnega mesta.) To bi kazalo, da blokada ni popolna. ltcrolin 10. Iz Madrida javljajo, da namenijo vlada v Madridu proglasiti obsedno stanje po vsej Španiji. Alicftlltf 10. Včeraj je bila tu demonstracija P O D L I 8 T E K. 90 PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Posio?. Podravski. Meti tem se je pokazal na rebru Polž, držeči v rokah Stanka. Fantova glava je počivala na očetovi glavi, desna roka mu je visela nepremično navzdol. Z obeh je curljala umazana voda. Polž je imel zasanela lista in oči široko odprte. Andrejček, spodrsnivši se na blatnem griču, mu je zdirjnl nasproti. »Kaj je Sta liku, oče ?», je zaklieal prestrašeno. »Utonil je...«, je odvrnil kmet. Andrejček je priskočil k očetu s stisnenimi pesti. »Ali ste zhlazuili!«, je zakričal. »Saj vam vendar sedi na rokah«. Po teh besedah je zgrabil Stanka za srajco. Fantova glava je padla v znak čez očetovo ramo. »Vidiš, da je utonil...« je zašepetal Polž. »Kaj pravite?«, je zakričal Andrejček; »saj je bil še ravnokar na dvorišču!« Kmet ni odgovoril. Oprl je znovič Stankovo glavo ob svojo ramo ter včasih spotikaje, šel, proti koči. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". proti draginji kruha. Izgredniki so zapalili prostore užitninc in oropali magazine žita. Hndrld 10. Iz Baza, Cordova in Valladolid javljajo n izgredih radi pomanjkanja kruha. Posredovati su morali orožniki. Nekoliko oseb je bilo ubitih, nekoliko ranjenih. Proglasilo se je obsedno stanje. Istotako se je proglasilo obsedno stanje v Andaluziji in Kataloniji!. Madrid 10. »Agenzia Fabra« javlja, tla se merodajni krogi nujno bavijo z vprašanjem, kako preskrbeti živil, kajti tukajšnje zaloge žita se utegnejo izprazniti, predno preide jeden mesec. Lvov 10. »Gazeta Lwo\vska« javlja, da seje zbralo danes na trgu Strzclskega veče število delavcev in brezposelnih oseb. Jedna gruča se je vrgla na šatore, v katerih se prodaja kruh. Jeden redar in dva vojaka so razgrnili izgrednike in so preprečili, da isti niso mogli pleniti kruha. Kolovodjo izgrednikov so prijeli, toda posrečilo se mu je, da je zbežal zopet. Prihitel je oddelek redarjev. Pro-vzročitelji izgredov pa so zbežali mej tem. Uvela se je preiskava. Pregled po javnem gospodarstvu. n. Pogodita z Ogersko. Pogajanja radi nove pogodbe z Ogersko se vlečejo že dve leti, a vendar nismo završenju ni za korak bliže, nego smo bili pred dvema letoma. Avstrijska in ogerska kvotna deputacija menjavati »nuncije« (dopise), a sporazumeti se ne moreti; in ako pojtle to svojo pot, se tudi ne bodeti mogli. Ogerska deputacija zahteva, naj se skupni državni troški razdolč sorazmerno po kosmatem dohodku vseh direktnih in indirektnih davkov, kar bi odgovarjalo prispevku od strani Ogersko z ; vrhu tega so pripravljeni Ogri plačevati mesto ta- Pred vežo je stala Polževa. Z jedno roko se je oprla oh niške, z druge pa si prislonila oči ter ogledovala prišleee. »Nrt, kaj ste staknili zopet?>, je zaklicala. »Kaj je to? Na Stanka je znovič padlo? Nesreča naša s temi Svabi in njihovo pasjo pohožnostjo!... Znovič je na fanta padlo*. Pristopila je k možu ter je govorila, prijemši Stanka za glavo, tresočim se glasom: »Nti, Stanko.,. Ue ne obračaj mi tako očij... No, Stanko... zbrihtaj se... spreglej! Nič se ti ne zgodi... Magdalena, daj vode!...« »On ima dovolj vode«, je zamomljal Polž, še neprestano držč sina na rokah. Ženska se je umaknila. »Kaj mu je?», je vprašalačimdaljc bolj osup-nena. Kako da je ves tako moker?...« »Se le ravnokar sem ga izvlekel iz vode«... »Kje iz vode?, je zakričala ženska. »Iz reke?...« »Iz one jame, ki je pod gričem«, je odvrnil kmet. »Vode je tam samo tlo pasu, toda zanj jo je bilo dovolj«. »Padel je vanjo!«, je zastokala mati, pogra-bivši se za glavo. Cemu ga torej držiš, stari... Ako je pa tlel, i zli te iz njega vodo. Matija, primi ga za noge... Prevrnite ga... O, bedasta kmeta!... Ne-otesanea!...« Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. kozvanega preeipijuma (za vojaško granico) <>'T"/„, skupaj torej Sll-4%,; Avstrija pa naj bi prispevala za skupne troške ostalih <»N'tt"/0. Avstrijska kvotna deputacija zahteva sfe svojo strani, naj se kvota računa po razmerju prebivalstva v obeli državnih polovicah, kar bi odgovarjalo f)Hn/0 za Avstrijo in 42°/0 zu Ogersko. Kakor je videti, ne pride v tem pogledu še z lepa do spornzumljenja. Madjarske zahteve so naravnost predrzne, a 11 kljub temu so že dosegli mnogo. Tako so si n. pr. pribavali na temelju nove pogodbe z Avstro-Ogersko pariteto z Avstrijo na avstro-ogerski banki ter bodo sedaj v banki prav za prav gospodarji, kajti polovica upravnega sveta je naravnost odvisna od finančnega ministra ogerskega, »ločini v drugi (naši) polovici ne bodo nikdar vsi členi odvisni od avstrijskega finančnega ministra, ampak tudi od naših akeijonarjev; ogerskih akeijonarjev pa skoro ni! (In vendar bode polovica členov, voljenih po akeijonarjih, pripadala ogerskim akeijo-narjem, ali pa ljudem, ki bodo ugajali ogerski vladi.) Za regulacijo valute so prispeli Ogri vsega skupaj okolo 20"/(> in vendar bodo uživali sedaj otl vsega dobička z banke skoro toliko, kolikor mi. Ogerske zahteve so tako predrzne, da bi bil že skrajni čas, resno obračunati ž njimi. Vse njih grožnje ne bi smele plašiti naših politikov. Oe mislijo, tla morejo obstati sami za se, kakor samostalna, neodvisna država, naj le poskusijo to! Mi vemo, tla hi to bil njihov min, poguba. Ugodnosti, ki so je dosegli na banki, presegajo vse meje pravičnosti; dalje na tej poti ne more v noben avstrijski politik!! lia/-od 18(57 l. — od kar smo sklenili — znatno spremenile. Ogerska se ji in povspela v gospodarskem obziru, ti. prispevki k skupnim troškom v nikake. več z faktičnim stanjem stvari. Le pogle hodki vseh konsumnih davkov so zrasli v Toda hlapec se ni ganil. Tedaj je sama grabila fanta za noge ter ga iztrgala očetu iz Stanku se je pohesila glava navzdol; r. rokami močno udaril ob tla in iz nosa mu je priteklo nt koliko krvi. Setlaj je Ovčar izmaknil fanta. Prijemši istega pod pazduho, ga je zanesel v sobo na klop. N si so odšli za njim, izvzemši Magdaleno, katera se je zavrtela nezavestna po dvorišču; mik rat pa je s prekrižanimi rokami jeln teči proti cesti, klicaje: »ltešite!... Stanka rešite!... Kdor v Boga veruje...« Potem je znovič krenila proti koči, toda ni šla vanjo. Padla je na prag ter zvivši se tako, da se ji je glava dotikala kolen, jela jo krčevito jokati, stokaj e: »Rešite!... Stanka rešite!... Kdor v Boga veruje ...« V koči je Polž planil v čumnato, navlekel na-sc suknjo ter zdirjnl ven preti kočo. Hotel je teči, sam ni vedel kam; begal je sem ter tje po dvorišču, nerodno niahaje z rokami. Nekak notranji glas je klical v ujemi Oče! oče!... ko bi bil ti ogradil grič s plotom, ne bilo hi utonilo dete. (Pride še.) 1X84 1HW v Avstriji od milijona na 110l/t milijonov goldinarjev, t. j, za .'ti"/,, na Ogerskem |mi od 'Jh milijonov na T»> milijonov, t. j. /a 1 "»O0/,,. To rapidno naraščanj«' ogerskoga konsuma, /a katerim avstrijski zaostaju tako neizmerno, opažamo lahko na vsaki vrsti davkov. V Avstriji je bilo 1*'.>0. |. osnovanih delniških družeh / 1»'» milijoni akcijskega kapitala, na <)gerskem pa v istem času delniških družeh s ."»O milijoni kapitala. Sladkorja j<* izdelala (»p rska leta 1 M«M»/«»1 7.10. kvintldov, 1 >»»/1*7 je ta produkcija poskočila na 1,400.000 kvintalov itd. To nam ilustrujo gospodarski razvoj v nas in na < )gorskom. In tu naj hi ostalo vso pri starem, kar se tiče prispevanja k vzajemnim troskom ?! Pa ne samo tu, Pas hi hil tildi resiti vprašanje, na kak način da ogorska vlada na svojem ozemlju ]» Nabrožina«, ki se je korporativno udeležilo veselico. Petju Nahrežinskih slavčkov so mora človek le čuditi. Gosp. pevovodja Tance sine biti ponosen na svojo vrlo izvežbano pevsko četo. Zato pa, dragi Komenei, le novstrašono in združenimi močmi naprej na narodnem delu, da Vaš trud in Vaše delo nam pripeljeta dneva žar«. <) pa zova lec. Politični pregled. K položaju. — Praški »Politiki« brzojav-Ijajo z Dunaja: Značilna za položenje je okolnost, da od členov majoritetnega kluba v zbornici poslancev so le Poljaki, konservativni veleposestniki (Vški in Slovanski krščansko narodni zvezi« pripadajoči Malorus Ilanvinski prevzeli referate v fi-i.ančnom odseku. Rnzun pravih obstrukeijskih strank, niso torej udeleženi na referatu: češki klub, klub ustanovernogaveleposostva, katoliška ljudska stranka in Italijani. Od 00 členov delegacije vede se jih torej za sedaj pasivno 'JH, dočim jih jo torej (20 iz zbornieev poslancev in 12 iz gospodske zbornice) odposlalo referentov.« Lahko jo umeti to »pasivnost«, ko je ukupni proračun, ki ga je predložilo ministarstvo delegaciji, kakor strela iz jasnega zadel delegate in vso javnost. Nič manje in nič več nego 30,040.030 gld. zahteva vojno ministerstvo naknadnega kredita za leti 1H97. in 1H98. Govore o notranjem položaju v Avstriji, povprašuje »Agramor Tagblatt«, da-li ne bi bilo za Slovane bolje, ako zapuste svoje stališče v večini, katero stališče jim nalaga le odgovornosti, ki le veže njihove moči in jih ni primaknilo ni za korak bližje aspiracijam njihovim! V teh konbinovanih nemško slovanskih večinah igra avstrijsko slovan-stvo le ulogo divjega slona, kateremu se postavlja na stran ukroten slon, da sp uči potrpežljivo vlačiti bremena. Naj so le nemška goincinburgschaft sestavi v parlamentarno večino, ako more, in naj le nosi odgovornost za svojo razdevajočo politiko. Slovani pa naj se istotako umaknejo na svojo vzajemnost in povsem pomirjeni smo ozirom na vprašanje, kdo se bodo veselil take spremembe. Kakor v ironijo temu zaključku v »Agramor Tagblattu« del »utira danes Slov. Narod z senzacionalno vestjo, da so so začele kršiti vezi med Cehi in Poljaki ter da seje izjaviljeden najodličniših Poljakov, sestav i telj adreso večine, gn if D z i e d u s z v c k i : I" 11 o g o Slovence m o-r a m o ž r t o v a t i!! Odkrito povedano; nam se zdi ta vest pre-gorostasna, neverjetna ! Toda ljubljanski list pristavlja povsem pozitivno, da mu je ta vest došla iz poslanskih krogov. Ce je temu tako, ako naši poslanci ros kaj vedo, ali tudi le slutijo, zahtevamo od njih, da nemudoma zahtevajo pojasnila! In ako dobe zatrdilo, da jo prevladalo prepričanje NVir miissen dio armen Slovencu opfern , potem naj oni sami izvedejo potrebne posledice v pouk, da Slovenci nismo suknja, katero so oblači in odklada, kakor ježe temperatura !! Ali to naj si zapomnijo na vseh straneh, da Slovenci in Hrvatje imajo še vedno nekoliko prijateljev, s katerimi v zvezi utegnejo pokazati, da so so tudi nekaj naučili v novojih burnih časih. Vojna med Španijo in Zjedinjenimi državami. — Se vedno stagnacija, od nikjer ui čuti o kakem izdatnojem činu. Le toliko vemo ali prav za prav slutimo, da ploveta amerikansko in špansko brodovje po Atlantiškom oceanu, tam nekje okolo otokov Antili. Pozitivnega no vemo pa ničesar. V amerikanskom pristanišču Kev\vest — naj-južnojem zjodinjeue države Florida ob uhodu v me-ksikanski zaliv — so sicer čuli že minolo nedeljo strašno kanonado , in sojo čuli še par dni potem, koda še danes ni čuti ničesar, kje da bi so liila vršila ta »kanonada«. Najbrže le — v fantaziji amerikanskih novinarjev, ki si morajo izmišljati, ker nimajo poročati o činih. Zato smo opazili mi takoj, da moramo take vesti vsprejomati skrajno rezervo, ker so — »amerikanske«. Ako pogledamo današnje naj no veje vesti z bojišča, opazimo koj, da so ista zopet le iz amerikanskoga vira. Priporočati je torej, da potrebno previdnostjo in nevernostjo tehtamo tudi vest, da bode tekom 10 dni 00(KX) amerikanskih mož na Kubi. Vos dosedanji razvoj amerikanskih operacij kaže, da se tudi amerikanska juha ne jo tako vroča, kakor jo kuhajo v NVashingtonii, Tudi nekatere današnjo vesti so prav amerikansko. N. pr, ona, da je jodna amerikanska tor-pedovka ukrotila tri španske topnjače in da je jedno poslednjih celo napravila nesposobno za vojno, a sama da je ostala popolnoma nepoškodovana. Nič manje čudna« vest je tudi ta, da hočejo samimi sto vojaki prodreti v notranje Kuhe in še z velikimi tovori živil in orožje. Tega vsaj ne moremo verjeti, da bi Spanci na Kubi spali v jed-nomer. Za amerikansko bahatarijo je tudi značilna današnja vest amerikanskoga generala De\veya iz Manilo. Vso je imel že v svojih rokah, a sedaj se boji - ustašev in si želi sodelovanja španskih oblastih za krotenje istih. Tudi spomenice vsprojema, v katerih se opisuje lakota v Manili, ki naj bi morda — lakota namreč — opravičila amerikanskoga admirala — nedelavnost. Je že križ, ko ti nesrečni ustaši no delajo sitnosti samo Spancem, ampak tudi Amerikancem in nočejo umeti »človekoljubja« teh poslednjih! Današnja španska poročila govore le o žalostnih dogodkih v lastni hiši. Iz teh poročil je razvidno, da jo položenje dovolj kritično. Pripoznati pa je Špancem, da so v poročevanju iskreneji, skrom-neji — previdneji. Rusija in Turčija. Kakor znano, jo preil par tedni odšel v Petrograd poseben delegat Turčije. Isti jo bil Dževad Hoj. Govorilo so je, da jo imel isti dvojno nalogo: da urodi vse tisto »malenkosti«, ki jih ima še plačati Turčija Rusiji na vojnih odškodninah in da privede do kakega spo-razuinljenja glede vprašanja imenovanja guvernerja na Kreti. Dževad paša pa je popolnoma pogorel, kajti Kusija zahteva menda jasnih računov o zaostankih na vojni odškodnini in — novcev. Plačevanje dolgov pa je baje jako neprijetna stvar — in v Turčiji skoro da nepoznana — in tako jo prišel sultan na misel, da odpošlje druzega, boljega odposlanca v Petrograd in sicer v osebi Gazi Osman paše. Njegovo turško Veličanstvo si morda misli: če no druzega, vsaj nekoliko časa bi bilo pridobljenega s tem. Domače vesti. Nekoliko gloso zadnji seji mostnega svota tržaškega. Nastop mostnega svetovalca Spadonija proti poštenjaku Nahergoju v zadnji mestni seji jo moral ogorčiti vsakogar, ako tudi ni soplemenik in sorojak Nabergojev, da le ima v sebi iskrico onega, čemur pravimo — pravičnost in človeško čutstvovanje. Povdarili smo že, da v aferi Naber-gojevi ne dola mestni svet krivice le temu gospodu, ampak tudi volileem!! Ako ima svoja prava izvoljeni zastopnik, ako ima svoja prava zbor izvoljenih zastopnikov, pa ima tndi volilec svojih nedotakljivih pravic!! V tem vzajemnem popolnjevanju in spoštovanju pravic izvoljencev in izvoljenih sestoji ustavno in parlamentarno načelo!! Ako so jo kršila le jodna tacih pravic., kršeno je parlamentarno načelo, zavladala je samovolja, absolutizem! Zato znači postopanje večine mostnega sveta, oziroma deželnega zbora tržaškega najodurneje nasilje, naj-grešneji strankarski absolutizem. Mestni svet oziroma deželni zbor tržaški krši kardinalno in prvo pravico voliloev, sestoječo v tem, da morejo svobodno voliti svojega zastopnika! Res jo, da je vsaka zbornica nekako sodišče o izvolitvi vsaoega posamičnega člena. Toda to sodišče se ne sme ozirati nikdar na politiško mišljenje in na narodnost izvoljenca, marveč mora proučiti volitev le v dvojnem pogledu: da-li so je volilni čin izvršil zakonito in da-li ui izvoljenec po svojih osobnih lastnostih in po svojem življenju nevreden, da je člen »hornice?! A kaj navaja gospod Spadoni v utemeljenje zahteve, da gosjvid Naltergoj ne more hiti člen mestne in deželne zbornice tržaške?! Glede volilnega čina, katerim je hil izvoljen X uho rgoj, je pri-poznal svojedobno verifikaeijski odsek sam, <1 a se je isti izvršil povsem zakonito! Na to stran torej ne treba zgubljati nobene besede več. Kar pa se dostaja moralnih hib, ki so na poti, da kdo ni vreden biti zastopnikom, so taki slučaji na-tanjčno označeni v volilnem redili! A kdo more biti tako drzen, da bi hotel trditi, da je kdo radi dejstva, da je ostro kritikoval postopanje, reeiino, kakega orožnika, in dn je bil radi tega prijavljen oblasti — da bi hotel trditi, pravimo, da je tako dejstvo zadosten vzrok, da zakonito izvoljenemu zastopniku zapirajo vrata v zbornico?! Ne, afera g. Nabergoja radi sinula na Prošeku ni noben tak slučaj in gospod Nabergoj lahko ponosnim čelom stopa mej svet. Niti sence kakega opravičenja nimajo torej gospoda za svoje postopanje proti gospodu Nahcrgoju in na škodo njegovih volilcev. Govorilo se ji' ]iač v seji o moralnih kakovostih g. Nabergoja načinom, da se je namenoma vzbujalo domnevanje, kakor date kakovosti —ne odgovarjajo! Ali čuvali so se gospoda povedati kuj konkretnega o aferi gospoda Nabergoja, kajti potem bi bil izvedel svet, da ta zastopnik okoličanov na omejenem shodu ni storil druzega, nego kar delajo sleherni hip tudi v mestnem svetu s to jedino razliko, da so oni — kadar napadajo in k riti kujejo državne in vladne organe — nnjsiloviteji.v obliki in da jih napadajo bolj radi dejstva, ker so državni organi, nego pa radi njih morebitno nepravilnega postopanja. Ako grajamo ini državne organe, jih grajamo zato, da ki se odpravili nedostatki, oni jih pa grajajo zato, ker jih ne marajo videti! Gospoda v mestnem svetu so torej zadnji, ki bi smeli kaj očitati gosp. Nabergoju — a če že očitajo, naj bi govorili vsaj vso rasnico; tako pa je njih postopanje jako podobno zlobnemu sumničenju. A kaj naj rečemo še le o takem postopanju in na-migavanju, ako dotičnik, proti kateremu je bilo naperjeno, ni navzoč in se ne more braniti?!! Ali si gospftda res no morejo misliti, kako neizrečeno nizko jo tako postopanje ?! Če je tako, so vredni obžalovanja. Mestni svtft tržaški bode imel jutri večer ob 7. uri XI. sejo. Pod Blsninrokovim hrastom v Hilmtoiehu blizu Gradca nabralo je pot slovanskih Primorcev il krone za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda. Iz Sežtllic nam pišejo: Dno f>. in t». t. m. so so vršilo pri nas občinsko volitve, katere so, kakor mislim, izpadle v popolno zadovoljnost vsacoga zavednega Sežanen, in na katerih jo na vsej črti zmagala stara Mahorčiecva stranka. No vem pa, so-li uplivali na ljudstvo dopisi v »Edinosti« ali pa je prišlo samo do tega prepričanja, da po dosedanji poti no moro iti dalje! In res so izvoljeni možje, ki so značajni in zavedni Slovenci, ki so povsem vredni, da zastopajo občino . Sežansko. A sedaj, ko imate take može v staroj-sinstvu, izvolite si županom moža, ki bode odločen Slovenec, ki bodo vreden stati na čelu takemu starešinstvu in taki občini! Izvolite si moža, pred katerim se ne bodemo bali prirejati veselic, prod katerim ho 110 bodemo sramovali sklicevati shode, svesti si, da ne bodo ob takih in sličnih prilikah figuriral svojim spanjem! Delujte torej na to, da 110 bode Sežana pešala kakor do sedaj, temveč, da se bode razcvitala, da bodemo mogli reči ponosom: Sežana jo in ostane metropola Krasa. lx Škofijami nam pitajo: Dno 4. t. m. smo imeli tu visokih gostov: Njegovo Veličanstvo kralja Karola Romunskega z visoko mu soprogo ter njegovo kraljevo Visokost nadvojvoda Adolfa L u k s o n b u r š k ega 111 soprogo. Visoka gospoda so si ogledali jamo v Skocijanu in so strmeli na čudesih narave, s katerimi je oblagodarjena naša mila domovina slovenska. Gospoda so se poslovili najprisrenojo od členov sekcijo primorskega nemškega in avstrijskega planinskega društva. Da se jo moglo prirediti visoki gospodi toli dostojen vsprejeni, so pripomogli v to tudi gosp. okrajni glavar dr. Laha m ar, upravitelj c. k. žrebčarne v Lipici Josip H ruša in župan Nakelski, gosp. Aleksander Ma- horčič. Poslednjemu je bila tudi ta čast, da so se visoka gospoda pomudili pod njegovo streho. V odirovor. Naprofleni prijavljamo : Ker je list »lirivec« nedavno temu napal odbor konsum-nega društva na Kerdeniču, češ, da isti razpravlja v svojih sejah tudi italijanski, odgovorjeno mu bodi, da imamo v odboru moža, kateremu ne točo gladko slovenščina, ki pa je sicer vos naš in se vestno trudi za razvoj društva. Našemu društvu treba v prvi vrsti skrbeti za gospodarske stvari, 110 da bi se pri tem — razume se ob sebi — izneverjali svojemu narodu. Ne livalito se z avito eoltnro! Pišejo nam iz Istro: Naši Italijani so kaj radi opirajo na svojo avito kolturo, kakor so so tudi njih predniki radi ponašali z nakdanjo slavno minolostjo rimsko. Poslanci rimskega mosta so bili pozdravili cesarja Miroslava I (Barbarosa) in kakor potomci nekdanjih Kviritov so zahtevali od njega, da jim potrdi svobodščine in pravice (seveda v njih smislu) in potom, da mu bodo poslušni. Cesar jim jo odvrnil: Vi so hvalite se staro, svojo slavo, katero poznam tudi jaz; ali te slave, kakor pravi eden vaših pisateljev, ni več: ista jo samo bila! Dediči Rimu so postali najprej Carigrad in potem Franki in nemški narod. Kar sto vi imeli nekdaj to imamo sedaj mi: moč, silo, legijo, red in zakon. Karlo veliki in Oton I sta si osvojila vaše cosarstvo, sedaj morate biti poslušni nam. Naj so se le ne predrzne 11 i kdo dotakniti se Herkula in njegove palice! Kdor Išče, najde. Nedavno temu je bil znani Edgar Rascovich povodom nekih demonstracij obsojen na globo ;M) gl., in sicer po milostni uporabi 2(51 k. z. S to milostno sodbo pa ni bil zadovoljen ta vroči gospod, ampak se je pritožil na višo instanco. To jo bilo v povod državnemu pravdniku, da so jo pritožil tudi on proti prenizki kazni. Danes se je vršila vzkliena razprava in g. Rascovich je ujel teden zapora in sodišče je še povdarilo v motivaciji, da za Rascovieha ne govori ui jedna olajševalna okolnost, pač pa veliko obteževalnih proti njemu ter da prvi sodnik niti ni bil opravičen uporabiti gori navedeni Mestna hranilnica v Radovljici. — V mesecu aprilu 1808. je: 121» strank uložil.......gld. 45642-22 7(5 » vzdignilo .... » 1201(>*JJ7 27 strankam so je izplačalo posojil iH550'— Stanje ulog.......» 406879*21 Denarni promet......» 115264*83 Pazit© 11a nevarne tekočine! Včeraj pop. je našel 5lctni Marij Grk iz Skednja steklenico, v kateri jo bilo žvcklene kisline. Potem, ko se jo otrok igral nekoliko časa z steklenico, jo izpil tudi nekaj to tekočino. Ker so koj nastopili nasledki ter je začel otrok jokati se in zvijati, ga je mati hitro nesla na zdravniško postajo, kjer gaje zdravnik rešil iz nevarnosti. 1/i-pml sodišča. Včeraj se je dovršila razpravo proti obtožoneema Bletta in Gnorrera, ki sta bila zatožena radi odoruštva. Sodišče ju je rešilo obtožbo. 26-letni Viktor G. je bil včeraj obsojen na 6 mesecev zapora, ker jo dne l'«>. muren ukradel Josipu V. .'52 gl., mej tem, ko jo poslednji spal. Zblaznel je včeraj v svobodni luki neki 35 letni M. Toscaro. Poklicani zdravnik z zdravniško postajo ga je dal odpeljati v norišnico. Pet mladeničev v smrtni nevarnosti. Pet mladeničev, izmed katerih so bili trije Skedenjei, dva pa iz Milj, so so odpeljali v nedeljo popoldne v mali Indijci iz Skednja v Milje. Vračajo so ob 6. uri zvečer jeli so v sredi iniljskoga zaliva uganjati burko v ladijei in so loviti. Ko se jo prinie-merilo, da so bili vsi na eni strani ladijoo, so jo prebrnila lo-ta. Dva, ki sta se prijela ladijee, sta začela klicati na pomoč, ostali trije pa so plavali. Trije delavci, ki so videli, v kaki nevarnosti so mladeniči, so kolikor mogočo hitro odvosljali z drugo ladijoo na pomoč. Z velikim naporom se jim je posrečilo privosljati še o pravom času do mladeničem rešiti jih iz velike nevarnosti. Nov način goljufije. Kranja Cernivani je bila že večkrat naznanjena policiji radi goljufije. To svojo obrt jo izvrševala tako, da si je dala izročati od jedno ali druge osebe dragocenosti. Nekaj teh je zastavila, druge si je pridržala. Potem soje vračala k lastnikom dragocenosti, katerim je izročala svoto, ki jo je dobila za zastavljene reči, a za druge reči je navadno rekala, da se še-le pogaja. Ni pa jih vračala več nikdar. Minolo sol sito pa se je navihana Kranja sama predstavila na policiji, kjer je naznanila, da jo zastavila par uhanov vrednih kakih 1000 gld., katere jej je izročila gospa Antonija Primožičevka z nalogom, da jih proda. Dober tovariš je neki Angelo Piovan, doma iz Italije. Isti je spaval ukupno z dvema tovarišema, tudi italijanskima podanikoma. Ko sta poslednja zaspala sladko, se je dvignil »angelj • in je odnesel tovarišema 74 frankov, 2 uri, nož in potna lista. — Okradena tovariša sta prijavila stvar policiji, Angolj se pa najbrže vozi kje doli po Lombardiji. N osrečil. Na pomolu št. '2 v svobodni luki so nalagali težaki ladijo »Marin« z bardanali. V tem je zdrsnil jedcu bardanalov tako nesrečno, da si jo podvalil vso tri težake. Jeden njiju — 000. Trgovino s steklom nimajo zadosti stekel v zalogi, da bi nadomestile pobite šipe. Na jadrali ladij je napravilo vsako zrno toče svojo posebno luknjo, tako, da so vse preluknano. Skoda je ogromna. Iz Supetra poročajo: Toča jo uničila vso letino za letos in prihodnje leto. Narod jo obupan. Vso mu je propalo. Bitke na morju. Sedaj, ko se je vnela vojna med Španijo in Zjedinjonimi državami, torej mod dvema obmorskima vlastima, utegne zanimati nekoliko statistiko o nekaterih vočih bitkah na morju. V bitki na morju pri Abukiru dne 1.-2. avgusta 17VS, ki se je bila med Kraneozi in Angleži, je stalo ll! angložkih ladij pod admiralom Nelsonom proti 17 francozkinii. Krnncozki admiral Bruevs jo pal, Angleži so odvzeli Francozom devet ladij, štiri ko se pngrcznile v morje, poli.vi.-a možtva je bilo mrtvega in ranjenega; Angleži so zgubili INHhnož. Ta bitka na morju je trajala skoro 17 ur. Veliko impozantne):! je bila zmaga Angležev ]»ri Tratalgarju dne oktobra 1 S(>;>. Nelnon je moral poplaviti to zmago svojim življenjem, d oči m je združeno tVancozko-špansko brodovje zgubil.....1 svojih .">•'! ladij nič ina nje nego *2'.\ in z istimi 7l» mož. Angleži .-o zgubili l'.'HMi mož, a ladijeso jim vse ostale nepoškodovane. To velikansko zmago so izvojevali Angleži v kakih 4 urah. Zadnje vesti. HiidinipeAta 11. Danes jc Njeg. Veličanstvo vsprejelo avstrijsko delegacijo. Na krasen nagovor predsednika Ja\vorskega, je odgovoril cesar v dolgem govoru. Cesar povdarja, tla so naši odnošaji do vseh in sosebno tlo sosednjih držav najbolji. 1'otem omenja homatije na Vztoku in krečanskoga vprašanja. Njcg. Veličanstvo obžaluje globoko, tla se je vnela vojna med Španijo in Ameriko. Zago-tovivši, da ostane naša država strogo nevtralna, izraža cesar željo, da lii vojujoči se oblasti skoro storili konce tej borbi. Prestolni govor omenja neizogibne potrebe popolnenja našega obortiženja. Ilosna in Hercegovina pokrijoti tudi letos sami svoje potrebščine. 1 Ml naj 11. Cesar je izrazil svoje cesarske pri poznanje na zvestem službovanju dvornemu svetniku na namestništvu v Trstu, Ivanu vitez u \V i n t se h g a u - A 11 e n h u r g in H oh en ha u s povodom umirovljenja tega poslednjega. Madrid 11. Iz Havane došla oficijelna brzojavka pravi, da se niti ne ve, kje tla je glavni del amerikanskoga brodovja. Madrid 11. (Zbornica). Poslance s Portorioo, Labra, izjavlja v imenu vseh pristašev zgodovinske avtonomije za Portorioo in Kubo, da bodo vsi branili avtonomiji* z suvereniteto Španijo in pa eelo-kupnost ozemlja. London 11. Iz Xe\v-Yorka brzojavljnjo, da je amerikanski admiral Sampon dobil nalog, naj se povrne v Kev\vost, ker je sklenjeno, tla Amcrikani v sredo napadejo Havano. Izgredi v Italiji. Danes zjutraj so prišle nastopne brzojavko: MIlan 10. Današnji dan je prošel mirno. Mnogo delavcev je zopet šlo na delo. Oblasti so zaustavile izhajanje lista Osservatore Cattolico« ter raznih socijalističkih m republikanskih listov. Jutri se zapričnejo zopet šole. Tudi postit je začela poslovati zopet. Vsega ukup je zaprtih nad S(H) oseb. Število mrtvih in ranjenih še ni določeno. Včeraj so zaprli tudi kakih .'10 redovnikov. Isti se prevedejo v drug samostan, čegar prijor bo odgovoren zanje. Škofov namestnik in dva prelata so šli k generalu IJt iva in so mu ponudili svojo pomoč za pomirjenje duhov. Ithu 10. V Luino je bilo uporov radi draginje. Izgredniki so hoteli udreti v vojašnice in zapore. Redarji so bili prisiljeni streljati. Nekoliko ranjenih. V Mesini so skušale ženske, otroci in delavko, tla bi oplenile nekaj prodajalnie. Glavne točke mesta je zasedlo vojaštvo. Zaprtih več oseb. V vsem obsežju H. voja se je proglasilo obsedno stanje. It lin 10. Včeraj je bilo izgredov v Ncapelju in v Toskani. Danes popololudne pa nasto]>ne: Milau-Cliiasso 11. V Luino so veliki štrajki. Tisoče delavcev so razgrajali, besneli in razbijali. Hoteli so baje napasti tudi zapore, o kateri priliki je bilo več mrtvih in ranjenih. I »oje se, tla bode izgredov tudi v Laveno in Intra. V kantonu Ticino v Švici je polno italijanskih begunov. It I lil 11. Tu so zaprli danes zopet več oseb. Dolžnost vsake matere in gospodinje je puč skrhno paziti o kupovanju živil, otl katere zavisi naša naj-dragoceneja posest, to je nafte zdravje. — Kako lahko se človek vara, in meato dobrega pristnega blaga dobimo brez-vretlnoHtnih ponaredeb. To je tudi tedaj slučaj, ko ne nam hvali in ponuja brejeukusni pruženi ječmen ali žgano sladje, v zavojih ali na vago, kakor Hladna kava ali celo Kneippova kava, katera ne je ravno vsleđ izvrstnega in pristnega Kathreinovega fabrikata tako priljubila. Nase gospodinje in kupovalke se tem prevaram najlažje ubranijo na ta način, ■ la v vsakem slučaju, naj se jih nagovarja kolikor hoče, luezpn^njno zahtevajo in sprejemajo le pristne Kathreinove zavoje z varstveno znamko, to je s podobo prelata kneippa. Kavno tako naj se noltrna mati ali gospodinja ne straši poskusa, prepričati se o pristnosti Kathreinove kave in jo pričeti rahiti. 1'ričetkom naj se uporablja tretjina Kathreinove kave in dve tretjini bobove, pozneje se pa lahko preide k polovici Kathreinove in polovici hobove in 4e pozneje k sami čisti Kathreinovi kavi brez vsake primesi bobove kave. Skrhno se je pa ogibati vseh ponaredek Le pristna .. Kathrei-nova Kneippova sladna kava" ima vse one izvrstne lastnosti, katere iatotako zdravju, kakor tudi ukusu popolnoma prijajo, in v kateri dokaz siuži ta okolnost, da je uporaba te kave dokazano vedno večja, in da jo stotisočero rodovi n vsaki dan posebno rado pije. Dunajska borza 11. maja 1898. viVrnj ilune* Državni dolg v papirju......10-J-— 101Slf> v sreltn...................101-85 Avstrijska renta v zlatu......121'— 121-10 v kronah.....10V86 101-80 Kreditne akcije.........857-75 35IV50 London 1U Lsr.........120-85 120-JH1 Napoleoni........... «>*55 9*55 20 nutrk........... H-?* H-7s 100 ital. lir.......... 44-40 44-40 Trgovinske vesti. Ilmlimpcstu. Pšenica za maj-juni 15-10—15-20. PSenica za september 10-8.-I do 10-85. Oves za spomlad —•—•—. Kž za september 8*18 do 8*20. Koruza za maj-juni 185>H. (i-20 do li-22 PSenica: ponudhe in povpraševanja srednje — Prodaja 12.000 meterskih stotov. Vreme: lepo. Hnrre. Kava Santos good, average za maj .'ill'25 za september .'17*— frankov za 50 klg. Ilamliiirir. Santos good average za mesec maj 510*— za juli —•— za september !10'75 za december 31*25 Cvet proti trg»aqju. (Liniment caapici). Preiskusano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, trganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nvč. KazpoSilja z obratno pošto najmanje dve steklenici ..Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj" Pli. Mr. M. Leasteka v Ljubljani. I Zahvala. Vsem onim, ki so spremili k večnemu počitku najinega nepozabnega sina Dragotina Rupena, sosebno sošolcem njegovim in velespoštovu-nemu gospodu razredniku, blagim mladeničem in dekletom s Kontoveljn in Prošeka, izrekava svojo najprisrčnejo zahvalo. V Mira maru, 11. maja 1HJI8. Matija in Jelena Rupena, starisi. Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, razpisuje službo uradnika. Prošnje do 15. maja ravnatelju zavoda, kjer so izvedo pogoji. I Vabilo na TI. redni občni zbor „Tržaške posojilnice in hranilnice", mrUtrovanc z«dr uire z omejenim pon*tvom. Ker občni zbor sklican na M. maja po § 4!t. zadr. pravil ni bil sklepčen, sklicuje se v smislu istega S občni zbor v nedeljo, '2'J. maja 1HI>H. t. 1. ob '.». uri predpol. v prostorih „Slovanske Čitalnice", v ulici S. Franeesco štev. I. nadstropje. PXKV.NI KKI>: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. .'». Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Kazni predlogi. 6. Volitev načelništva. 1). Volitev nadzomištva. Na obilno udeležbo vabi TRST, v maju 1808. NačelniŠtvo. II Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste otl sloveče originalne znamke 93 Styria" »Gradcu, — naj ac obrne do — I«. Colobigf v Trstu, ulica Commeroiale it. 1, telefon it. 341. (ilavni zastopnik za: Trst, Primorsko in lhilimie(Jo. Škropilnice proti peronospori inženerja ŽIVICA, kateri ostajajo zmiraj enaki in pripravljeni, bodisi v suhem sili v vodi, najtrajalni od vseh drugih. Dobivajo se v delavnici omenjenega v Trstu, v trgovinski ulici (Via Commercialc) št. 11, kjer se oddajajo tudi radovoljno prospekti in ceniki. .xxxxxxxxxxxxxx, C ukerin stv. 20 3000 kosov na 1 klg. v porcij skih kosih po 1 novčić. Cukerin stv. 9 2000 kosov na \ klg. v porcij skih kosih po ll|a novčića. Prodaja je dovoljena do 1. julija. J. WEISS, Dunaj, VI. Eszterhazygasse 12.