Naročnina Pmvna Igdoja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meseCno 35 Din Bedel|»ka Izdaja celoletno v Ju-to-slovljl so Din, za Inozemstvo 100 D S£OVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vma mali oglasi po 130 In 2 D, v eCJl oglati nad 4}mmvlllna po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. •» uredniškem de!u vrstica po ID Din o Pri veC)< Uredništvo /e v Kopitarjevi uUcl st. 6IIII Kolcoplal se ne vračajo. nefranltlrana platna se ne sprejemajo Uredništva telefon Stev. SO, upravnIStva Stev. 32» Izide ob 4 zjutraj rožen pondeUKo ln dneva po craznfloi Političen list sca slovenski narod Uprava Je v Kopitarjevi ul.it. a - Čekovni račun: CJubljana Stev. to.eso ln 1O.340 ca tnaerate, SaraJevoSt. 75G3, Zagreb St. 39.011, Vraga ln Dunaj St. 24.797 Trgovcem, obrtnikom in industrijam v Sloveniji! Prvikrat v naši državi gremo v volitve za naše najvišje gospodarsko in stanovsko predstavništvo. Dne 22. septembra bomo volili svoje zastopnike v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 32 000 stanovskih tovarišev bo ta dan odločilo, komu izroči vodstvo stanovskega gospodarskega parlamenta za Slovenijo. Volimo v času gospodarske krize. Zadnja leta pomenijo dobesedni boj za obstanek. Ravno to trpljenje pa nas je naučilo ceniti skupnost, stanovsko zavest in spoštovanje do Zbornice, ki je naša zaščitnica, glasnica naših teženj in žalitev. Slovenske obrtnike, trgovce in industrijce veže trdna stanovska vzajemnost. Celoten naš stan se je z vztrajnostjo in pogumom poprijel takoj po vojni velikega dela za gospodarsko obnovo Slovenije. Tedaj nam je vojna uničila velik del obrti, trgovine in industrije in nas postavila v čisto nov položaj, ki je diktiral nove naloge in novo delo. Razmeroma hitro smo premagali te težave. Trpko se spominjamo na najsramotnejši začetek našega preganjanja, ko so naši zatiralci pod naslovom »protidraginjske akcije« uvedli zloglasno preganjanje mnogih naših najstarejših in najsolidnejših tovarišev in jih spravljali v ječo in v velike denarne kazni. To ni bila samo krivica, temveč tudi največja razžalitev slovenskega pridobitnega stanu, ko se je hotelo stigmatizirati nas kot povzročitelje draginje in nas postaviti na sramotni oder. Na to so nas zadeli udarci centralistične gospodarske politike, ki je grozila demontirati našo industrijo, uničiti obrt in izriniti trgovino. Celotni naš stan se je uprl temu razdiranju narodnega blagostanja. Ta boj mora iti v strnjenih vrstah naprej. Kriza je čimdalje hujša, enotna obramba vedno bolj potrebna. V tej borbi nas vodi gospodarski parlament Slovenije — naša Zbornica! Zato hočemo, da predstavljajo Zbornico najboljši naši tovariši, brez ozira na politično pripadnost, možje, ki bodo znali braniti življenske interese Slovenije kotgospodarskeenote. Storili smo vse za popolnoma složen nastop vseh volivcev v Zbornico, toda zastopniki sedanje centralistične gospodarske politike so žal to onemogočili. Hočemo, da gospodarstvo Slovenije prosto in neovirano napreduje. Zato proč s škodljivimi poizkusi in preuranjenimi reformami, proč s pretiranim poseganjem oblastev v naše gospodarsko življenje, ki le moti gospodarsko konsolidacijo! Smo iz naroda in nas ne boli manj kot vse druge stanove draginja, ki ji sledi splošno obubožanje. Zato hočemo uveljavljati načelo pocenitve produkcije, pocenitev potrebščin. Draginjo danes ustvarja pretirani fjskalizem, napačna carinska politika, nezadostnost prometnih sredstev in neurejenost prometnih tarii. Da posebej povdarimo samo najhujše: Krivično davčno preobremenitev, ki zavzema že obeležje oddaje premoženja in nas vse uničuje; socialne dajatve, zlasti Ivan Jelačin ml., predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, predsednik Zveze trg. gremijev za Slovenijo, predsednik ljubljanske borze za blago in vrednote, veletrgovec in industrijec v Ljubljani. Ivan Ogrin, podpredsed. Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, stavbenik in industrijec v Ljubljani. Rudolf Stermecki, načelnik gremija trgovcev v Celju, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Franc Heinrikar, industrijec, Škofia Loka. Mihael Rožanc, predsednik Gremija tiskarnarjev za Slovenijo v Ljubljani. Janko Tavčar, veletrgovec in posestnik v Mariboru. Ivan Lorber, predsednik društva Kat. mojstrov, slikarski mojster v Mariboru. Anton Lipovšek, gostilničar v Mariboru. Anton Rojina, predsednik Jugoslovanske obrtne zveze, industrijec v Ljubljani. Stanko Lenarčič, načelnik Trgovskega gremija za logaški okraj, trgovec, Nova vas. Blaž Zupane, predsednik Obrtnega društva v Laškem. IvanPolak, predsednik Obrtnega društva in Obrtne zadruge v Kamniku, usnjar. Anton Strgar, načelnik Trgovskega gremija, trgovec v Kamniku. Vinko Resman, industrijec in župan v Radovljici. Franc Lipej, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, veletrgovec v Brežicah. Ivan Picek, trgovec, Novo mesto. Jakob Babnik, vodovodni inštalater v Ljubljani. Martin Vrabel, trgovec, Ptuj. Marjan Treppo, industrijec, Brežice. Jožef Hafner, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, trgovec, gostilničar in župan v Škofji Loki. Jernej Ložar, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, krojaški mojster in gostilničar v Ljubljani.Hinko Lebinger, trgovec in župan v Litiji. Anton Bučar, trgovec, Brežice. Matej Gogala, predsednik Obrtne zveze, mizarski mojster na Bledu. Ivan Grosek, trgovec, Trebnje. Jožef Toporiš, predsednik Obrtne bolniško in nezgodno zavarovanje, ki ne služi več svojemu namenu, odkar so centralizirali upravo in prenesli naše bogate fonde iz dežele. Tu čaka Zbornico ogromno delo. Sloves slovenskih pridobitnih slojev je sposobnost in poštenje. Korupcijo in nesolidnost, ki često uničuje sadove našega trdega dela, bo celoten stan odločno pobijal. S tem hočemo utrditi naš dober sloves v inozemskih tržiščih. Kajti izvoz je predpogoj za obstoj naše obrti, trgovine in industrije. Za smotreno pospeševanje izvoza zahtevamo, da se omogoči Zbornici, da sodeluje pri sklepanju trgovskih, carinskih in tarifnih pogodb s tujimi državami. Konkurenčno zmožnost nam mora dati prava prometna politika. Neposredna zveza z morjem je življenjskega pomena za gospodarstvo v Sloveniji. Popolno borzo v Ljubljani zahtevamo ne le s stališča enakosti z drugimi pokrajinami, ampak tudi zato, ker je le ta eden temeljnih pogojev za dvig našega izvoza.. Naše novo zastopstvo v Zbornici mora v to zastaviti vse sile. Zavedamo se, da je Slovenija gospodarsko najnaprednejši del države. Ne zahtevamo zanje predpravic, a ravnopravnost ji hočemo izvojevati. Enakost zahtevamo v davčni zakonodaji in praksi. Enakost pri dodelitvi kreditov Narodne banke in obrtnih kreditov. Enakost pri razdeljevanju državnih dobav, enakost v državni podpori za naše strokovno šolstvo. Naša Zbornica mora povečati svoj vpliv na državno, trgovinsko in finančno politiko. V Gospodarskem svetu pripada njenim zastopnikom soodločilen vpliv. — Stremljenje za ustvaritev bodoče državne gospodarske zbornice za celo državo, ki bi v lastnem delokrogu kot ljudsko stanovsko zakonodajno telo odločala v gospodarski in socialni politiki, bo naša Zbornica vztrajno podpirala. Tovariši! Za izvršitev teh splošno označenih velikih nalog, bomo izvolili iz svojih vrst svobodno in neodvisno vodstvo naše največje gospodarske institucije Odklanjamo ukazovanje naj pride od koderkoli! Za volivne priprave smo osnovali: »Volivni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in indnstrijcev v Sloveniji«, ki ima svojo pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 8. Na njegov naslov pošiljajte svoje nasvete, želje in vprašanja. V složnem in neodvisnem nastopu imamo jamstvo, da izvolimo dobre predstavnike našega stanu, v tem je poroštvo naše zmage. Za ta veliki namen smo se združili in Vas prosimo, da se nam pridružite. Naša zmaga mora biti manifestacija enotne gospodarske Slovenije; dokaz, da slovenski trgovci, obrtniki in industrijci v Sloveniji odklanjajo jerobstvo in hočejo prost in zdrav napredek slovenskega gospodarstva. Zato na delo, zato k zmagi! V Ljubljani, dne 11. avgusta 1926. zveze v Tržiču, krojač. Josip Lavtižar, trgovec in župan v Kranjski gori. Janez Lan-čig, predsednik Obrtne zadruge, klepar in posestnik v Gornji Radgoni. Anton Bule trgovec, Mokronog. Franc Zavodnik, predsednik Obrtne zveze, mizarski mojster v Št. Vidu. Anton Cerar, lesni trgovec, Kamnik. Martin Plat, trgovec in industrijec v Črnomlju. Josip Borišek, gostilničar in trgovec v Litiji. Andrej Cufer, trgovec in župan, Jesenice. Janez Vrečar, mizar, Domžale. Stanko Florjančič, trgovec v Ljubljani. Franc Breznik, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pekovski mojster v Prevaliah. Dragotin Korošec, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, stavbenik, Gorenje, Rečica ob Paki. Dragotin Stupan, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, zidarski mojster, Slov. Bistrica. Anton Kralj, svetnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, predsed. Obrtne zveze za Brežiški okraj, sodarski mojster v Brežicah. Leopold Bruderman, trgovec in posestnik, Konjice. Franc Pavlin, trgovec v Ljubljani. Rudolf Kovačič, trgovec v Ljubljani. Ivan Cadež, trgovec v Ljubljani. Franc Žan, mesarski mojster v Ljubljani. \inko Vidic, čevljarski mojster, Višnja gora. Franc Pustotnik, trgovec, Blagovica! Ivan Romko, zidarski mojster, Cerknica. Jože Sitar, mizarski mojster, Križe pri Tržiču. Florijan Gajšek, trgovec, Loka pri Žusmu. Vid Murko, trgovec v Mariboru. Maks Turnšek, trgovec, Zlaber pri Mozirju. Josip Škafar, trgovec, Beltinci. Jakob Jaš, mlinar, Št. Ilj pod Turjakom. Franc Koražija, dimnikarski mojster, Maribor. Štefan Litrop, čevljarski mojster, Turnišče. Anton Lekše, mizarski mojster, Mozirje. Peter Zadravec, lastnik mlina in žage, Ormož. Ivan Srebot, čevljarski mojster v Ljubljani. Florjan Rebernik, kovač v Prevaljah. Franc Pelko, krojač, Novo mesto Bol za nai gospodarski parlament se ie zafel. Včeraj so imeli volivni zaupniki za združene stanovske liste slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijcev prvo zborovanje v prostorih hotela Štrukelj. Predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Jelačin ml. je v lapidarnih stavkih pojasnil zbranim zboro-vavcem namen tega zborovanja. GOVOR G. JELACINA ml. Posegel je v predzgodovLno volitev in v Jasnih obrisih očrtal diktatorske poskuse SDS, da bi ohranila še svojo zadnjo postojanko v Sloveniji — našo zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Govornik omenja dosedanji trud predstavnikov zbornice, da se za volitve doseže Bplošni sporazum, ker rodi vsaka borba gotovo sovraštvo in medsebojno rivaliteto, kar je gotovo ravno v gospodarstvu nepotrebno. Mi smo storili vse, da bi do tega sporazuma pri-Ho in predstavnik SDS, g. Petovar, je nanj ie pristal. A SDS je ta sporazum razbila in »ato kategorično odklanjamo vsak poskus zavijanja, da smo bili mi proti sporazumu. Mj smn pri pogajanjih jasno videli, dn hoče SDS to institucijo izrabiti v strankarske namene. To izpričuje tudi sledeč slučaj: V Kranju, kjer je bilo 100 delegatov gremijev, je 80 odstotna .večina nanravila sklepe, la niso povsem všeč SDS. SDS-arska manjšina se je proti volitvam pritožila na ljubljanski magistrat, kjer je njihov gerent dr. Puc volitve takoj razveljavil. Namen SDS je jasen: dobiti še pred splošnimi volitvami v zbornico večino med trgovci, bodisi s terorjem, bodisi na kak drug nepošten način, in tako vplivati na končni iiid volitev v trgovsko zbornico. A delali so — vsaj tako upamo — račun brez krčmarja. Pridobitni slovenski svet je v SDS izgubil vsako zaupanje. Njena mržnja in osebno sovraštvo do oseb izven SDS ji onemogo-čujeta vsak sporazum. Ker se oni zavedajo, kako so nepriljubljeni, skušajo z raznimi triki begati volivstvo. G. Weixl je n. pr. skušal sestaviti v Mariboru neko >stanovsko« listo, seveda samih SDS-arjev. Dr. Kramer je v imenu SDS vodil pogajanja za »sporazum*, pri tem pa zahteval večino v vseh odsekih. Takemu diktatu se seveda ne vdamo, zato gremo samostojno pot Rekel sem že, da se SDS ne upa nastopiti odkrito. To vsled tega, ker so grehi na slovenskem gospodarstvu tako ogromni, da jih tudi zanamci ne boJutro« piše sedaj da 10. Jaz sem zahteval, da se vrše nadaljna pogajanja na dosedanji bazi, da se vzdrži sporazum, dosežen z g. Pe-tovarjem. A bilo je zaman in nesramne ponudbe SDS smo kratkomalo odbili. >Jutro« sedaj napada mene in g. predsednika Jelačina, ker sva sklicala to zborovanje. Jaz menim, da sva bila predsednik in podpredsednik zbornice do tega vsaj v toliko opravičena kot gg. Rebek in Zabkar, ki sta skovala v Celju anonimne komiteje. Kot odlični predstavniki naših pridobitnih krogov ne-site sklepe tega sestanka v svoje okraje in razkrivajte mahinaeije nasprotnikov. Naša zmaga je pa že dobljena, naš program bo zmagal! G. predsednik obrtne zadruge v Kamniku P o 1 a k je iz Franeliettijevih okrožnio drastično naslikal SDS-arsko zlorabo stanovskih zadrug. Zadrugam je SDS-arsko vodstvo že meseca maja poslalo svoje kandidate, da stavijo zadruge eventuelne protipredloge do 15. maja t. 1. Ko pa so zadruge odgovorile, da bodo ze same si postavile kandidate-, je gospoda ostala dolžna odgovora! V debati, v katero so posegli gg. župan Lebinger iz Litije, župan R e s m an iz Radovljice, župan Hafner iz Škofje Loke, dr. Miroslav Lukan, Ogrin, Jelačin, P o 1 a k iz Kamnika, predsednik logaškega trgovskega gremija Lenarčič, Sitar iz Križ, B a b n i k iz Ljubljane, L i p o v 8 e k iz Maribora, Strmecki iz Celja, L o žar in Pavlin iz Ljubljane, C e r a r iz Kamnika so se utrdile smernice organizacije in agitacije do podrobnosti. Vsi zborovavci so z navdušenjem sprejeli proglas, ki naj volivcem pokaže smer volivnega boja. Z zadovoljstvom je ugotovil ob koncu zborovanja g. predsednik Jelačin, da bodo te volitve prinesle v naše gospodarstvo novo smer, se bo manifestirala naša odločna volja, da hočemo priboriti Sloveniji tisto samostojnost in enakopravnost, ki ji po vseh božjih in človeških postavah gre. (Burno pritrjevanje.) Kako se s pomočjo vlade za radikale. NASILJE IN KORUPCIJA. Belgrad, 11. avg. (Izv.) Danes je odpotoval iz Belgrada tudi predsednik vlade Nikola Uzunovič in s tem je zamrlo še tisto malo dela vlade, kar ga je bilo. Vsi ministri in poslanci so v agitaciji, državni aparat pa počiva. N. Uzunovič je odšel v Skoplje, da tudi tam agitira za radikalno stranko pri občinskih volitvah, dasi ni to niti najmanj v skladu z dostojanstvom ministrskega predsednika. Na drugi strani pa se nasilja vedno bolj množe. Demokratski klub je zopet objavil večji spis takih nasilij. Za karakterizacijo, kako se v Srbiji pripravljajo občinske volitve, naj zadostujejo sledeča vprašanja, ki jih je stavil bivši minister in narodni poslanec Kosta Ti-motijevič na železniškega ministra: »Veliko grdega in sramotnega so pokazale priprave za občinske volitve, ki se bodo vršile 15. avgusta v Srbiji. V dokaz naj navajam sledeče: 1. V mestu Mladenovcu je prijavljenih in vpisanih v spis volivcev toliko železniških uslužbencev, da je njihovo število odločujoče. Njihovo število je skoraj večje od števila ostalih meščanov tega mesteca. 2. Ra- dikalnim poslancem in agitatorjem so dane na razpolago brezplačne vozne karte, da jih razdelijo svojim pristašem, ki se nahajajo na delu v Belgradu, da bi se peljali v nedeljo v svoje rojstno mesto na glasovanje. Ti vozni listi se razdeljujejo po gostilnah in skupščinskih hodnikih, in niso redki slučaji, da se celo prodajajo drugim. 3. Sliši se, da bo pripravljen poseben vlak v nedeljo, 15. t. m., da odpelje one železniške uslužbence, ki so doma večinoma iz belgrajskega, smederevskega, kragujevačkega in moravskega okrožja, domov na glasovanje, tako da se bodo lahko potem, ko so že glasovali v Belgradu, odpeljali v svoje občine in tam glasovali. Zato vprašam g. ministra: 1. Ali je to znano g. ministru? 2. Da-li hoče dopustiti, da se ta osebni vlak da na razpolago in da se tako omogoči glasovanje v Belgradu in v domačih občinah po eni ter isti osebi? Kdo bo plačeval vse te izdatke? Da-li je to v soglasju s proglasom vlade, da bo štedila? Da-li je to v zvezi z zakonom in moralo? Prosim pismenega odgovora.« Kolektivna nota Bolgariji izročena. Belgrad, 11. avg. (Izv.) Danes zvečer ob 9 je ministrstvo za zunanje zadeve izdalo sledeče uradno obvestilo: »Poslaniki kraljevine SHS, Romunije in Grčije so danes izročili kolektivno noto ministru Bolgarije g. Burovu. V svojem odgovoru je g. Burov naglasil, da želi Bolgarija živeti v miru in najprisrčnejših odnošajih z vsemi sosedi. Izjavil je, da bo o vsebini note obvestil ministrski svet, nato pa da bo dal odgovor.« Belgrad, 11. avg. (Izv.) Ministrstvo zunanjih zadev mora danes spet demantirati nekatere reči glede našega nastopa v Soiiji in glede akcije velesil v Belgradu. Ministrstvo zunanjih zadev je pričelo demantirati, da vesti nekaterih listov, da sta pred odhodom iz Belgrada obiskala Ninčiča francoski in angle-iki poslanik v zadevi demarše v Sofiji, ne odgovarjajo resnici. Namesto pa, da bi ministrstvo zunanjih zadev dalo kako drugo obvestilo, je izdalo demanti, tako da je javnost navezana večinoma le na nove kombinacije. Zanimivo pri vsem tem je zadržanje Romunije, ki je šlo za tem, da se izročitev note zavleče. Današnji belgrajski listi poročajo iz Bukarešte sledeče: »Iz dobro informiranih vladnih krogov se izve, da je tukaj. italijanski poslanik po nalogu samega g. Mussolinija svetoval romunski vladi, da ne sodeluje pri skupnem koraku z jugoslovansko in grško vlado proti Bolgariji. Romunski vladi se je dalo na rnanje, da bo najeto posojilo v Italiji v znesku 200,000.000 Dir lahko propadlo, , če se Romunija preveč eksponira proti Bolgar J: V istem smislu se je glasil tudi nasvet romunskemu poslaniku v Rimu. Zato je zunanji minister Mitileneu snoči izjavil novinarjem, da je nota redigirana samo od strani jugoslovanske in grške vlade in da ne gre za ultima-tivno noto, ampak za običajno diplomatsko demaršo.« Laza flarinkovSc zahteva močno vlado. Belgrad, 11. avg. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se mnogo komentira članek dr. Laze Markoviča v današnji »Samoupravi«, kjer pledira za močno vlado. On pravi, da je nujno potrebna taka vlada, v kateri bodo se- deli ljudje, ki bodo vedeli in znali, kaj jim je storiti. Smatra se, da jo to prvi početek ofenzive proti Uzunovičevi vladi, ki se povsod obsoja kot popolnoma nezmožna in se je tudi pri svojem delu kot taka pokazala. Usoden potek pogajanj za konkordat. Belgrad, 11. avg. (Izv.) Današnje »Novo-iti« pišejo o odnošajih med našo državo in sv. Stolico v zvezi s pogajanji, ki se vrše med našim poslanikom pri Vatikanu g. Simičem ter vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Gasparrijem. Pogajanja, ki potekajo ngodno, se tičejo: 1. konkordata, 2. agrarnega vprašanja in 3. vprašanja zavoda sv. Jeronima. Vprašanje konkordata je napredovalo in je problem razmejitve škofij že rešen, dasi še ni objavljena tozadevna bula. Agrarno vprašanje v državi SHS je po pisanju »Novosti« kompleksno, ker gre za splošni materialni položaj duhovništva in Cerkve. Saj so kraji, kjer je duhovništvo zelo siromašno. Predpostavlja se, da bo vlada sprejela predlog vatikanskega državnega tajnika Casparrija. Glede vprašanja zavoda sv. Jeronima pa se čuti prizadevanje na obeh straneh, da se to vprašanje čimpreje reši. Belgrajska vlada je že priznala, da je to vprašanje cerkveno vprašanje. Sporno je še samo vprašanje o postavljanju rektorja v zavodu sv. Jeronima. Belgrajska vlada stoji na stališču, da ne kaže v tem vprašanju sprejeti načela »motu propria« papeša Leona XIII. Velika skupščina v Versaillesu. Pariz, lil avgusta. (Izv.) Komunisti so vprizorili na seji velike skupščine viharno obstrukcijo. Radi kravala, ki so ga dvignili, se je seja morala trikrat prekiniti. Komunistični govornik Doriot ni hotel zapustiti govorniške tribune. Zato je morala zbornična straža posredovati in privesti poslanca v klopf. Ker so ikomunisti trajno motili razpravo, jo je predsednik de Selves zaključil in odredil glasovanje. To odredbo so komunisti sprejeli s huronskim vpitjem in razgrajanjem, ki je trajalo tako dolgo, da je predsednik poslanca Doriota izključil iz seje. Tedaj so komunisti v spremstvu straže zapustili dvorano kličoč revoluciji in prepevajoč komunistično himno. Zbornica je vse vladne sanacijske pred-lode sprejela s 671 proti 144 glasovom. Pariz, 11. avgusta. (Izv.) Takoj v začetku, ko je senatni predsednik de Selves otvoril veliko skupščino, se je vnela ostra debata o poslovniku. Levica je dvignila krik in ropot, ki ga je spremljalo neprestano udarjanje pokrovov pisalni kov. Več govornikov je očitalo predsedniku, da hoče omejevati parlamentarno svobodo. Končno je bila g 500 proti 347 glasovom sprejeta omejitev števila govornikov in omejitev časa za posameznega govornika. Takoj nato je stopil na govorniško tribuno ministrski predsednik Poincare in prebral vladni načrt, ki zahteva, naj bi bil statut sanacijske blagajne del ustave. Z dviganjem glasov je skupščina sprejela nujnost predloga. Do novih burnih prizorov je prišlo pri sestavljanju I •comisije, ki naj vladne predloge prouči. Sklenili so, da finančni komisiji zbornice in senata izvolita 30 mož, v to komisijo in jih predložita veliki skupščini, da jih potrdi. Pri popoldanski seji je Leon Blum kritiziral vso finančno politiko Poincareja. Poincare je odgovoril, da je glavni element njegove finančne politike javno zaupanje in da se to poočiiuje v najvišji meri, zato je hotel, da o njegovih predlogih glasujeta zbornica in senat. Dalje je izjavil, da se bo vsakemu drugemu poizkusu izpremembe ustave odločno protivil. Poincare je zaključil s slavospevom francoski republiki in z zatrdilom, da se bo francoska prisega, da hočemo plačati svoje dolgove gotovo slišala tudi v inozemstvu. Narodna skupščina v Versaillesu. V Versaillesu, v starem kraljevskem gradu zboruje zdaj velika francoska narodna skupščina. Sestala 3e je, kakor znaho, v svrho, da odobri od zbornice in senata pravkar sprejeti zakon o ustanovitvi' posebne amortizacijske blagajne za poravnavo notranjih dolgov, oziroma vojnih posojil ih da ta zakon izrecno šprejme v državno ustavo. Potemtakem pomeni ta akt izpremembb francoske ustave, ki jo more izvršiti samo narodna skupščina. Narodna skupščina sestoja iz članov obeh hiš ljudskega zastopstva, zbornice in senata, torej 584 poslancev in 314 senatorjev; razpolaga'potemtakem z 898 glasovi, in absolutna večinia znaša 450 glasov. Skupščini predseduje predsednik senata. Po ustavi ima narodna'skupščina samo dvoje pravic: izvolitev predsednika republike in pa izprememba. francoske ustave od 25. februarja 1875: A dočim se je narodna skupščina v teku tega pol-s tole tja k izvolitvi predsednika že enajstkrat sestala, je bila v svrho izpremembe ustave dozdaj sklicana samo dvakrat in sicer v letih 1879 in 1884; toda v obeh teh slučajih ni šlo m bistveno predrugačenje ustave, ampak samo za določitev sedeža zbornice in za iu •> senatorjev, ki so bili od ustavodajne skupne kot taki dosmrtno imenovani. Ustava sedanje, tretje francoske republike je v resnici tako narejena, da je kaka izpremenitev zelo težavna. Ta ustava je izšla po padcu Napoleona III. iz vročegai petletnega medstrankarskega boja, v katerem so republikanci končno dosegli le neznatno večino nad bonapartisti in rojalisti, ki so bili med seboj nesložni. Ustava določa samo temelje' državne oblasti: splošno svobodno in enako volivno pravico, pravice vlade in državnega poglavarja in pa razmerje med vlado in parlamentom. Glavna zapreka za izpremembo ustave obstoja v tem, da se sestane narodna skupščina (ako ne gre za volitev predsednika republike) samo na podlagi posebnega zakona. Zato se mora ta zbornica in senat najprej sporazumeti o besedilu sklicanja in s tem o dnevnem redu skupščine. Iz tega izhaja seveda, da obstoja v obeh zastopstvih že vnaprej večina za zakonski načrt, ki se ima predložiti narodni skupščini. Iniciativa za izpremembo ustave pristoja predsedniku republike v imenu vlade ali pa obema hišama par-amenta; v vsakem slučaju pa morata biti zbornica in senat o tem poprej složna. Zakaj je kaka izprememba ustave tako otežkočena, to se da razlagati iz že omenjenih jako težavnih početkov tretje republike. Dočim so desničarske stranke hotele zopet odpraviti republikansko državno obliko, so se na drugi strani levičarski radikali prav kmalu sprli proti enakopravnosti senata z zbornico in sicer zato, ker je bil senat dolgo časa očividno absolutna ovira proti količkaj uspešni socialni zakonodaji. Ko se je v letih 1879 in 1884 narodna skupščina sestala, sta zato tudi obe ekstremni skupini poizkušali, da svoje posebne želje na kakršenkoli način spravit®' na razpravo. Vsled tega je prišlo do viharnih in dolgih debat o poslovnem redu narodne skupščine in o pravici, da se smejo staviti izpreminjevalni predlogi k besedilu zakona o sklicanju narodne skupščine. Leta 1884 se je potem določilo pravilo, da narodna skupščina Imenuje odbor v svrho pretresa zakona o sklicanju in da ona sama, potem ko je slišala poročevalca tega odbora, o tem glasuje. Izpreminjevalni predlogi se morejo predložiti odboru in v slučaju, če jih odbor odkloni, zopet staviti pod plenumom. Ker pa je večina že vnaprej zasigurana, nimajo taki predlogi seveda drugega pomena kakor le, da nudijo priliko za manifestacije brez neposrednega učinka, — kakor vidimo to pot na nastopih s strani socialistov in komunistov. Vlada Poincarčjeva je torej prvikrat od obstoja tretje republike poprijela iniciativo za sklicanje narodne spupšČine, ki naj da posebno sankcijo že obstoječemu zakonu čisto fi-nancielne narave, s tem da ga sprejme v ustavo. Razumljivo je, da za ta korak ni bila toliko merodajna stvarna potreba, kakor predvsem moralni momenti. Zakon ne bo s tem odlikovanjem, da postane ustavni zakon, nič efekt-nejši; njegov uspeh je odvisen zgolj od sposobnosti vlade in parlamenta. Kar je gosp. Poincarčja pri tej stvari vodilo, je pač upanje na dobri pomirjevalni učinek, ki ga bo imelo to ustavno zajamčenje že toli razvrednotenih državnih zadolžnic na velike množice malih francoskih državnih renfnikov. . PoincarS računa na neomejeno zaupanje francoskega ljudstva v neomajljivost republikanske ustave in mislimo, da se v tem tudi ne moti. Narodna skupščina v Versaillesu bo namen, radi česar je bila sklicana, namreč predvsem moralno učinkovati v prilog akcije za sanacijo francoskih financ, brez dVoma izpolnila. ssoai ses Shod SLS na Dobrni pri Celju. Ker je bil poslanec celjskega okraja dr. Hodžar zadržan pri seji anketnega odbora v Belgradu, je prišel na shod SLS na Dobrni v nedeljo 8. avgusta mariborski poslanec Fr. Žebot. Dasiravno je bilo skrajno slabo vreme, vendar se je zbralo v dvorani Društvenega odra nad 300 zboroval-cev, samih mož in fantov pod predsedstvom g. Pušnika. Poslančevo poročilo o politični in gospodarski situaciji so vzeli zborovalci z viharnim odobravanjem na znanje. Tu na Dobrni nihče ne mara ne za Radiča, ne za Pašiča, a še manj za Pribičeviča. Naša fronta stoji trdno 1 Čast naši Dobrni. Po zborovanju je ostal g. poslanec delj časa v razgovoru z ljudstvom. Sledila je zaupna seja krajevneoa odbora SLS. Shodi SLS na Dolenjskem. V nedeljo, dne 1. avgusta je imel poslanec Sušnik dopoldne shod v Trebnjem, popoldne pa sestanek zaupnikov v Mokronogu. Shod in sestanek sta se najlepše izvršila. Volilci SLS so se v obilnem številu udeležili, odobravali poročilo svojega poslanca o delu Jugoslovanskega kluba v državnem zboru in izrekli svojo popolno zaupanje SLS in njenim poslancem. Dne 8. avgusta je SLS sklicala po prvi sv, maši politični shod v Škocjanu, popoldne pa na B u č k i na Dolenjskem. Oba shoda sta bila dobro obiskana. Poročal je povsod posL Anton Sušnik, kot zastopnik krškega okraja. Oba shoda sta poslancu izrekla zaupnico. HPS v Dalmaciji. Split, 7. avg. Tajnik HPS don Jerko Vodanovičj« priredil v družbi poslanca SLS Franjo Ž e • b o t a v Dalmaciji zadnji teden 5 dobro uspelih shodov in sestankov. Najlepša sta bila shoda všibeniku in v Kaštelih pri Splitu. Na obeh shodih se je zbralo ob delovnih dneh več stotin ljudi. V Kaštelih HPS že več let ni priredila nobenega shoda. Masa je šla pri vseh volitvah z Radičem. Danes pa je razpoloženje popolnoma drugačno. Narod se vrača zopet k HPS. Poslanec Žebot je v poljudni besedi naslikal zborovalcem situacijo. Celo navzoči vodje Radičeve stranke so pritrjevali in obsodili vrtoglavo ter pogubonosno Radičevo politiko. Zborovalci so povsod priredili Slovencem prisrčne ovacije. V krajih, kjer so se vršili shodi, so se ustanovile tudi nove organizacije HPS. AKCIJA MILOŠA BOBIČA. Belgrad, 11. avg. [Izv.) Miloš Bobič je pričel izdajati svoj list »Odbrana Beograda«, ki ga urejuje dr. Svetislav Popovič. Na čelu lista se nahaja Pašičeva slika. V uvodniku se Bobič zelo ostro obrača proti vsiljeni policijski kliki Bože Maksimoviča, ki je po njegovem mnenju rušiteljica radikalizma ter sloge v radikalnih vrstah. A 0 Pašičn vedo poročati »Novosti« iz Karlovih Varov, da še ni zapustil svoje sebe, Odkar je tja prišel; že 15 dni pa sploh ne more vstati iz postelje. To vse potrjuje alužabni-štvo v hotelu »Savoya«. Intervjuve z g. Paši-čem pa diktirata njegov sekretar Sokolovič in še en gospod, za katerega nihče v hotelu ne ve, kako mu je ime. On prihaja zjutraj, odhaja pa zvečer. Poročevalec domneva, da je to Velizar Jankovič, ki prebiva v bližnjem Franzensbadu. K Pašiču prihaja tudi mnogo oseb iz inozemstva. Kadar se bodo objavila imena, bo to izzvalo pravo senzacijo. — Ne-odpustno od poročevalca »Novosti«, zakaj odlaša s to senzacijo. Ali pa bo to senzacija brez senzacije? A Dr. Korošec in vlada. »Kmetski list« piše o ostri izjavi dr. Korošca, v kateri je ožigosal slabo vlado z zunanjega in notranjepolitičnega položaja in kritiziral tudi Uzunoviča. Njegovo izjavo je morala potrditi vsa diplomacija, ko je naša vlada doživela v bolgar-. skem vprašanju diplomatičen poraz in jo je — po izjavi radikalov, pustila celo Francija na cedilu. In »Kmetski list« piše: »Če bi dr. Korošec enkrat prejel pisemce z vabilom, naj tudi on vstopi v vlado, bi postal Uzunovič čez noč najboljši minister in najsposobnejši državnik celega sveta.« — Seveda, če bi bil dr. Korošec Radič ali Pucelj, A Stara praksa. Zmaga SDS pri zadnjih občinskih volitvah na Sušaku je obstojala, kakor običajno v tem, da je bila SDS z drugimi unitaristi vred grozovito tepena in odšla z bojišča brez mandata. Kam sedaj? K stari praksi, da vloži pritožbo! Žilavi ljudje so SDS-arji, to se jim mora priznati — kot židje: desetkrat jih narod nažene od sebe, pa le nič ne pomaga A Pot k miru. Ameriški list »Sune ol> javlja pismo, ki ga je avtor knjige »Der Weg zum Frieden« . Hermann Bernstein prejel ii Doorna in ki se glasi: »Edina pot k miru je ta, da se Nemčiji prizna, da ni zakrivila sve tovne vojne, da se uniči versajska pogodba, ki bazira na vojni krivdi Nemčije, pa da se v Nemčiji zopet upostavi monarhija pod cesarjem. Dokler se ti predpogoji ne izpolnijo, n« bo nikoli miru. Nehiški cesar je znal skoz 30 let varovati mir. Z božjo pomočjo lx> zmogel to tudi še nadalje. Na previšnjo zapoved Njegovega Veličanstva cesarja in kralja, grof Finckenstein s. r. — »Sun« pristavlja k temu, da se Viljem II. iz dogodkov, ki jih je preživel, očividno ni nič naučil. Kar pravimo tudi mi. FANTJE1 Dne 29. avgusta pridite vsi na veliki fantovski dan, ki bo pri lepi romarski cerkvi sr. Roka nad Šmarjem pri Jelšah. Nn sporedu ho: Fantovski tabor in orlovski telovadni nastop. — Za polovično vožnjo smo prosilL Kaj se godi doma Neurja. Z GORENJSKEGA. Iz Žirovnice nam poročajo: Zaradi silnega, celodnevnega dežja je Završnica narasla v divjo reko, ki je pobrala dva lesena mostova in enega iz cementa Za vrhom. V Mostah je predrla posestniku Bdzjaku jez pri žagi, podkopala ob strugi betonski zid, ki se je zrušil, in odnesla polovico vrta in dvorišča istemu posestniku. Desno brano pod obokanim mostom državne ceste je iz-ruvala in začela podjedati oba opornika. Bizjak je čul okrog 9. ure zvečer silen pok, zjutraj je komisija ugotovila za prst široko razpoko na mostu in cesti. Pri hiši, ki stoji pod mostom, je voda razdrla vse dvorišče, stanovalci so morali bežati. Hiša je last državne elektrarne. Pod to hišo je vzela voda jez pri kovačiji Pintarjeve in zasula rake z gramozom. Nekoliko nižje je udrla v žago in mlin Antona Vovka, na drugem bregu pa je zasula prostore in stroje pod žago Alojzija Reva in odneslo eno- vodno kola Hrup vode in treskanje rifal, ki jih je Završnica valila s seboj, je bilo grozno. Po planinah pa je medlo in vihralo, da je več živine zbegane pribežalo z daljnih planin prav do doma. — Na Koroško Belo so bili pozvani gasilci z Breznice, Jesenic, Radovljice in Hlebe, da so pomagali pri obrambnih delih. Sicer tako skromna vodica je zdivjala v strašen hudournik, odnesla okrajno cesto, podkopala eno hišo, da se je sesedla stena. Dva gasilca z Breznice je valovje, pomešano s kamni, lesom in debli zgrabilo in bi bila gotovo žrtev povodnji, da ju niso tovariši oteli. — Planinci so pripovedovali, da je po vseh hribih na vsaki stezi, po vsakem kolovozu divjal hudournik in resno ogrožal vsakega, ki je ob takem vremenu moral na pot z gora. JESENICE. Take nedelje, kakor je bila 8. t. m., ne pomnijo stari Jeseni&nje. Brez prenehanja je lilo celi dan kot iz kaia, vmes pa bliskalo in treskalo, da je bilo kar groza. Potoki so takoj narasli in Ukova je bila opoldne že tako visoka, kot že davno ne. Kamenje, ki se je privalilo iz raznih rovt, je bobnelo mimo hiš ter se valilo dalje v Savo, katera je tudi močno narasla. Vse je nedeljo prebilo do-ima ter zapiralo okna in vrata, ker je obenem nastal kar dosti občuten mraz. Ponedeljkovo jutro je pokazalo Stol, Golico in Rožco daleč doli v dolino zasnežene. KOROŠKA BELA. O nesreči na Koroški Beli nam danes natančneje poročajo: Ravno teden dni pred deveto obletnico groznega požara, katerega so zažgale bombe, ki jih je iz štirinajst aeroplanov metal zemlje-lačni Italijan, je Kooroško Belo zadela ponovna nesreča. V nedeljo proti poldnevu je pričela sicer mirna in majhna Bela nenavadno naraščati. Kar vidoma se je dvigala in skale, ki jih je drvila navzdol, so vzbujale strah. Gasiloi so stopili v akcijo in ljudstvo je šlo na pomoč posestnikom ob potoku Bela. Obveščena so bila o preteči nevarnosti tudi sosednja gasilna društva in kmalu so prišla iz Jesenic, Žirovnice in celo iz dalnje Radovljice. Pa so imeli vsi dovolj posla, gradili so bregove, kolikor se je pač v naglici dalo, odvračali vodo, kjer je bila nevarnost največja. Toda element je bil močnejši kot človek, kos za kosom zemlje je odnašalo, hiše, hleve spodjedalo, tam vzelo pol dvorišča, tu zopet cel vrt, a najhujše je bilo pri zadnji hiši pod vasjo, kjer je voda izpod-kopala škaipo pred hišo, vzela vso, zraven pa tudi eelo sprednjo stran hiše. čudež je, kako je sploh zadnji del hiše ostal. Trije na pomoč prihiteli gasilci in eden gospodarjev so bili tudi v smrtni nevarnosti, posebno eden bi bil danes tned mrtvimi, da ni bilo junakov iz požarnih bramb, gospodarja pa so le s težavo rešili s pomočjo lestve iz razburkanih valov. Žalosten je pogled danes na posledice nedeljskega naliva. Vsekakor bo tu treba izdatne pomoči, da se potok Bela regulira, sicer bo ob prvem takem slučaju nezgoda še večja, ker na nekaterih mestih je treba le malo še spodkopati, pa se bodo hiše sesule. ORMOŽ. Vsled strašnega naliva preteklo nedeljo je Drava zapert narasla za 1—3.10 m od nedelje do torka ob 1 uri zjutraj Z izredno brzino je valila ogromne množine raznega materiala, katere so zadele v Ormožu na mlin Sadrovec in Glaser. Dasiravno je bila naprava izredno močna, vendar ni vzdržala silnega sunka in 30 se verige mahoma utrgale. Tudi nižje stoječe mline je vodna masa razdrla. Prizadeti so: Bukovec Alojzija, Franc Je-remic in Otilija Šef. Zadnjo je najhuje zadelo, ker je bil mlin vse njeaio premoženje. Lastniki teh mlinov so popolnoma obupani, ker brez izdatne državne pomoči ne bodo mogli več postaviti svojih obratov. Take strašne katastrofe menda pri nas nihče ne pomni. Na kraj nesreče sta prišla narodna poslanca Andrej Bedjanič in Andrej Kelemina, ki sta obljubila, da bosta posredovala pri vladi za pomoč. — Kakor izvemo, je grozno katastrofo povzročil odtrgani mlin vdove Tement od Sv. Marka pri Ptuju, ki ga je voda sem zanesla. NOVE POPLAVE V PREKMURJU. Zadnji dnevi preteklega tedna so prinesli zopet take nalive, da neregulirani potoki niso mogli odvajati vode in se je ta razlila po poljih ln travnikih. Zlasti so prizadeti nekateri deli gornjega Prekmurja in ves srednji del Prekmurja. Voda dela veliko škodo vsem jesenskim pridelkom. TRBOVLJE. V nedeljo je pri nas ves dan deževalo, kot bi iz škafa vlival. Ponoči je bil močan vihar. Neurje je zopet napravilo precej škode. Pri g. Ska-letu, kjer se betonira nova škarpa, ker je staro odneslo prejšnje deževje, je izpodjedio še del ceste in je promet proti Petelinovi vasi otežkočen. Odneslo je tudi gradbeni les g. stavbnemu mojstru Ferencu v cenilni vrednosti 1500 Din. Sploh je letošnje leto za Trboveljčane nesrečno leto, ker ni menda posestnika, da bi ne trpel občutne škode. V nevarnosti je celo kolonija stanovanj pri g. Ternovcu (Dergan), ker zgornja plast pri g. Cestniku pritiska na spodaj stoječe hiše. G. Cestniku je uničil plaz lepo uspevajoči vinograd in potegnilo okoli 30 m zemlje. ŠENTJUR POD KUMOM. (Smrtna nesreča.) V nedeljo 8. avgusta smo imeli ves dan silen naliv, kakor ga najstarejši ljudje ne pomnijo. Naliv je zahteval človeško žrtev. Posestnik Franc Dolinšek iz Završ pod Kumom je -hotel v Šklen-drovcu blizu Boriškove'žage s kcmjem in vozom čez narasel potok. A deroči valovi so voz prevrnili in 26 letni mož je našel v valovih prezgodnjo smrt Mrtvega so kmalu dobili kakih 600 m nižje od mesta nesreče. S TROJAN. Iz okolice Trojan se nam poroča: V soboto dne 7. avgusta popoldne okrog 3. ure je prihrumela velika nevihta s točo. V vasi Limovce in v okolici je padala debela toča kot orehi in je napravila po njivah in sadnih vrtovih veliko škode; oves, kateri se še nahaja na polju, je deloma po-ipolnoma uničen. Naslednjo noč in v nedeljo ves dan je neprestano deževalo, vsled česar je potok Bolska nepričakovano hitro naraščal. Prestopil je povsod bregove in poplavil njive Ln otavo, na mnogih mestih odnesel in izpodkopal cele njive in travnike, tako, da je škoda ogromna. Po bregovih se je odtrgalo veliko plazov zemlje in šlo v dolino. Takih ogromnih nalivov in poplav, kot so letos, ne pomnijo niti stari ljudje. CELJE. Škoda, ki jo ie povzročila zadnja povodenj v našem okraju, je neizmerna. Že sedaj je mo- Jeglič, škof: Spomini h Amerike.' II. Sirom Amerike. Ako v tem poročilu zapišem besedo Amerika, mislim edino lc na Zedinjene države, kjer so se Slovenci do sedaj naseljevali. Naj-poprej naj podam nekoliko splošnih črtic o teh državah, potem nekaj bolj podrobnih poročil o Slovencih. 1. Amerika se vsakemu hitro priljubi. Zakaj? Radi ustave, ki je zares mojstrsko delo, Po katerem so nekatere določbe strogo zapovedane, drugače pa vlada popolna prostost, posebno v kulturnem in verskem oziru. To vpliva na srce, ako je svoboda le v toliko omejena, v kolikor zahtevajo obziri na neobhodne skupne, državne potrebe. Dozorel narod ne more mirno prenašati nepotrebnih, strankarsko usmerjenih omejitev svobode. Promet pospešujejo mnogoštevilne železnice in nebroj avtomobilov. Menda je na vsem svetu 19 milijonov avtomobilov in od teh jih je 16 milijonov v Ameriki. Ne le v mestih, ampak tudi po deželi kar eden za drugim drve. Na cešti blizu mesta sem jih v eni minuti naštel od 8 do 14, dalje pa 3 do 7, ki so nas srečavali v divjem teku. Delavec, duhovnik. kmet ima svoj avto. In kljub temu nobenega pTahu na cesti. Kako to? Povsod so ceste nalašč za avtomobile napravljene. Poprej so bile iz asfalta. Pa ta se ni obuesel. Sedaj se zidajo iz cementa, do doI metra debelem, zraven se na nekate- rih krajih posipajo še z neko kemično soljo, ali pa jih polivajo z oljem, dobljenim od premoga. Ravne so in gladke, kakor da se pe- , lješ po mizi. Pokrajinsko so najlepši zapadni deli in na iztoku oni severno od Newyorka. Krasne i so gore v Coloradi. Mesto Denver leži 1600 metrov visoko, Pueblo pa 1400 metrov, oboje ob vznožju planin z goro Piks Peak, ki je i 4300 metrov visoka. Vendar kljub temu niso | planine tako krasne in strahovite kot naše Julijske alpe in Kamniške gore. Velikanske so reke Missisipi, Misouri in druge, toda vse so grde in umazane, ne pa bistre, kot naša Sava, Savica. Videli smo lepe slape, n. pr. sedmeri slap blizu Colorado Springsa, toda mogočnejši je slap Savica ali Peričnik. Pač pa vso lepoto in grozoto naših slapov presega slap Niagare severno od mesta Buffalo. Reka Niagara teče iz Erijskega jezera v Ontarijsko jezero, dolga je 54 km in ima na tem kratkem potu 100 metrov padca. Nekako v sredi toka pada čez pečine na dveh krajih, ki sta eden poleg drugega. Na ameriškem kraju je slap 330 metrov širok in 45 metrov visok, na kanadskem pa je širok 915 metrov in visok 44 metrov. Množino vode cenijo na 425 tisoč kubičnih metrov v minuti, od teh pade devet desetin na kanadskem obrežju. Grozen je pogled na to množino vode, ki se s strašnim bobnenjem vali preko pečin. Šil smo v predor, ki je za kanadskim slapom iz skale izdolbljen. Na dveh krajih je predrt 1 proti slapu, da se more orav do voda uriti ' goče to škodo le približno oceniti, posebno na poljih. Krompir, koruza in fižol je vse uničeno. Navadno je celjska okolica še precej krompirja in fižola pridelala, toda letos ne bo ne prvega ne drugega pridelka. Tudi hmelj je pri zadnji povodnji veliko trpel in bati se je, da bo hmeljska letina skrajno slaba, ako bo še nadalje vreme neugodno. Posebno hudo je bila prizadeta tudi industrija. V cinkarni je n. pr. vdrla voda v generatorje pri pečeh in so sedaj vse peči uničene. Kemična tovarna je utrpela poleg druge škode tudi to, da je voda odnesla 10—15 vagonov .najfinejše rude, ki je bila pripravljena že za peči. Kolika je škoda pri raznih trgovcih in pri zasebnikih, se Se ne da ugotoviti. V javni bolnici je uničena vsa zaloga živil, ker je voda vdrla v te prostore in deloma odplavila, deloma skvarila vso zalogo. Samo na živilih v bolnici cenijo škodo na 100.000 Din. Celotna škoda, ki je s povodnijo povzročena, je tembolj občutna, ker so prizadeti pri tej povodnji vsi mali kmetski posestniki, mali trgovci, delavci, posebno nastavljenci, ki so sedaj po ponovnih poplavah naravnost v svojem obstoju ogroženi. Ako se pomisli, da stoji 15. avgust pred durmi, ko bo treba davkariji plačati tretjo četrtin-ko davka, in da nimajo ljudje denarja niti za najnujnejše življenjske izdatke, je umljivo, da so ljudje obupani do skrajnosti. BREŽICE. Po še precej lepih solnčnih dneh v prejšnjem tednu, je nastopilo v soboto tudi pri nas skrajno slabo vreme. Od sobote je lil dež neprestano do danes. Vsi pritoki Save in Sotle so prekoračili svoje struge in preplavili vse naokoli. Predvsem je narasla Sotla, prestopila svoje bregove in se razlila po vsej dolini na slovensko in hrvatsko stran v razdalji več kilometrov. Vsa polja, posejana z ovsem in koruzo so pod vodo, ravno tako travniki, kjer so po večini šele sedaj mogli ljudje kositi seno radi zadnjih poplav. Vsi poljski pridelki ob Sotli so uničeni, ker je voda še za zadnjih dveh poplav trgala rodovitno zemljo, si delala preko njiv in travnikov nove struge, ruvala koruzo in jo odnašala dalje. S travnikov, kjer je bilo pokošeno seno, ga je voda skoro vsega odnesla, ker ga niso mogli ljudje vsled večnih nalivov spraviti domov. Ljudje zrejo vsi obupani v bodočnost, ker na jesen ne bodo spravili niti toliko, kakor so sejali. Sena je malo, najboljše je sedaj komaj za steljo, dostikrat so ga pa morali zvoziti na gnojišče. Močno prizadeti teh krajev so vinogradi in prašičereja, pa kaj so cene tako padle; v vinogradih še kaže razmeroma dobro, a ljudje imajo še skoraj vse naprodaj, ves pridelek lanskega leta, ki je gotovo boljši, kakor bo letošnji; naši gostilničarji ;pa gre-go raje tja, kjer dobe poceni slaba vina in jih pozneje z našimi in ljutomerskimi požlahtnjujejo. Bo pač treba še vzgoje. Dali bo vlada priskočila na pomoč bednemu ljudstvu, kakor so to zahtevali naši poslanci, to ji pač ue pojde v glavo, saj ima tako drugih važnejših skrbi dovolj. Tudi tistih se-Ijaškili prerokov ni zdaj nikjer, ki so tukaj tako radi sejali svoje obljube, odkar je ljudstvo v Klaujcu zavrnilo njihovo politiko. — Davčna oblast pa hiti z izterjevanjem zaostalih davkov! Namesto, da bi si mogli ljudje kupiti za tiste dinarje živeža za zimo, morajo te pristradane pare nositi na davkarijo. Ni to osamljen slučaj, da si je kdo nakupil kako vrečo koruze za zimo, a ko se je vrnil domov, ga je doma čakal eksekutor. Vzel jc vrečo, jo nesel nazaj v trgovino in s po-vzdignjenimi rokami prosil, naj mu jo odkupijo nazaj, ker mora takoj plačati davke. Tako je ubogo ljudstvo prepuščeno samo svoji nesreči! VZROK POPLAV OD 8. IN 9. AVGUSTA. (Poročilo meteorološkega zavoda.) Vremenski nezgodi z dne 8. avgusta je bilo vzrok širjenje gomjeitalijanskega nizkega tlaka (Firenza 756.5), katerega so hladni severovzhodni do severozahodni vetrovi v naših okrožjih prisilili k naglemu dvigu v višave, s tem k izredno živahni zgostitvi njegovih vodnih hlapov. Zneski nekaterih meteoroloških postaj za 8. avgusta pričajo, iz kolikih padavinskih mas so nastale ogromne poplave: Gornji Razbor in se veličina ter grozota tega prirodnega pojava šele prav spozna. Skoraj dve uri smo se okoli slapa in ob reki Niagara vozili s cestno železnico in občudovali prirodne, nekako divje krasote. Mesta so velikanska. Največja so New-york, ki ima šest milijonov prebivalcev, Chi-cago in Detroite. Mnogo je mest, ki štejejo nad 100 tisoč prebivalcev, do dvesto, štiristo, šeststo tisoč. So pa prav hitro narastla, v približno zadnjih dvajsetih letih. V večih mestih so poslopja z 10 do 20 nadstropji; največje poslopje je v Newyorku, ki ima 52 nadstropij, kamor smo se dvignili z dvigalom in smo imeli pregled nad mestom. V večini novejših mest so med hišami vrtovi in po mestu lepo zeleni parki. Hiš je mnogo lesenih ne le v predmestjih, ampak tudi v mestih samih. So navadno dvonadstropne in izdelane jako lično; pred njimi je majhen vrtiček; ima pa proti cesti odprto vežo, kjer se prebivalci zvečer hladijo in zabavajo. Zalibog smo na več krajih opazili, da so te hiše prazne: zmanjkalo je dela v rudokopih, pa so se morali delavci odseliti drugam. Razumel boš, ako čitaš o ameriških viharjih, ki podirajo kaT hiše, ali ako čitaš, da Ameri-kanci hiše prestavljajo. Videli smo, kako je bila cela hiša naložena na železniški voz in se je s prebivalci vred peljala drugam. So pa nekatera mesta strašno umazana, n. pr. Newyork, Pitsburg, Chicago. To ni čudno, ako vidiš v mestu in okoli njega nebroj tovarniških dimnikov, iz katerih se vali črn dim in okužuie mestni zrak. Vedno' ai črn 70.9 mm, Vojnik 86.9 mm, Trbovlje 93.1 nun, Mozirje 99.0 mm. Normalno vreme doseže na teh postajah slične znesko z ozirom na letne povpreeke jedva z enomesečno vsoto. Romarjem na Trsat i S postaje Škofja Loka odidemo, kot že prvotno javljeno, jutri v petek 13. avgusta ob 21. uri 36 minut. Vlak odide s postaje Medvode ob 21. uri 47 minut, Vižmarje 21. uri 37 minut, Ljubljana (samo glavni kolodvor) ob 22. uri 30 minut, Grosuplje ob 23. uri, Višnja gora ob 23. uri 20 minut, Trebnje ob 24. uri, Mirna peč ob — uri 15 minut, Novo mesto ob — uri 10 minut, Črnomelj ob 1. uri 40 minut. Bodite na postaji vsaj pol ure pred odhodom vlaka. Na vsaki postaji vas bo čakal naš odposlanec (v Ljubljani dva), katerega boste spoznali po belem traku na levem rokavu. Obrnite se nanj; on bo uredil vse potrebno. Opozarjamo, naj kupijo Gorenjci vozne listke samo do Škofje Loke, vsi, ki pridejo z drugih strani v Ljubljano in tam vstopijo, pa do Ljubljane. Te vozne listke vsi shranite, ker upamo, de bodo veljali tudi za nazaj. Vse drugo vam sporočimo v vlaku in po potrebi na Trsatu. Na veselo svidenje! Vodstvo izleta. Pritožbe mariborskih trgovcev Maribor, 11. avgusta. Razmere v našem trgovskem gremiju so take* da moramo o njih seznaniti širšo javnost. Ob preobratu je dobil vodstvo gremija v roke trgovec s papirjem gosp. Vilko Weixl. Da jo mož narode«, tega mu nihče ne odreka. Ali žalibog on nima sposobnosti za načelnika tako važne korporacije, kakor je trgovski gremij. Mož je pristaš SDS in sicer struje, ki gre z Žerjavom čez drn in strn. Pa to je njegova stvar. Naj uganja politiko, kakršnokoli hoče, to je njegova stvar. Ali trgovce zanima bolj Weixlovo gospodarstvo v gremijalni hiši. Sam se je vselil v palačo našega gremija. Odpovedal je več strankam lokale, n. pr. »Elinu«. Te lokale si je pridelil sebi. V hiši je pred leti bilo dvoje stanovanj, katera je gosp. \Veixl spremenil v svoje skladišče. Odpovedal je lokal gosp. Filipiču, četudi za to ni povoda. Glede višine stanarine za svoje lastno stanovanje in zakupnine za ogromne lokale, katere ima Weixl v hiši, odloča Weixl sam. Po pravilih trgovskega gremija, bi moral o teh stvareh odločati redni občni zbor gremija. Ali danes niti odborniki gremija niso o vsem tem informirani. Gosp. predsednik je dolžan, da spoštuje pravila gremija. Njegov izgovor, da so njegovi predniki gg. Grubič, Wolf, Wor-sche in drugi tudi »po svojet delali, ne drži. Saj gremijalna hiša v Jurčičevi in Vetrinjski ulici pred vojsko ni bila last gremija. Ne očitamo trgovci gosp. \Veixlu kakih ne-rednosti, a zahtevamo, da se postopa po Statutih, ki veljajo za gremij kol zakon. Vsako paševanje mora biti tu izključeno. Palača trgovskega gremija ni last ene osebe, tudi Weixla ne, radi tega zahtevamo popolni red in si prepovedujemo, da se tako postopa kakor se postopa v zadnji dobi. Hišo smo trgovci kupili z denarjem, ki smo ga sami zbrali in sicer z varčevanjem. Če pa gosp. predsednik misli, da je treba za njegovo delo tudi poseben honorar, pa naj svoje zahteve in račune predloži občnemu zboru, na katerega se naj pravilno in pravočasno povabijo vsi člani gremija, ne samo nekateri, ali »izbrank. Za danes naj zadostujejo te vrstice kot stvarno in resno opozorilo. Napisali smo jih v imenu ogromne večine mariborskih trgovcev vseh strank. Mariborski trgovci. I V St. Vsdu pri Stični bo i I dne 29.avgusta 1926 I • I. dolenj. prosvetni tabor • in zamazan, pa si moraš večkrat na dan umiti vsaj roke. Delavcem je pa ta dim zelo ljub. ker brez dima ni kruha. Med najlepša mesta prištevaj Washing-ton, dostojna prestolica Zedinjenih držav. Cisto je, mogočne zgradbe ima, po vsem mestu so vrtovi in parki, ulice naravnost široke. Zidano je po točnem načrtu. Kapitol, sedež kongresov, je na sredi nekoliko vzvišen, od tod pa drže ceste in ulice na vse kraje. V tem mestu so skoraj sami uradi, ima svoj statut, v njem se nikoli ne voli. Bili smo v kapitoiu, v katerem je po kipih, slikah in dvoranah očrtana vsa zgodovina Zedinjenih držav. Nekoliko časa sem mogel sedeti na preprostem predsedniškem stolu. Ogledali smo si državno knjižnico, ki ima približno dva in pol milijona knjig z idealno izdelanim katalogom. Obi-skali smo povsod priznano katoliško univerzo, na kateri uči čebelarstvo slovenski župnik Jager in študira cerkveno pravo slovenski duhovnik Zaplotnik. Iznenadila nas je preprostost Bele hiše, v kateri prebiva vsako-časni predsednik Zedinjenih držav. Eno nadstropna je, leži ob jezeru sredi lepega parka in je zares popolnoma bela. Se to naj dodam, da se pred Ne\vyorkom na malem otoku dviga velikanski kip >Svo-bode«. Sli smo si ga ogledat. Zlezli smo vanj. Dvigalo nas je dvignilo do na vrh podnožja. Od tod smo morali skozi kip po ozkih stop-njirah vse više m vise, dokler nismo obstali v njegovi glavi in smo skozi krono gledali po morju in po mestu. Od nog kipa do glave je 200 stopnic, v podnožju jih je pa 168. ©neune novice k Dr. Alojzij Musil, imiv. profesor na teološki fakulteti v Pragi, znani orientalist, ki je prepotoval nad desetkrat Sinajski polotok iin Transjordanijo (tam ima tudi svoje posestvo) in napisal znamenita arheološka dela o teh pokrajinah, še živi. Mož, ki se je svoj čaa ponesrečil na piramidi, ima enako ime. k Zdravniška vest. Na mesto nedavno umrlega gosp. dr. Riharda Bergniana, bivšega zdravnika v Žalcu je bil imenovan rudniškim zdi-avnikom bratovske skladnice državnega rudnika v Zabukovci in rudnikov v Libojiah g. dr. Zoran Jošt, praktični zdravnik v Žalcu, ki kot savinjski rojak vrši tam zdravniško prakso že več let. Gospod dr. Zoran Jošt opravlja kot naslednik rajnega dr. Bergmana obenem tudi posle železniškega zdravnika za vse pod žalski zdravniški okoliš spadajoče železniško osobje. Obenem je g. dr. Jošt tudi zdravnik za Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. k Toča in nevihta. Zadnji petek popoldne je razsajala huda nevihta s točo in silnim nalivom po Kavčah in enem delu Podkožlja v župniji Št Ilj pri Velenju. Na par mestih 9e je usul tudi plaz na okrajno cesto. Po zadnjem neurju so močno — močno prizadeti šentiljski vinogradi. k Požar v Muretincih pri Ptuju. V Mu-retincih pod Ptujem je starodavni grad križnikov, katerega predelavajo sedaj v hiralnico. Popravljalna dela so v polnem teku in hiralnica naj bi že bila otvorjena začetkom septembra. V sredo zvečer je pa nastal v gradu in sicer pri severozahodnem stolpu ogenj. Ker je dimnik izpeljan slabo, se je vnel strop in za tem še streha, ki je pogorela v precejšnjem obsegu. Požar je zapazil neki voznik, ki je peljal mimo gradu iz Haloz ob pol 10. uri zvečer in zbudil Muretinčane. Va-ščani so se lotili gašenja s polno paro in pogasili ogenj še pred prihodom požarne bram-be, ki je pa bila kljub oddaljenosti hitro na mestu nesreče. Ako bi voznik ne bil zapazil še ravno ob pravem času požara, bi se bil ogenj raztegnil na celo obširno poslopje, grad bi bil pogorel do tal in z njim vred tudi hiralnica, ki je tolikanj potrebna za Ptujsko polje. k Imenovanje pri mornarici. Za poveljnika »T 6« je imenovan poročnik bojne ladje I. razreda Anton A. K liinar, doslej na službi v pomorski vojni akademiji. k Iz gozdarske službe. Za gozdarskega svetnika in okrajnega gozdarskega referenta pri okrajnem glavarstvu v Mariboru je imenovan Ante Ružič, nadzornik generalnega ravnateljstva gozdov. k Imenovanje. Za upravnika državne trt-nice in drevesnice v Vukovaru pri Čakovou je imenovan Jakob Ž n i d a r i č, inšpektor ministrstva za poljedelstvo in vode. * Iz agrarne službe. Za revizorja pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je imenovan Fran N e r a d i č, revizor na župa-nijskem agrarnem uradu v Zagrebu. k Davčni vijak v Sloveniji. Čudimo se, da se kljub veliki krizi, ki se nahaja v njej jugoslovanski eksport lesa, dogaja zadnje čase od strani davčne administracije v Ljubljani, da predpisuje lesnim trgovcem 10 odstotni dobiček pri lesni trgovini, istočasno pa konferi-rajo ministri, kako naj bi se ublažila kriza, ekonomska in finančna. Vsakdo ve, da je Slovenija, kakor tudi Jugoslavija zgubila zadnjih par let sto in sto milijonov; to pa bi moralo biti znano tudi davčni upravi v Ljubljani, ki pa navzlic temu z vso strogostjo izterjuje davke iz že itak popolnoma izčrpane Slovenije. Tako se osiromašujejo še slednje trgovske moči Slovenije, ki se bore za obstoj, in se vseljujejo k nam tuji elementi, katerim morajo domači ljudje robovati. Zato prosimo finančno delegacijo, da nastavi referenta za lesno trgovino, ki bo vsaj nekoliko informiran strokovno o težkem položaju lesne trgovine, ker drugače bo narodni pregovor za pravilo: Kjer nič ni, še vojska nič ne vzame. * Umrl je v Kamniku g. Feliks D e i -s i n g e r, posestnik in dimnikarski mojster v Kamniku. Pogreb bo v četrtek ob 5 popoldne na pokopališče na Žalah. — V ljubljanski bolnici je umrl včeraj g. Anton Koder. Truplo prepeljejo v Dobrepolje, kjer se bo vršil v petek ob 8 zjutraj pogreb na tamkajšnje pokopališče. * Kmetijsko-gospodinjska šola v Repnjah priredi s 15. oktobrom zimski kmetijsko-go-spodinjski tečaj, ki traja šest mesecev in sicer od 15. oktobra 1926 do 15. aprila 1927. V zavod, ki je v rokah šolskih sester III. reda sv. Frančiška, se sprejme 18 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovalnina znaša 450 Din na mesec. Prošnje za sprejem gojenk je vlagati najkasneje do 30. septembra pri vodstvu kme-tijsko-gospodinjske šole v Repnjah, pošta Vodice nad Ljubljano, kjer se dobe na željo potrebne informacije. * Ureditev zagrebške Ciglane. Zagreb je pripravlja, da izbriše iz svoje srede zadnje vidne sledove vojnih časov: naselbino invalidov in beguncev na Ciglani. Veliki župan jc izdal odlok, da morajo stranke na Ciglani naj-dalje do konca tek. leta zapustiti tamkajšnje barake, ki se bodo nato takoj podrle. Na ta način se pridobi lepo stavbišče v izmeri približno 20.000 kvadratnih metrov. Tu naj bi se predvsem zgradila tehnika, za katero so načrti že gotovi in ki bo zavzemala 4000 kvadratnih metrov; 10.000 kv. metrov bi se odmerilo za šolsko igrališče, 5000 pa za novo realno gimnazijo. Zemljišče na Ciglani ima tri lastnike: mestno občino, erar in tehniko. Med temi tremi faktorji se sedaj vrše pogajanja glede uporabe posameznih delov. ~k Muslimanska naselbina v Zagrebu. V svetovni vojni in po njej se je mnogo muslimanov izselilo iz Bosne in Hercegovine in se naselilo po drugih sosednjih pokrajinah. Tako ima danes tudi Zagreb svojo muslimansko kolonijo. Zastopani so med temi muslimani vsi stanovi in poklici. Tu imajo svoje posebne javne kuhinje, kjer se pripravljajo jedi po mo-hamedanskih predpisih. Od 1. 1922. imajo zagrebški muslimani tudi svoj verski — muftijski urad; lastne mošeje ali molilnice nimajo ter ob velikih praznikih najamejo za skupno molitev kako dvorano. Na pokopališču je za muslimane poseben oddelek že od 1. 1878. * Trije pobegli vlomilci. Ljubljanska policija, oddelek za stalno evidenco pobeglih in pa sicer nevarnih lopovov, je dobila poročilo od inomoške policije, da so tam aretirali nevarnega postopača, ki se izdaja za O trna r Stra-šeka. Ima tudi potne izkaznice, glaseče se na to ime, toda tam mu tega ne verjamejo. Tu pri nas so ugotovili, da je mož pravi in da ga iščejo tudi naše oblasti zaradi raznih večjih in manjših tatvin. Tako bo prišel star grešnik, ko bo odslužil v Tirolah svojo kazen, tudi k nam malo na ričet. — Iz Rorovelj na Koroškem pa poročajo, da so tam prijeli kar dva DOLEN3SKI TABOR PROSVETNE ZVEZE! 29, avgusta bo v Št. Vidu pri Stilni Društva, pošljite prijavne pole I ; nevarna lopova in sicer Fritza Feuersteina, ; ki je rodom iz Češkega, pa star postopač, ki ! je po telesu skoraj popolnoma tetoviran. Sam pravi, da 90 to dosmrtni spomini na dobre | čase na potovanjih in na slabe čase posebno v nekaterih zaporih. Njegov tovariš pa je Korošec Jožef Turner, doma tam nekje od koroškega Šentvida. Pri obeh lopovih so dobili precejšne množine različnega blaga, kakor zlatnine, srebrnine, obleke, perila in razno vlomilsko orodje. Koroška policija je mnenja, da sta morala izvršiti ta dva pri nas več vlomov in tatvin in sta pobegnila z ukradenimi predmeti v Avstrijo, kjer jih brez skrbi prodajajo. •k Lovec z eno roko. V Clevelandu v Ameriki je umrl 39 letni Slovenec Frank Meh, doma iz Šoštanja. Pokojnik je slovel kot izvrsten lovec, imel je samo eno roko, a je zadel vsako divjačino. k: Malinovec, pristni, kilogram 19 Din, prodaja Julij Zupan, Sv. Petra cesta 35. 0 Srečke najbogatejše loterije Društveni dom v Trbovljah dobiš: pri Ničnianu, Ljudskem domu, pri ljubljanskih orlovskih odsekih, pri vratarju frančiškanskega samostana, pri Prosvetni zvezi, v trafiki Union in v Gradišču. © Za prednico uršulinskega samostana v Ljubljani je bila v torek izvoljena zopet č. m. Hildegarda Lebar. O Neprevidna deklica. Večkrat smo že ob priliki raznih nesreč na cesti omenili, da se ponesreči največ otrok baš radi tega, ker pri-drve otroci iz hišne veže v polnem diru in planejo na cesto. V istem hipu pa se pripelje voz, kolo, motociklist ali avto in otrok se zaleti vanj. Slede poškodbe, ugotovitve vožnje, krivde, zaslišbe na policiji, obravnave na sodišču in podobne nerodnosti in včasih še kazni. Tako se je pripetilo včeraj tudi mladi deklici, hčerki nekega godbenika. Deklica je pritekla iz veže v Simon Gregorčičevi ulici in se zaletela naravnost v kolo ključavničarskega vajenca Jakoba Škofa, ki je vozil sicer popolnoma pravilno. Oba, fant in dekletce, sta padla, k sreči pa se ni razen par prask in bunk nobeden dosti poškodoval. O Ne puščajte koles v vežah! Tatvine koles se kar vrste in ni ga skoro dneva, da ne bi bilo podobnih ovadb na policiji. Tako je prijavil včeraj trgovec Viktor Jeločnik iz Viča, da mu je bilo ukradeno iz veže Mestne hranilnice novo kolo znamke »Peguet«, rumeno pleskano, vredno 3000 Din. Tatu, bil je neki mlad fant, je videl stražnik, ko se je peljal v istem času s podobnim kolesom mimo Prešernovega spomenika po Marijinem trgu. Postal je nanj pozoren, ker je fant slabo vozil in je bil videti razburjen. Vendar pa ga je stražnik pustil, ker je mislil, da je vozač začetnik in ker je že izginil na oni strani mostu neznano v katero smer. © Zaprli so nekega sladkosnedeža, mladega dečka, ki je v kratkem času poneveril svojemu gospodarju kar za 164 Din raznih keksov. Fant pravi, da jih je pojedel, toda tega mu ne verujejo. Fant je kekse delil svojim tovarišem in sedaj jih noče izdati. © Poljske in vrtne tatvine. Ivana Šterno-va, posestnica na Emonski cesti, je prijavila včeraj na stražnici, da ji je ukradel nekdo iz ograjenega vrta okrog 30 kg jabolk in ji je napravil na jablanah za okrog 100 Din škode. Sledovi kažejo, da je prišel prijatelj jabolk iz Gorupove ulice čez vrt hiše Na mirju 6 na njen vrt. Po tej poti je tudi odšel s svojim plenom. Poleg te prijave pa dohajajo na policijo še tudi razne druge prijave glede tatvine po okoliških poljih in tudi ljubljanskih vrtovih. Ustanovljenih je več vrtnih in poljskih straž, ki čakajo skrite po poljih in vrtovih podnevi in ponoči na te rokomavhe in so jih več tudi že prepodile. Maribor □ Duhovne vaje za učiteljice se bodo vršile v zavodu šolskih sester v Mariboru. Za- j četek bo v sredo dne 18. avg. ob pol 9. uri zjutraj, sklep v soboto dne 21. avg. ob pol 7 uri zjutraj. Prijave naj se pošljejo vodstvu za voda šolskih sester Maribor, Strossmayerjev« ulica 15. □ Weixl in Pinter, kandidata za Trgovsko zbornico. Iz krogov mariborskih trgovcev smo dobili dopis, v katerem naglašajo, da sta oba gospoda samo kandidata onih krogov, ki so pristaši samostalno demokratske stranke. Gremij ima okoli 1000 članov, a na zborovanju je bilo samo 17 oseb. Weixl in Pinter sta oba aktivna člana SDS, a mi trgovci ne čemo politikujočih ljudi, osobito takih ne, k) pripadajo Žerjavovi stranki. Gospoda Gulda so djali samo kot privesek za namestnika s pobožno željo, da s to kandidaturo ujamejo nemške trlasove. Mariborski trgovci živimo od ljudstva, ki noče nič slišati od SDS. Saj vse volitve pokažejo, da nima Pivkova, oziroma Žerjavova stranka niti 10 odstotkov ljudi na svoji strani. Onih 16 Weixlovih in Pintarjevih mož nam ne bo vsililo politikujočih ljudi kol naše zastopnike v važno našo stanovsko zastopstvo kot je Trgovska zbornica! □ Poškodba pri delu. V Derwuschekovi i opekarni v Lajtersbergu zaposleni Marijan j Stok se je ponesrečil pri delu. Transmisija od brusilnega srtroja ga je zgrabila za roko ter mu odtrgala tri prste. Prepeljali so ga v bolnišnico. □ Policijske vesti. V sredo je mariborska policija izvršila 4 aretacije in sicer dve radi tatvine, eno radi goljufije in 1 radi razgrajanja. Prijavljenih je bilo 16 oseb radi raznih manjših prestopkov. □ Ugodno priliko sta skušala izrabiti v noči od torka na sredo brezposelni delavec I. S. in njegova prijateljica R. R. V Gosposki | ulici je trgovina Baloh zavarovana z železno mrežo, ki pa ima tako velike odprtine, da gre skozi roka. Skozi te luknje sta oba vlačila i razno drobnarijo, obešeno pri oknu; pri tem delu ju je pa zalotil stražnik in aretiral. □ Preselitev poslovnih prostorov Jugosl. Matice. Jugoslovanska Matica v Mariboru se je preselila v nove poslovne prostore v Slovenski ulici št. 2, I. nadstr., kjer uraduje vsak dan od 17. do 19. ure razen ob nedeljah in praznikih. □ Za jesensko poroino zasedanje so izvoljeni v predsedstvo porotnega senata: predsednik dr. Franc Žiher in namestniki: višji dežel, sodni svetniki: Stergar, dr. Peitler, Posega in Guzelj ter dežel, sodni svetniki Dev, dr. Pichler in dr. Vidovič. □ Nov vozni red je uveden na avtoomni-bus-progi Maribor—Ptuj. Iz Maribora odhaja avto ob 6-45., 13. in 17.30. uri, iz Ptuji\ pa ob 7.55, 14.15 in 18.45. uri. □ Plaz porušil hišo. Kmalu za Mariborom proti Št. Petru ima mariborski župan posestvo z več stavbami. Zadnji četrtek je prodal g. župan posestniku Reberniku iz Zrkovc od tega posestva 8 oralov in zgornjo zidano hišo. Zadnjo nedeljo je potegnil plaz na teh Reberniku prodanih parcelah in porušil tudi lepo zidano hišo. Škoda je zelo občutna. □ Nekaj redkega za Maribor. Celo sredo II. t, m. ni umrl v Mariboru nikdo. Mestni pogrebni zavod pravi, da brez mrliča en celi dan ni bil Maribor že mesce in mesce ne. □ Pes ga je ugriznil. Dne 9. t. m. je ugriznil pes 16 letnega Fakleš Žana. Popadljivega psa, M je last Vlahoviča na Aleksandrovi cesti, opazuje mestni veterinar z ozirom na morebitno steklino. □ Kupujem staro zlato, srebro, novce itd. Ig. Jan, urar, Maribor, Grajski trg 4. □ Vojni tovariš generala Gajde v Mariboru. Gostilničar in kavarna r g. Senekovič iz Tattenbachove ulice je bil med svetovno vojno Frančišek m Dominik. P. Lacordair (roj. 1802., umrl 1861.), prvotno jurist in Rousseaujanec, kasneje eden najslavnejših katoliških apologetov, obnovi-telj dominikanskega reda v Franciji, v parlamentu član skrajne levice in član akademije znanosti, je napisal v svojem življenjepisu sv. Dominika naslednjo krasno prispodobo o dveh najlepših zvezdah katoliškega neba v (2. stoletju: sv. Frančišku in sv. Dominiku: »Dominik ni bil edini izvoljenec od Previdnosti, da bi v onih kritičnih časih ustavil propadanje cericve; v tem, ko je on poživljal reko apostolske besede ob svetih in globokih studencih svojega srca, je neki drug mož prejel poslanstvo, da sredi koruptivnega obilja obudi spoštovanje uboštva in prostovoljno življenje v uboštvu. Ta nežni ljubitelj Jezusa Kristusa je vzklil na pobočjih umbrijskih gora, v mestu Assisi, kot sin bogatega in skopega trgovca. Ker se je bil dobro naučil francoščine, da bi boljše služil koristim svojega očeta, so ga imenovali Frančiška, ime, ki ni bilo njegovo ne po rojstvu ne po krstu. Ko je bil star 24 let, se je po potovanju v Rim zgodilo, da ga je Duh božji, ki ga je večkrat vzpodbujal, popolnoma pritegnil nase. Tedaj ga je njegov oče odvedel k assiškemu škofu, da bi se odpovedal vsem rodbinskim pravicam. Tu je junaški mladenič slekel še svojo obleko in jo položil k škofovim nogam, rekoč: »Sedaj bom po pravici mogel reci: Oče naš, kateri sd v nebesih!« Nekega dne po tem dejanju je Frančišek prisostvoval sv. maši; med čitanjem evangelija, kjer Jezus Kristus priporoča apostolom, naj ne jemljejo s seboj ne zlata ne srebra ne torbe, tudi ne dveh sukenj, ne palice, je Frančiška obšla tolika radost, da si je takoj sezul čevlje, odložil palico in z grozo vrgel proč še tisto malo denarja, ki mu je bilo še ostalo; od tedaj do smrti se je oblačil v vrečo, prepasano z vrvjo. Pa se je bal, da ima še preveč; tako da se je dal pred smrtjo golega položiti na tla. V tem, ko se je to godilo, je Dominik z nevarnostjo lastnega življenja evangeliziral Linguadooo in z apostolskima uspehi preganjal herezijo. Čudovito soglasje se je zlivalo med tema dvema velikanoma, ne da bi bila oba o tem kaj slutila; in skupnost njune usode se je izpričevala tudi v dogodkih po njuni smrti. Dominika, ki je bil dvanajst let starejši in pripravljen na svoje poslanstvo na najodličnejši način, je kmalu dosegel njegov mlajši brat, ki mu ni bilo treba obiskovati univerze, da bi se naučil znanosti uboštva in ljubezni. Skoraj v istem času ko je Dominik pri Notre-Dame v Prouille na robu Pirenej, polagal temelje svojemu redu, je ravno isto delal Frančišek pri S. Maria degli Angeli ob vznož- i ju Apenin, in staro Marijino svetišče je slu- : žilo temu kakor onemu kot ponižen, pa dragocen vogelni knmen za njuni zgradbi. Notre-Dame v Prouille — najljubši kraj Dominiku, S. Maria degii Angeli — kos zemlje, za kn-tere.g? jo «hrnni1 Frančišek v neizmernosti svo,;ega srca, odtrganega od vsake zemeljske : stvari, posebno ljubezen! Obadva sta začela svoje javno življenje z romanjem v Rim, oba sta se vračala tjekaj, da izprosita od papeža potrjenje redov, ki sta jih ustnovila. Inoceno je najprej prošnjo obema odbil, potem pa, nagnjen po neki prikazni, obema izdal začasno potrjenje. Dominik in Frančišek sta sedaj pd strogo gibkostjo svojih pravil zbirala mož-ke, ženske in posebej svetne ljudi, in v treh redovih ustanovila eno samo moč, ki naj bi se borila za našega Gospoda Jezusa Kristusa z vsem orožjem narave in milosti; razlikovala sta se samo v tem, da je Dominik začel pri ženskah, Frančišek pa pri moških. Isti papež, Honorij III., je z apostolsko bulo potrdil njune zavode; isti papež, Gregor IX., je oba proglasil za svetnika in na njunih grobeh sta vzcvetela oba največja učenjaka vseh vekov: sv. Tomaž na Dominikovem, sv. Bonaventura na Frančiškovem. Vendar pa ta dva moža, katerih usodi sta bili v nebesih in na zemlji zvezani s toliko čudovito skladnostjo, dolgo nista poznala drug drugega. Oba sta bila navzoča v Rimu za časa četrtega lateranskega zbora, a zdi se, da nikdar nista slišala drug o drugem. Neko noč pa, ko je bil Dominik po svoji navadi zatopljen v molitev, se mu je prikazal Kristus, ves nevoljen nad svetom, s svojo Božjo materjo, ki mu je, da bi ga potolažila, predstavila dva moža. V enem izmed teb mož je Dominik spoznal samega sebe: kdo bi bil drugi, ni mogel spozna, vendar si ga je tako dobro ogle- dal, da mu je ostal njegov obraz živo v spominu. Naslednji dan je v neki rimski cerkvi opazil človeka, oblečenega v beraško vrečo in v njem je spoznal moža, ki ga je bil videl v prikazni. Tedaj je Dominik pohitel k temu ubožcu, ga s svetim ognjem objel in zaklicali »Ti si moj tovariš in boš korakal skupaj z menoj, Združena sva in nobeno nasprotje naju ne bo premagalo!« Nato mu je povedal svojo prikazen v prejšnji noči in dolgo sta ostala skupaj v najprisrčnejši ljubezni in pobožni! pogovorih. Dominikov in Frančiškov poljub se širi od rodu do rodu na ustnicah njunih sinov in iskreno prijateljstvo veže še danes brate pridigarje z manjšimi brati. Srečevali so so po vseh deželah, da bi izvrševali isto poslanstvo: v istih i rajih so postavili svoje samostane, na ista vrata so trkali in njihova kri, prebta za Je;:usa Kristusa, se je tisočerokrat mešala v skupno žrtev in skupno slavo. Knezi in kne-ginje so oblekli njihovo oblačilo in v svet' tekmi so obljudovali nebesa s svetniki.« Mladinski dan in blagoslovitev nerašitetekefla prapora bo v Ljubljani dne 15. avgusta. 7 Rusiji vojni tovariš znanega Češkega generala Gajde. G. Senekovič je bil ujet v Pšemi-slu in z Gajdo, ki je bil takrat še nadporočnik, je živel v Krasnujarsku v Sibiriji, dokler ni prevzel Grvjda poveljstvo nad češkoslovaško iegijo. G. Senekovič ve pripovedovati mnogo iz življenja in delovanja generala Gajde. □ Sejmsko poročilo sejma dne 10. avgusta. Povprečne cene za različne vrste živali: debeli volj 1 kg žive teže od Din 7.50 do 8 dinarjev, poldebeli voli 6.50—7, plemenski volt 6, biki za klanje 6—6.50, klavne krave debele 6—8, plemenske krave 5—6, krave klobasa-rice 3—4.50, molzne krave 5—6, breje krave 5—6, mlada živina 5—8. Prodalo se je 320 komadov (83 za izvoz v Avstrijo). Mesne cene: volovsko meso I. vrste, II. vrste in meso od bikov, krav in telic 1 kg 9—18 Din, telečje meso I. in II. vrste 10—20 D n svinjsko meso 10.50—27 Din. — Prodajalci so prignali 10 konj, 11 bikov, 180 volov, 324 krav, 19 telet, skupaj 553 komadov. Kupčija je bila živahna. □ Neprevidna vožnja z avtomobilom. V torek zvečer je' pribrzel po Kamniški cesti iz Maribora z izredno naglico avtomobil. Nad gostilno Kopriva v Kamnici napravi cesta močan ovinek in je tamkaj tudi škarpa. V trenutku, ko je zavil avto v ovinek, je peljal tamkaj voznik kamniškega kmeta težko naložen voz z opeko. Voznik se je ognil pravilno in kolikor je bilo mogoče, a avtomobil je br-zel prehitro in butnil v voz, ki se je prekucnil v cestni jarek. Voznik je k sreči še imel toliko samozavesti, da je še pravočasno odskočil, sicer bi ga bil avto zdrobil. Avtomobil se je tudi poškodoval, a tohko je motor še funkcijo-niral, da je voz odfrčal neznamo kam, pri tem so se pa potniki v avtomobilu še smejali vozniku, ki je ves obupan gledal prevrnjen voz in zdrobljeno opeko. Dobrosrčni Kamni-čani so se usmilili voznika in mu izvlekli z vpregami voz iz jarka, a pretežni dpi opeke je obležal zdrobljen na drobne kosce v grabi. Na ravnokar omenjenem mestu v Kamnici se je pripetilo že več nesreč vsled trčenja avtomobilov z vpregami, a vsikdar je še bila krivda na avtomobilistih, ki ravno po lepi in gladki kamniški cesti vozijo z brezobzirno in brezvestno naglioo. Muze! v Mariboru. Na vzpodbudo graškega arheologa Ferka se je ustanovilo leta 1902 mariborsko muzejsko društvo. Društveni delokrog je obsegal ozemlje Slovenskih goric, Pohorja, Kozjaka in Dravskega polja. Tega ozemlja se tičejo temelji današnje mineraloške (zbirka pohorskih in ko/jaških mineralij) in zoološke zbirke (in-sekti). Svoje glavno delo pa je osredotočilo društvo na izkopavanja v Spodnji Hajdini, ki jih finansira društvo in katera se vršijo do leta 1912, to je do leta, ko vstopijo v ospredje izkopavanja na vzhodnem pobočju Pohorja, ki odkrijejo Poštelo. S temi izkopavanji si je društvo pridobilo lepo arheološko zbirko. V zgodovinskem oziru pa je društvo zbiralo spomenike, ki se tičejo Maribora ter budno zasledovalo njegov razvoj. Jedro zgodovinske zbirke Maribora je nastala zbirka, ki se nanaša na Tegethofa. Poleg prirodoslovne, prirodo-pisne, arheološke in zgodovinske je društvo ustvarilo še lepo narodopisno zbirko. Predvojnemu Muzejskemu društvu je bilo omogočeno to delo vsled vsestranske podpore meščanstva Maribora, od katerega so stali društvu ob strani predvsem pridobitni krogi (danes še par uradnikov!), dežela. Štajerska za letno podporo 600 K za izkopavanja, mariborska občina, posebno pa Mestna hranilnica, ki je samo ob priliki ustanovitve darovala bodočemu društvu lepo vsoto 10.000 K. Kljub temu pa se je dništvo že od svojega početka borilo za prostore. Lahko rečemo, da imamo sodobni slučaj danes. Administracija in malenkostni nakupi se lahko tudi danes izvršujejo, ampak današnje muzejsko poslopje je z zbirkami prenapolnjeno. Ko se je leta 1916 preselil muzej v današnje poslopje, je ono zadostovalo. Po vojni pa se je obstoječemu muzeju priključil še škofijski muzej in pa muzej zgodovinskega društva. Radi tega so prostori prenapolnjeni in vsako društveno delo v večjem obsegu, n. pr. izkopavanje, onemogočeno. Mestna občina vsled ostre stanovanjske bede ne more pomagati z dozidavo še enega nadstropja. Razen majhne kopice društvenikov pa javnost za muzej nima smisla, ker ga ne pozna. Odbor zato apelira na javnost, da pogleda, kaj je sploh v muzeju, da nato sama izpregleda in presodi, ali rabi mariborski muzej povečane prostore In da se potem napram društven'" stremljenjem orijentira. Celje & Lovska prireditev v nedeljo je v materialnem oziru izpadla neugodno, ker jo je motila povodenj. Občinstvo, ki se ga je nabralo vkljub dežju še precej, je proti večeru moralo oditi, ker je voda grozila, da zapre povratek domov. Dejansko je bil mestni park zvečer poplavljen in sicer povečini nad 1 meter. 0 UdeleBonci ljubeljsko avtomobilske dirke so v pondeljek popoldne v velikem številu čakali v Celju, da se je voda na raznih cestah odtekla. Posebno veliko je bilo Zagrebčanov, ki radi poplav na Posavju pri Brežicah niso mogli nadaljevati »oti do Zagreba. & Krajevna organizacija SLS za mesto je imola v pondeljek zvečer sejo, kjer je obravnavala vprašanje škode, povzročene po zadnji povodnji. Oklenilo se je, obrniti se potom Jugoslovanskega l;tuba v Belgradu na vlado, da odredi takoj ob-uten odpis davka in pa odlog plačila tretje četrtine davkov, ki zapadejo dne 15. avgusta. Sprejela se je tudi tozadevna resolucija, ki se odpošlje na vse merodaine kroga Trbovlje zjr Orjuna nastopa. Drugo nedeljo hoče Orjuna razviti na Mrzlici črnt prapor z napisom »Za svobodo ali smrt« in v sredini naslikano mrtvaško glavo. Ker le Orjuna v ljubljanski oblasti prepo-vedana, pričakujemo seveda, da bo javna oblast to vedela zabraniti I Nakup žage in mlina. Kakor se poroča iz Laškega, je kupil g. Ivan Pust (Volaj), tukajšnji posestnik in član okraj, cestnega odbora, znano Resni ko vo žago in mlin v Marijinem gradcu pri Laškem. Kmetijska podružnica za Trbovlje ima v občinski pisarni dne 13. t. m. ob 6. uri svojo sejo. Nedovoljene barve. Športni klub »Svoboda II.« v Hrastniku si je nabavil nove športne obleke v črno-rumeno-rdeči barvi. Javni organi so jih zato javili, z motivacijo, da je to izzivanje. Velike gasilske vaje. Trboveljska in voden-ska požarne hrambe bosta priredili v nedeljo dne 15. t. m. velike gasilske vaje. Poskušalo se bo tudi gašenje s suhim načinom. Po vajah bo tudi veselica. Pogrešamo. Rudniška godba je lansko in druga leta na glavnem trgu pred cerkvijo ali pred rudniško restavracijo tuintam kakšno nedeljo kaj zaigrala. Ker so postali lepi dnevi, bi prosili, da navado §e nadalje obdrže. Kramarski sejem. Kmetje, ki so ga zahtevali na sv. Lovrenca, se pač malo brigajo zanj. Na današnjem sejmu tega dne smo videli v celem samo 2 krave in tri domače branjevke so prodajale svoje sladkarije. Tudi kupcev ni bilo. S Radio. Uradništvo podjetja Dukič in drug si je dalo inštalirati v Bukovi gori Radio-postajo. To je sedaj drugi poizkus za radio; prvi namreč, katerega so postavili rudniški nameščenci lansko leto v gostilni Forte, ni uspel. H Zahvala. G. okrajni glavar je poslal g. Jakobu Klenovšku, poslovodju zadružne elektrarne, pismeno zahvalo za neumorno sedemletno delovanje pri okrajnem zastopu, občinskem svetu itd. G. KlenovSek je namreč odložil vse funkcije, katere je opravljal pri raznih korporacijah, in se prenehal politično udejstvovati. EE3 Regulacijski načrt Trhoveljščice. Na ta načrt, katerega so dali napraviti dalekovidni ljudje so popolnoma pozabili. Zadnje neurje je pa zopet pokazalo, ko je napravilo posestnikom toliko škode, da ga bo treba vzeti v obzir in začeti ga izvajati. Načrt je napravljen posebno dobro za regulacijo potoka iz Goberskega do Save. S Obisk higijenske razstave. Od 1. do 8. avg. je obiskalo higijensko razstavo 2393 oseb. Predavalo se je štirikrat in sicer je govoril šef higijen-skega zavoda g. dr. Pire pri otvoritvi o pomenu higijenske razstave; v torek g. dr. Vrtovec, kako si čuvamo naše zdravje; v četrtek ravno ta gospod v Sokolskem domu s kinopredvajanjem o spolnih boleznih; g. oficijal Leop. Puhar je imel v nedeljo zaključno predavanje s skioptičnimi slikami o alkoholizmu in njegovih posledicah na človeka. Misel, da se je razstava vršila v Trbovljah, je bila jako dobra. Ljudje so se splošno zelo zanimali za razstavne predmete, kot o jetrih, bakterijah, o hra-nilih, o higijenskih napravah v hišah itd. Posebno se je občinstvo rado odzvalo predavanjem in z vnemo zasledovalo poučne govore. Slovenska Ikraijinto Pregledovanje konj. Vojaška komisija vrši te dni po dolnjem delu Prekmurja pregledovanje konj. Pregledovanje se je deloma že izvršilo. Ob tej priliki je bilo videti mnogo lepih konj. člrensovci. V nedeljo sta se vršila kar dva občna zbora ln sicer občni zbor »Hranilnice in posojilnice« ter občni zbor »Mlekarske zadruge«. Natančneje bomo poročali o zborih ob drugi priliki. Dijaški sestanek v Murski Soboti. Dne 9. t. m. je imelo prekmursko dijaštvo sestanek. Udeležba je bila dobra. Udelžil se ga je tudi g. poslanec Klekl, ki je s svojimi vprašanji opozoril na praktično versko udejstvovanje, na borbo za slovenstvo Prekmurja ter na boj za našo gimnazijo. Prekmurske posojilnice. Ker bivše madjarske posojilnice (Poštna hranilnica i. dr.) niso ugodile zahtevam vlagateljev ter ti še sedaj čakajo povračila 6vojih vlog in ker so tudi vojna posojila ostala do današnjega dne neizplačana, je ljudstvo izgubilo zaupanje do hranilnic ter posojilnic ter je preteklo mnogo časa od prevrata naprej, predno se je sploh začelo misliti na to, da bi se ustanovila v Prekmurju kaka nova posojilnica. Naraščajoča potreba pa ni dovolila daljšega čakanja. Visoke obresti, ki so jih zahtevali zasebni posojevalci ter banke, a na drugi strani nezadostno jamstvo za privatnim potom dano posojilo ter tudi drugi bolj in manj važni vzroki so dovedli do spoznanja, da je kakor za onega, ki hoče naložiti, tako za tistega, ki hoče izposoditi, najboljši izhod hranilnica, oziroma po-' sojilnica. In tako so se začele ustanavljati nove posojilnice. Na prvem mestu moramo na vsak na-i čin omeniti hranilnico v Črensovcih. Izmed novih ; je ,prva kakor po svojem postanku, tako po svojem prometu. Od začetka se je morala boriti z velikan-i skiini težavami in le energičnemu ter neomahlji-vemu vodstvu se ima zahvalili, da ni zaspala. Ko pa so se začeli obračati na njo celo oni, ki so bili prej njeni največji nasprotniki, je začela kar naenkrat rasti in nad en milijonski letni promet priča o velikem razmahu, ki ga je dosegla v triletnem obstoju. Ravno tako pomembna je posojilnica v Murski Soboti. V nekem oziru je celo večje važnosti, kajti v Murski Soboti je več bank in tudi stara posojilnica. Seveda je ravno radi tega stališče nove posojilnice tudi precej otežkočeno. A kakor kažejo vsi znald, se ni bati neuspehov, kajti posojilnica ima za kratko dobo svojega obstoja popolnoma zadovoljiv promet. Nedavno se je ustanovila posojilnica v Turnišču in sicer so jo ustanovili vkljub temu, da tam že ooplsi Stari trg pri Ložu. Za 8. avgusta je požarna bramba pripravila lepo slovesnost, katero pa so silni nalivi dežja zelo motili: blagoslovitev in otvoritev novega gasilnega doma. Zelo lično, praktično ih prostorno zgradbo nasproti Štritofovega kozolca ob cesti v Nadlesk so s pomočjo cele občine zgradili tekom poletja, potem ko so morali odstopiti najete prostore demokratske hranilnice Sokolu, ki si že od lanske jeseni to hišo prezidava v svoje namene. Po obhodu z godbo gasilnega društva Cerknica so gasilci prišli k sv. maši, katero je zanje daroval ob 10. g. župnik v župni cerkvi. Potem se je vršila blagoslovitev doma, pri kateri sta govorila župnik in zastopnik Gasilne zveze iz Ljubljane. Popoldne se je tam vršila zabava. Najmočnejše je bilo zastopano gasilno društvo Rakek (s 25 možmi). Tudi v mestu Lož je že skoraj dozidan gasilski1 dom, tako, da dobi ložka dolina v 1. 1926. dva nova gasilska doma. — Vojaški nabori za občine Stari trg, Lož in Bloke so se vršili v Ložu (sodniji) 6. in 7. avgusta. Zelo prijazno komisijo so občani gostoljubno sprejeli. Naborniki so se letos še dosti dostojno obnašali. — Silno deževje zadnjih dni je zalilo mnogo travnikov, v bližini Dan tudi njive. Ker tudi v jezeru ne odteče voda, bo letošnja letina povprečno slaba. — Graščinska žaga radi pomanjkanja lesa tostran meje stoji že celo poletje. Kostanjevica. Dne 5. t. m. je bil tu položen k večnemu počitku g. France G r a j 1 a n d , učitelj v pokoju. Rajni je služboval v Podgradu, v Mirni peči in njegova tretja in zadnja služba je bila v Kostanjevici. Bil je vesten in marljiv šolnik, ob enem pa prav dober organist in pevovodja. V Kostanjevici je preživel 25 let. Bil je tu najpopularnejša in priljubljena osebnost. Kot izboren glasovirski igralec in družabnik je bil duša vsem prireditvam skozi vsa dolga leta. Njegov nad vse veličastni pogreb je to dokazal. Njegovi pevci so mu peli tri žalostinke in godba mu je svirala. Malo mestece, pa se lahko postavi s svojimi pevci in godbeniki nad marsikatero mnogo večje mesto. Doma iz Novega mesta, je mnogo, mnogo prepel v cerkvi in pri koncertih, njegov prekrasni in izšolani bariton je očaroval. Kadar je le mogel, je prihitel na kapiteljski kor, da je tam sodeloval, kjer se je počutil domačega. Mati njegova je bila kapiteljska pevka, obedve sestri tudi; to je prava pevska družina. Kapiteljski kor bo rajnika zelo pogrešal. Ostal mu bo trajen spomin. Starinski kamen v Komendi. Na jugovzhodnem oglu kaiplanijskega stanovanja v Komendi pri Kamniku, se je nahajal kot ogeinik vzidan velik kamen, na katerem je bila oklesana podoba delfina. Sedanje kaplansko poslopje, je po svojem izviru jako staro, saj je služilo dolga stoletja za graščinsko žitnico in je stalo znotraj nekdanjega »tabora« ki je njega dni obdajal cerkev. Zgoraj omenjeni kamen omenja profesor Mtillner v svoji knjigi »Emona« na 251 str. pod št. 103. Zadnji čas, ko se kaplanijska stavba nekaj popravlja, so vzeli zidarji ta kamen iz zidu, ter ga kot starinsko zanimivost premestili na mirni prostorček, tik vhoda na pokopališče. Kamen je sivi apnenec. Ima nekako obliko štirioglatega stebra. Visok je 1.24 m. Zgoraj meri 0.55 m. Spodaj 0.58 m. Spodaj ima pravokotno izklesano 0.25 m — 0.15 m globoko 0.02 m Zgoraj bolj proti ozadju je druga Izklesnina, isto tako pravokotna, ki meri 0.40 m — 0 08 m in je globoka 0. 05 m. Ta izklesnina je morala služiti, kot nositeljica pritrdila nastavku, j ki se je nahajal na vrhu kamena. Zadnja stran I kamna Je popolnoma v prvotnem stanu, tedaj neobdelana. Tudi leva stran ne kaže prevelikih znakov kamenarskega dleta. Nasprotno pa je desna i stran skrbno oklesana in oglajena, tako da so j znaki nekaterih znamenj, ali Črk, komaj vidni. — ^ Morala je ta plat, pač še mnogo preje, nego je pa v sredi oklesano podobo ribe: »Delfina«. Delfin je oklesan z glavo nizdol, nagnjen v lahko zakrivljeni obliki z leve na deano. Vse poteze in oblike so še dobro ohranjene, le zgornji del pri glavi je poškodovan. Dolgost podobe od glave do repa meri 0.60 m. Odkdaj in odkod izvira ta steber, ne ve nihče Misliti bi se dalo to in ono, posebno če vpoštevamo dejstvo, da se le par sto korakov od župne cerkve nahaja prijazni štiri-oglati griček, ki gleda iz višine kot varuh na ravno polje, po katerem se je vila nekdaj prometna proga, ki se še danes imenuje »Stara cesta«. Griček, kateremu zadnjo stran varuje strmi breg, pa pokaže na prvi pogled, da ni izvor stvarstva, temveč delo človeške roke. V tej misli nas še bolj ukrepi ime njegovo: »Gradišče«. Šentjur pod Rumom. Predsednik našega Prosvetnega društva g. Vinko Medved ml. se je v četrtek B. avgusta pri spravljanju sena nevarno poškodoval. Padel je z odra na podu in si zlomi) ključnico. Prepeljali so ga v ljubljansko sjdošno bolnico. Fantovski tabor. Dne 29. t. m. bo pri lepi romarski cerkvi sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah velik fantovski tabor za šmarsko-rogaški okraj in sosednje okraje. Mi Slovenci že dolgo časa pogrešamo take krajevne fantovske tabore, ki so pa vendarle za fante tako zelo potrebni. Čutimo, da naše fantovsko gibanje zastaja, da ne obseže zadosti fantov, da ga fantje sploh ne razumejo. Zato se pa bomo pri sv. Roku zbrali, da se skupaj navdušimo in začnemo v bodoče bolj uspešno delati za domačo grudo, za lastno izobrazbo in v prospeh naših organizacij. Vabimo vse fante od blizu in daleč. Kdor le more, naj pride. Pa ne samo fantje, tudi drugi so dobrodošli, da vidijo in čujejo, kaj hočemo fantje. Spored celega dneva bo nudil dovolj. Najprej bo po sprejemu slovesna sv. maša in pridiga za fante ob pol 10. uri pri sv. Roku. Po maši bo na prostoru pred cerkvijo fantovski tabor, kjer govori bivši minister gosp. Vesenjak in pa naš mladinski ideolog dr. Jože Jeraj. Pred in jx> zborovanju bomo zapeli nekaj narodnih pesmi, vsi seveda, da nas bodo res čule gore in bregovi. Zato vadite pesmi. Popoldne ob pol 3 uri bo prod Katoliškim domom telovadni nastop šmarsko - rogaškeg* okrožja. Fantjel Pridite! Saj je to izrazito vaš dain, Organizirajte skupne pohode! Bog živi! Knjige in re&>l/e Ribe. Navodilo za okusno pripravo rib in zbirka receptov. M. V. (Vdovič.) Reklamna izdaja. Ljubljana 1926. Izdala in založila tvrdka »Riba« v Ljubljani. — Pričujoča knjižica je prikupna in zanimiva iz dveh razlogov: Prvič zato, ker je izvrstna in edina kuharska knjiga za ribe v Jugoslaviji ;drugič zato, ker je tako pisana, da ne vidiš v njej samo suhoparnih kuhinjskih receptov, ampak lične sestavke, nekakšno leposlovje tudi za dnevne užitke. — Kuharice in kuharje bodo zanimali sestavki sami po sebi; vse druge bravke in pravce pa bo zanimal način teh sestavkov, osobito njih jezik, pestra in zares slovenska slovenščina. Glede tega naj navedemo nekaj besed iz uvoda, kjer pravi avtor: »Kar se tiče jezika in kuharskih izrazov, sem se v splošnem držal do zdaj običajnih Dovolil sem si samo nekaj izpretnemb, poprav in dopolnil. Tako rabim tu pa tain za oval (za podolgovat krožnik, Priisontierteller) besedo: Ialva, jx>-dolgasta ali podolgovata ldtva... Za »Bratpfanne« besedo pčkev.... Namesto »hladčtina« sem vpeljal za »Sulz« novo besedo: sludonina, ker se da iz te besede za nemško »sulzen« napraviti prehodni in neprehodni, dovršni in nedovršni glagol: studenfti, studeneti; zastudeniti, sestudeniti in zastudenčti, sestudenčli.. : Torej najdemo v knjižici tudi novih izrazov, oz. starih, a že pozabljenih, čeprav edino pravilnih. Pač nekaj posebnega za kuharsko knjigo I »Marijin List«, pobožen mesečen list, D. Lendava; urejuje Klekl Jožef. vp. pleb. Vsebina št. 8: Premišlavanje o Marijinom v nebozetji; Predga na novoj sv. m^ši g. Žerdina v Črensovcih; V nebo je vzeta; Porcijunkula; Dvestoletnica sv. Alojzija; Blagoslavlanje rož na Velikomešo; Zlate jagode; Sv. Driižina pri Marijinom vnebozetji; »Dom sv. Frančiška i toga patron; Glasi iz doma i sveta. Zahvala. lago človeški stopinji. Tudi sprednja stran je dobro obdelana, sicer (preprosto, brez okraskov, ima ' Nji primiciji g. novomašnika Jakoba Rihtarjfl, Nova Štifta pri Gornjem gradu, se je nabralo za »Slomška«, društvo mariborskih bogoslovcev 370 dinarjev. Primicijantu, darovalcem in zbirateljem iskrena hvala. — Poč. v. Naznanila Člani Zvese nonrjcr Slovenije se pOBotno pozivajo, da takoj javijo Zvezi izstop iz službe ali, ako žele isto premeni«. — Odbor. Vera in Kultura Borba mehikanskih katoličanov. Mehiška vlada se očividno zaveda, da se je z verskim preganjanjem lotila posla, ki ji v civiliziranem svetu ne dela časti. Zato se skuša oprati in zasiplje svetovno časopisje z brošurani in pojasnili, ki naj bi dokazala, da jc jagnje, ki kali vodo volku. Mehiška vlada je po teh izjavah vsa zavzeta za vero, a katoliška duhovščina dela in ruje proti veri... Prav kakor bi brali naše »Jutro« ali katerikoli svobodnjaški list bodisi v Evropi ali kjerkoli drugod. Vendar dela mehiški režimski tiskovni aparat dokaj nerodno in nesistematično: poleg hinavščine in obrekovanja proti katoliški duhovščini navaja dejstva, ki jasno potrjujejo, kar mehiška vlada demantira, da se namreč v Mehiki vrši pravo, resnično versko preganjanje, kakor so ga poznale le najtemnejše dobe. Tu imamo predvsem brošuro »The Church-Problem in Mcxiko«, ki jo je »za inteligentno ameriško javnost« napisal mehiški generalni konzul Manuel Prieto. Tu čitamo takoj v uvodu: »Na prvi pogled se res zdi, kakor da idržava katoliško cerkev, kateri pripada najmanj 95 odstotkov odraslih Mehikancev, preganja in zatira. Ustava iz 1. 1917. določa: »Cerkev ne sme imeti nobenih zemljišč (tudi ne na temelju zastavnega pisma), nobenih cerkvenih ali drugih zgradb, ne investiranega premoženja ali druge produktivne lastnine; voditi ali upravljati ne sme ne moških ne ženskih samostanov ne ljudskih šol ne ka-titativnih zavodov; izven cerkve si ne sme pridobivati sredstev za preživljanje ne izvrševati verskih obredov; njeni služabniki izven cerkve ne smejo nositi stanovske obleke. Verski služabniki ne smejo javno kritizirati temeljnih zakonov in oblasti niti vlade. Duhovniki ne smejo voliti ne imeti kakih službenih mest in ne smejo se zbirati v politične svrhe. Duhovniki ne smejo podedovati nikakih nepremičnin, ki jih vzdržujejo verske organizacije in tudi ne po soduhovnikih ae zasebnikih ali krvnih sorodnikih. Na javnih bogoslužnih prostorih se ne smejo vršiti shodi političnega značaja. Nobena politična stranka ne sme * svojem imenu nositi nikake označbe, ki bi se kakorkoli nanašala na kako veroizpoved. Noben verski list ne sme razpravljati o političnih stvareh. V bogoslovnih semeniščih dovršeni nauki na državnih univerzah ne veljajo. Za otvoritev novega bogoslužnega hrama, ki naj služi v javno rabo, je potrebno oblastveno dovoljenje. Državna zakonodaja določa na podlagi krajevnih potreb najvišje dovoljeno število verskih služabnikov kake konfesije. Sklepanje zakonov je izključno stvar civilnih oblasti, vendar se dovoljuje, da se naknadno izvrši verski obred.« »Razen tega obsegajo reformni zakoni iz leta 1859. in ustava iz 1. 1857. še naslednje zakonske odredbe: »Samostani »e zatro in njihovo premoženje nacionalizira. Novicem se prepove polagati obljube. Verski prazniki se odpravijo, izvzemši tiste, ki jih država dovoli. Za zvonenje s cerkvenimi zvonovi je potrebno dovoljenje krajevnih oblasti. Pokopališča so last civilnih občin.« Ali je treba nadaljnih dokazov, da se katoliška cerkev v Mehiki kruto, barbarsko preganja in zatira? Mehiški revolucionarji, ki imajo tačas oblast v rokah, očitajo katoliški cerkvi: »Katoliška hierarhija je imela v svojih rokah dve tretjini produkcije mehiške države, prevladovala je v gospodarstvu in monopolizirala faktorje, ki sestavljajo javno življenje: vero, vzgojo in karitas.« Treba jc pa pogledati, kako je katoliška duhovščina uporabljala gmotna in moralna sredstva, ki so ji bila na razpolago — ali jih je uporabljala v korist sploš-nosti ali ne? Sam Manuel Prieto priznava, da je »cerkev ustanovila in vzdrževala mnogo šol in kolegijev« in da »mehiška država še danes enostavno ni v stanu, da bi poskrbela za pouk otrok, ki so tačas vpisani v farnih šolah«; zato se tudi zakon o ljudskih šolah zaenkrat ne da strogo izvesti. To je vsekakor iskreno priznanje. Cerkev v Mehiki pa ni gradila in vzdrževala samo šol, marveč — tako piše isti M. Prieto v brošuri »Cerkev« j— »krasi deželo do 10.000 katoliških cerkva«; v predreformni dobi je bilo v Mehiki »1073 župnij, 246 samostanov in 157 misijonov«. Vse te ustanove so služile verski, kulturni in gospodarski povzdi-gi mehiškega prebivalstva; saj cerkcv uporablja vsa sredstva edinole v prid splošnnsti in nc v prid posameznikov. To potrjuje sam M. Prieto, ki piše: »Vse to (da je namreč cerkev gradila šole in skrbela za druge kulturne hi človekoljubne naprave) je dosti naravno, kajti cerkev v času miru cvete, dočim se pehajo politiki v ozračju revolucionarnega ne-pokoja in nasilja ... Cerkvena organizacija pa vsled svoje večje dalekovidnosti politično (organizacijo) znatno prekaša ... Sebični (?!) duhovnik dela pač vse življenje za cerkcv, ker ve, da bo tudi ona zanj do smrti skrbela (če bi le imela s čim!), dočim sebični politik obrne politiki hrbet, kakor hitro ima, kar potrebuje.« Lepšega izpričevala bi katoliški cerkvi ne mogel iziepa kdo dati. Treba je ie le ugotoviti, da »cerkev« ni organizem zase, kakor so to n. pr. kapitalistične družbe, marveč je cerkev »občestvo vernikov«, torej splošnost. Vse, kar cerkev ima. in dela, je namenjeno splošnosti. Da mora cerkev za svojo služabnike skrbeti, je več nego naravno in očitati duhovniku sebičnost zato, ker sprejema od cerkve sredstva, ki so mu potrebna za življenje, je pač nezmiselno. Pravično bi le bilo, da bi se cerkvi pustila zadostna sredstva, da bi mogla svoji dolžnosti nasproti svojim služabnikom dejansko in v dovolini meri zadostiti, ako noče država plačevati versko-kulturnih delavcev, od katerih zanje ravno ona največje koristi. Ravno mehiška država je bolj nego katera druga od vsega početka zgrajena na delu in žrtvah katoliških duhovnikov, misijonarjev. Naj nam o tem zopet pripoveduje isti Al. Prieto. V spisu »Cerkev« piše: »Stari misijonarji v Mehiki so bili možje dobrote, iskreni in odločni. Patres Tecto, Gaona, Focher, Vera Gruz so bili možje na visokih mestih, Gantc, Witte in Daciano so bili kraljeve krvi; in vendar so ti možje zapustili svoje dobička-nosne, brezkulturne postojanke in sijajne ka-rijere, da bi postali pijonirji v tuji, nekulturni deželi, da bi učili Indijance brati in pisati in jih vzgojili v dobre kristjane. Nič ni bolj zanimivega in pretresljivega nego zgodovina starih redovnikov, kakor sta bila Padre Juni-pero Sera in Magan Catala, ki sta ustanavljala misijone od Centralne Amerike do Kalifornije in prestala neverjetne stiske in razočaranja. Tedanji patri Indijancev niso samo vzgajali, marveč so si tudi prizadevali, da jih zaščitijo pred krutostmi njihovih izkoriščevalcev caballerov.« Po vsem tem je več nego umevno, da je morala katoliška cerkcv v Mehiki zavzeti naj-odličnejše mesto v javnem življenju. Tega 'mesta si ni sama nasilno vzela, kakor so si kasneje nasilno prilastili oblast razni Ji. in Callesi, marveč ji jc to mesto pripadio ob sebi po njeni obsežni delavnosti za ljudski blagor, ljudstvo samo ji je priznalo to mesto. Šele proti sredi 19. stoletja so se začele v Mehiki uveljavljati politične struje, ki so hotele za vsako ceno izpremeniti dotedanje stanje stvari in dobiti oblasti v roke. Pri tem jih pač ni vodila želja, da izboljšajo stanje ljudskih slojev, marveč jim je bilo le za to, da bi zdrobili katolištvo in bi v tej izrazito katoliški deželi zavladalo framazonstvo. Prvi mehiški »reformator« je bil Benitc Juarez, ki je 1. 1857. izdal vrsto proticerkve-nih zakonov, ki smo jih že gori navedli. Cerkvi naj bi se bilo zaplenilo vse premoženje, samostani zaprli in vse katoliško življenje podredili državnim oblastem, tako da bi duhovnik iz lastne moči ne mogel dati niti" zvoniti, če bi umrl kak faran. Umljivo je, da se je cerkev, oprta na ljudstvo, upirala izvedbi teh zakonov, ki se dejansko v celoti nikdar niso izvedli; saj jc stala vedno ogromna večina prebivalstva cerkvi zvesto ob strani in prostozidarstvo sc je moralo vedno zopet potuhniti. Konservativna stranka je zagrešila od svoje stremi veliko zmoto, ko je bila proti svobodomiselnim nacionalistom povzročila intervencijo Napoleona III., ki ni bila popularna; toda ta čin se ne sme očitati mehiški katoliški hierarhiji, ker je zanje odgovorna le politična stranka. Kljub temu se še sedanja Calleseva vlada pri svojem novejšem poizkusu, da končno stre katolištvo, sklicuje na to dejstvo. Praksa, ki jo tudi pri nas dobro poznamo. Kar se danes godi v Mehiki ni nič drugega nego nova ofenziva framazonstva v bprbi proti cerkvi, ki se v odmorih vrši že 70 let. Revolucijonarji — kakor se Callesevci imenujejo — trdijo danes kakor včeraj, da hočejq le ljudstvu vrniti cerkveno zemljo in druge dobrine, toda prav ti možje izročajo naravna bogastva dežele ameriškim kapitalistom, ki jih zato podpirajo. Ljudstvo od vsega cerkvi uropanoga premoženja ne bo dobilo ni vinarja; zato bo pa izgubilo gmotno in moralno pomoč, ki jo je dobivalo od cerkve in njenih ustanov v vseh mogočih oblikah. Na srečo je že danes razvidno, da bodo mehiški prostozidarji tudi topot podlegli; mehiškp katoliško ljudstvo je utrjeno v boju in ne bo popustilo. S v Mehiki, Severnoameriški protestantizem igra v sedanjem kulturnem boju v Mehiki zelo nelepo, pa tudi nehvaležno vlogo. Zvezal se je z režimom iu pomaga pri izrivanju katolištva z njegovih postojank. Za to uživa vso Callesovo zaščito in podporo. Toda prizadevanje ne prinaša željenih uspehov in se bo izgubilo v pesku. Značilno je pa to sodelovanje tako za protestantizem kakor za mehiški kulturnobojni režim. O stvari poroča mehiški generalni konzul Manuel Prieto (v brošuri: >The ChtiTch-Problem in Mexiko«, ki jo razjrošiljajo mehiški službeni krogi kot demanti proti obtožbam katoliškega tiska) .sledeče: »Pred približno tremi leti so porabili mehiški listi veliko prostora za »Interehurch World Mowement< (združenje protestantskih sekt oroti enotni fronli katoliške cerkve) in njegov načrt, da zbere tretjino bilijona dolarjev za pospeševanje protestantske stvari na celem svetu. Katoliška cerkev se je pripravljala na protinapad, Ženske v katoliški ženski zvezi, moška mladina v mladinskih zvezah in kot »Kolumbovi vitezi«. ... Toda mehiška vlada je vse prej nego klerikalna in priznava, da je ta protestantska misijonska delavnost dobiček za ljudstvo in da ne stremi za političnimi cilji. Zato vlada ne bo nikdar dovolila, da^ se ti protestantski misijonarji izrinejo iz dežele... Vlada sama jih je vzpodbujala, naj nadaljuje s svojimi šolami in se nič ne boje. Proti njim se vlada ne bori kakor proti katoliški cerkvi.« Za odpad med mehiškimi katoličani delajo — piše dalje Prieto — metodi-sti, presbiterijanci, kongregacijonalisti in lu-teranci; baptisti in episkopalci pa so sodelovanje odklonili. Prieto sam dvomi nad uspehi protestantizma; primeri« veličastnost, lepoto in umetnost katoliških cerkva s hladnimi in odbijajočimi protestantskimi cerkvami ter sklepa, da bo »mehiški narod za prihodnjega pol stoletja po ogromni večini ostal katoliški«. LTpajmo, da tudi še vsa prihodnja stoletja. Matija M u n d a : Po Miklošičevi slavnosti v Ljutomeru Kakor se je že v našem poročilu omenilo, | so morali pri odkritju Miklošičevega sponi en i-j ka izostati govori raznih korporacij, ki so ra-l ditega samo položile k spomeniku krasne ven-j ce. šele drugi dan so prišli ti venci ob prijet-] nem solncu do veljave; mogli so se citati na-| pisi na trakovih ljutomerske občine, Slovenske in Hrvatske Matice itd. Krasen šopek je položila vnukinja Fr. Miklošiča Dora. Njen oče, sin slavljencev, dvorni svetnik v p. Moric Miklošič, star 68 let, se slavnosti radi boleh-nosti ni mogel udeležiti. Njegov sin, edini moški potomec, je umrl kot vojni ujetnik v Vladi-vostoku neposredno pred prevratom leta 1918. Ena njegova hči je poročena na Dunaju. Tako nesi samo še druga njegova hči Dora slav-Ijenčevo ime. Ta Dora Miklošičeva je dovršila gledališko akademijo, je bila že angažirana nekaj let v Švici in na Westfalskem kot gledališka igralka. Pred dvema letoma pa so z njenimi deklainacijamj in recitacijami napravili prve poizkuse na dunajski radio-po-staji, tako da je na ta način ustanoviteljica dimajskega radija. Zdaj je angažirana za ta radij. Posvetila se je pravljicam vseh literatur, ki so ji dostopne, in po svoji izbiri in pre-vdarnosti predlaga, katere pravljice potem recitira v radij. Kakor je govoril njen stari oče kot znanstvenik celemu svetu, tako ona pripoveduje pravljice celemu svetu, ki ima radijski aparat. K poročilu o ljudski proslavi v Katoliškem domu še dostavljamo, da se je te tudi udeležil prorektor Hinterlechner s profesorji ljubljanske univerze, in da so pri tem govorili prof. Slavič, prof. Veber, dekan Sagaj iz Hoč, domačin iz Ljutomera, ter visokošolec Kreft od Sv. Jurija na Ščavnici. Vmes pa je izbrano pelo ljutomersko pevsko društvo in je neumorno igrala ljutomerska godba pod vodstvom učitelja kapelnika Zacherla, ki je pri tej priliki pokazal usnjato mapo za note, ki jo je podedoval po glasbeniku-učitelju Ivanu Miklošiču, bratu Fr. Miklošiča. G. Zacherl je tudi pri slovesni službi božji, katero je opravil z nagovorom izpred oltarja prof. Slavič, vodil petje. Pela se je slavna maša Ivana Miklošiča, kakor pri Prvi »besedi« v Ljutomeru dne 6. septembra 1883, ko je petje vodil skladatelj sam. Nekateri gostje Miklošičeve slavnosti so napravili že v soboto izlet v Mursko Soboto. V ponedeljek je pohitelo 20 gostov pod vodstvom župana dr. Stojana in zdravnika dr. Sedlnčka iz Radinec v Slatino Radinci ter h Kapeli, od koder je bil krasen razgled po Slovenskih goricah in v Prekmurje. Najbolj zanimiv pa je bil v torek izlet na Miklošičev dom v Jeruzalem in Svetinje. Vnukinja Dora Miklošičeva je stopila v spremstvu župana Stojana, prof. Slaviča in drugih Ljutomerčanov prvikrat v hišo in na posestvo svojih p rade-dov, kakor so seve prvikrat videli to prorektor Hinterlechner, univ. prof. Murko z rodbino, prof. Prijatelj, vladni svetnik dr. Vidic, hrvatski pesnik dr. Domjanič, prosvetni šef dr. Lončar, nadsvetnik Govekai in dr. Na domu je gostoljubno sprejel izletnike lastnik Miklošičevega doma veleposestnik Marko Vavpotič, ki nam je dal pokusiti pridelke na Miklošičevem domu. vino, prvo zrelo grozdje in sadje. Prof. i Nachiigal je v slavnostnem govoru povedal, da je Fr. Miklošič spisal 21.000 kvartnih strani) M. Vnvpotič pa je rekel, da Miklošičev vinograd daje v dobrih letinah 21.000 litrov vina. Na Vrazovem domu je prof. Prijatelj deklami-ral iz Vrazovih »Djulabij« njegovo pesem: »Ajdmo, pjesmo moja, gori u Jerusalim!« Potem pa smo Šli »gori v Jeruzalem«, kjer ?mo uživali zopet diven razgled po vzornih vinogradih v bližini do višin v daljavi. Od Jeruzalema do Svetinj nas je vodil gostoljubni g. župnik svetinjsk; Fr. Bratušek, ki nam ni samo strokovno razkazoval razglede, ampak dal tudi iz svojega vinograda tik jeruzalemske cerkve pristnega Jeruzalemca z vsem drugim, kar je za tako poskusno potrebno. Vlak iz postaje Ivanjkovci je odvedel ljube goste, tudi cošiKidično D aro Miklošičevo. » Po kongresu hrv. kat. dijaštva v Dubrovniku. Površnemu poročilu (glej »Slovenec« z dne 1. avgusta 1926, Št. 172) o velikem le-tošnjem kongresu hrvatskega katoliškega dijaštva in starešinstva v Dubrovniku, naj sledi kot prstludij danes še par stavkov o katoliškem pokretu med Hrvati in še par stavkov \ o tem in onem. i Cisto primerno je bilo, da je hrvatska katoliška dijaška mladina sklicala svoj kongres enkrat tudi v Dubrovnik, ki je gotovo najlepše mesto pod nebom sinjega Jadrana, v Dubrovnik, kjer ji lahko vsak zgodovinski kamen priča o katoliški preteklosti in kulturi starodavne republike sv. Vlaha. Dubrovnik, jugoslovanske Atene, kakor ga nazivajo, jo mesto spreobrnitve slavnega Gunduliča, velikega pesnika »Dubrovke« in »Osrnana«, na teh klasičnih tleh jugoslovanske preteklosti se je zbrala letos hrvatska katoliška dijaška mladina, da sledi zgledu našega največjega krščanskega pesnika, »da obračuna z vsemi nezdravimi krizami povojnega časa, z željo za uživanjem in sebičnostjo naših dni, da se na klasičnih tleh prve in velike naše krščanske kulture načrpa novih moči in nove pobude, da poišče «zrak od svjetlostis, kakor ga je iskal veliki Gundulič, naš Dante in naš Tasso obenem: božjo resnico in Kristovo pravico n« svetu, na slovanski zemlji in med hrvatski« narodom«. Vse, kar danes predstavlja katoliški po-kret med Hrvati, je izšlo iz katoliške dijaške organizacije, je delo njenih prvih članov, učencev velikega škofa Mahniča, ki so lansko leto praznovali s svojim glasilom »Luč« dvajsetletni jubilej svojega apostolskega dela. Iz prvotno samo dijaškega pokreta, se je tekom let tr gibanje preneslo tudi na druge stanove, zlasti na ostalo mladino, delavca in kmeta, ustanavljala so se katoliška mladinska in pro-svetna društva, tako da Hrvatska Katolička Akcija kot centrala vsega katoliškega gibanja med Hrvati obsega danes že: Hrvatski katolič-ki narodni savez, kot središče Akcije, Hrvatsko katoličko žensko zvezo, Jugoslovansko ka-toličko dačko ligo, Hrvatski orlovski savez in Zvezo hrvatskih Orlic. Vsi glavni kulturni delavci in voditelji hrvatskih katoliških gospodarskih, prosvetnih in socialnih organizacij pa so izšli iz vrst prvotno organiziranega katoliškega dijaštva. Ako bo vsaka v Akciji včlanjenih organizacij delala na svojem polju v 6logi in prijateljstvu z drugimi organizacijami, bo kmalu prišel čas. ko bo katoliški preporod med Hrvati dokončan, čas prvega velikega, izrecno katoliškega s h od ai vsega hrvatskega naroda, ko bo hrvatski narod lahko tudi javno pokazal, da je res katoliški,! da je res »a n t e m u r a 1 e c h r i s t i a n i t a t i s«. V vseh teh organizacijah je postavljen obenem trdni temelj za mogočno politično stranko hrvatskih katolikov, v tem je postavljen tudi temelj za razvoj in obstoj katoliškega hrvatskega dnevnika, za katerega imajo hrvatski katoliki zbrane že lepe vsote. Sočasni kulturni boj v Mehiki, kjer je 95 odstotkov katolikov brez vsake moči napram petodstotni framazonski vladni manjšini, pač samo zato, ker mehikanski katoličani nimajo enotne politične stranke, je lahko tudi hrvatskim katoličanom resen memento. Kongresa v Dubrovniku pa se je poleg dijaštva udeležilo tudi častno število hrvatskega katoliškega starešinstva, ki je pač radi tega tako tesno združeno z dijaško organizacijo, ker je iz nje tudi samo izšlo. Zlasti zadnja leta kaže hrvatsko starešinstvo zelo veliko aktivnost, odloča in razsoja o eventuelnih sporih med dijaškimi organizacijami in se neposredno udeležuje vsega dijaškega življenja. Tako je n. pr. hrvatsko starešinstvo pred kratkim odločilo o sporu med stanovskimi dijaškimi organ i •/ac i jam i in med dijaškimi orlovskimi odseki, ki je med Hrvati mogoče večji, ko pri nas Slovencih, s tem, da je izdalo posebno poslanico, ki določa vsaki organizaciji svoj delokrog. Poslanica jo bila prečitana in sprejeta na dubrovniškem kongresu in mislim, da ravno tako tudi na dijaškem tečaju ob priliki pokralinskega orlovskega zleta v Požegi od 1. do 8. avgusta. Pri tej priliki je vstal pred mojimi očmi tudi problem sodelovanja med hrvatskim ifl slovenskim dijaštvom. Naš bližuji cilj mora biti skupno sodelovanje, katerega vidni izraz bi naj bili skupni slovensko-hrvatski kongresi, recimo vsako tretje leto, naš daljni cilj, za katerega uresničenje bi morali začeti skupno delati že zdaj, pa bi na/ bil velik kongres jugoslovanskega katoliškega dijaštva v Belgradu. Našla se je torbica, katero je zgubila neka kolesarica. Dobi se v trgovini Marinko, Prisojna ulica. Nov ženski klub. Belgijke so ustanovile nov ženski klub, ki ima značilno ime »Klut molčanja«'. Namen kluba je politično podpiranje onih volivnih kandidatov pri bodočih vo litvah, ki najmanj govorijo, to se pravi, ki najmanj obetajo. Ženske pravijo, da moški le preveč govorijo in premalo delajo. Žensko iznajditeljice. Lani je plačalo na Angleškem 603 žensk patente za znajdbe, leta 1924 jih ie bilo 493, Gospodarstvo Ekonomsko - finančni odbor ministrov in obrestna mera. Pred 14 dnevi se je osnoval ekonomsko-finančni odbor ministrov, ki ima nalogo, da preišče vzroke današnje gospodarske krize in da stavi predloge glede ozdravljenja te krize. Ta odbor je izdelal, kakor se čuje, podroben načrt za sanacijo našega gospodarstva; reorganizirati hoče državno administracijo v cilju Sledenja, predložiti zakone, ki morejo vplivati na gospodarski razvoj, spremeniti naredbe in predpise, ki se nanašajo na trgovino, obrt in industrijo, reorganizirati pasivno gospodarstvo državnih rudnikov, posestev itd. So to večinoma problemi, ki se ne dajo rešiti na mah, najmanj pa pri nas, kjer se reševanje takih vprašanj vleče v neskončnost. Ta odbor ministrov se posvetuje pri her-metično zaprtih vratih, tako da gospodarstvo, ki je na tem reševanju najbolj interesirano, ne dobi nikakih informacij. Kakor se ponovno zatrjuje, namerava ta odbor rešiti tudi vprašanje obrestne mere. Toda kako! Potom zakona se hoče maksimirati obrestno mero in provizijo bank na 12 odstotkov. Narodna banka naj bi vsem zavodom, ki zaračunavajo višjo obrestno mero, odpovedala kredite. Kakor je želeti, da se zniža obrestna mera, vendar se moramo takemu diletantskemu reševanju tega vprašanja odločno upreti. V mnogih državah se je že skušalo z zakonskimi odredbami rešiti vprašanje obrestne mere, toda nikjer ni uspelo. Taki zakoni gospodarstvu več škodujejo kakor pa morejo koristiti. Kakor se z zakonskimi določbami ne more znižati nivo oen (kar se je že večkrat zaman skušalo), ravno tako tudi ni mogoče zakonskim potom znižati obrestno i:« o, ki predstavlja končno tudi le ceno za poso,; nje kapitala. Visoka obrestna mera je edino posledica nepravilnega razmerja med višino razpoložljivega kapitala in višino gospodarstvu potrebnega kapitala, oziroma med višino novonasta-lega kapitala in višino novonastale potrebe po kapitalu. Če hočemo torej znižati obrestno mero, tedaj mora naše stremljenje iti za tem, da olajša in omogoči ustvarjanje novega kapitala (potom štedenja in zbiranja prihrankov) in da se prepreči uničevanje že obstoječega kapitala (potom bilančnih izgub, kon-kurzov itd.); na drugi strani pa, da se pripravi pot za neoviran dotok inozemskega kapitala. Drugačne rešitve tega vprašanja ni. Vsako zakonsko maksimiranje more prinesti le navidezne koristi, celokupnemu gospodar-rsgfcvu pa more le škodovati. ,-, OJf.fi?.>' , -'i.,-.. .; f ...<...: Anfan Maros< tovarna za obleko, družba z. o. z. v Mariboru, izdelovanje oblek za gospode, dečke in otroke; Adolf Orel nasledniki, trgovina z mešanim blagom, Šoštanj. V likvidacijo so prešle nastopne tvrdke: Hinko Alabanda, tehnično podjetje za industrijske potrebe, družba z. o. z.; >Elin< družba za električno industrijo v Mariboru, d. z. o. z. in Šampanjske kleti Franc Cuček & Co, prej W. Hintze, Ptuj. Občni zbor »Petovijec usnjarska d. d. se vrši 11. septembra 1926 v prostorih Ljubljanske kreditne banke. ttorsza DENAR. 11. avgusta. Zagreb. Berlin 13.4925—13.5325 (13.4925 do 13.5325), Italija 188.49—189.69 (189.65—190.85), London 275.05—276.25 (275.05—276.25), Newyork 56.466—56.766 (56.467—56.767), Pariz 155.38—157.38 (161—163), Praga 167.38—168.38 (167.38—168.38), Dunaj 7.9925—8.0325 (7.9925—8.0325), Curih 10.948 do 10.988 (10.948—10.988). Curih. Belgrad 9.12 (9.115), Pešta 72.35 (72.35), Berlin 123.075 (123.075), Italija 17.20 (17.30), London 25.14 (25.1475), Newyork 517 (517.125), Pariz 14.20 (14.80), Praga 15.3225 (15.325), Dunaj 73.15 (73.10), Bukarešt 2.35 (2.385), Sofija 3.75 (3.75), Varšava 57 (57), Amsterdam 207.60 (207.65), Bru-xelles 14.125 (14.35). Dunaj. Devize: Belgrad 12.45—49, Kodanj 187.20—60, London 34.3325—4325, Milan 23.46—56, Ncwyork 705.75—708.25 (ček 703.55—707.75), Varšava 77.05—55. — Valute: dolarji 703.75, angl. funt 34.26, franc. frank 19.82, lira 23.67, dinar 12.47, češkbsl. krona 20.8675. Praga. Devize: Lira 111.80, Zagreb 59.49, Pariz 92.05, London 164.025, Newyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Lfubljana. 7% invest. posoj. 74—76, vojna odškodnina 293 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—196, Ljublj. kreditna 175—195, Merkantilna 90 den., Praštediona 866—869, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165 do 175, Strojne 110 bi., Vevče 102 den., Stavbna 55 ;jdo , 65, Šešir 103—104, zaklj, 104, Zagreb. 7% invest. posoj. 74.75, agrari 39 do 4i, vojna odškodnina 295—295.5, avg. 295—297, sept. 299—361, Hrv. esk. 100—100.5, Kred. 101 do 103, HipobankA 54.5—55, Jugobanka 91—92, Praštediona 866.5—870, Ljublj. kreditna 175 denar, Slavenska 50—52, Srpska 130—131, Litorale 12 den., Narodna 3900—4000, Eksploatacija 9—12, Šečerana 250 den., Gutmann 195—200, Slave* 111 do 115, Slavonija 31.5—32, Trbovlje 340—345, Vevče 105 den. Dunaj. Don.-savska-jadr. 847.000, Živno 697 tisoč, Alpine 306.800, Greinitz 107, Kranjska industrijska 324.000, Trbovlje 438.000, Hrv. esk. 140.000, Leykam 118.500, Jugobanka 114.000, Hip. banka —-Avstrijske tvornice za dušik —, Gutmann 250.000, Mundus —, Slavex —, Slavonija 36.000. BLAGO. LJubljana. Les: Hrastova drva, srha, fco. nakl. postaja 16.50 bi. Bukova drva, suha, fco. nakl. postaja 17.50 bi. Smrekovi, jelovi hlodi, od 25 cm napr., 4 m dolgi, fco. nakl. postaja 190 den. Bukovi pragovi: 2.51—2.60 m, 13.50-14 X 23-24, fco. vag. meja, za komad 38—38 50. Bukovi pragovi 2.45 m, 22 X 12 Vi, fco. vag. meja, za komad 32—32.50. Hrastovi hlodi, od 28 cui oapr., od 265 do 2.90 m, ravno blago, fco. nakl. postaja 380 denar. — Glina« Glina turova: »A«, bela glina za 100 kg 70 bi. »B«, temnnzelena glina za 100 kg 60 bi. »C«, svetlozelena glina za 100 kg 60 bC fco. vagon Postojna. Glina, suha kot prah, v sodih: »A«, bela glina 3krat zmleta 110 bi. »B«, Zelena glina 3krat zmleta 100 bi. »C«, svetlozelena glina 3krat zmleta 100 bi., vse za 100 kg, netto-težina, fco. po?t, Laze, v sodih po 250 kg, brc« ambalaže, sodi po 65 Din za komad. — Žito in poljski pridelki: Plenica nova, za avgust, fco'. nakl. postaja, 2 vagona, 265—265, 265 zaklj. Koruza, fco. vagon nakladalna postaja 180 bi. Otrobi srednji, fco. slov. postaja 155 bi. Oves novi, fco. nakl. postaja 155 bi. Fižol beli novi, fco. vag. nakl. pOst. za sept. 200 bi. Lancno seme, fco. slav. nakl. post. 380 denar. Laneno seme, fco. Bjelo-var Podravina 370 denar. Šport II. KOLO TEKEM ZA KRALJEV POKAL. V Zagrebu Zagreb—Subotica 4 : 8. V Belgradu Belgrad—Ljubljana 5 : i Semifinalni tekmi za kraljev pokal, ki ata bili v nedeljo 8. m. v Zagrebu in Belgradu sta končali z zmago favoritov ter sta se plasirala kot finalista Zagreb in Belgrad. Ta tekma se vrši ko* znano v Ljubljani na igrišču Ilirije. Zagreb—Subotica 4 : 3. Zmaga Zagreba ni bila tako sigurna, kakor se je predvidevalo. Zagreb je edinole zmagal vsled prednosti lastnega igrišča in svoje publike. Subotica je postavila dokaj močno reprezentanco, ki bi lahko z malo več sreče zmagala. Najbolji mož Subo-tiče je bil brezdvomno vratar, ki je delal naravnost čudeže. Obramba Zagreba ni bila posebno na višku, posebno krilska vrsta je igrala indoientna Belgrad—Ljubljana 5 : 2. Ljubljana je nad vse častno zastopala slovenski nogomet. Rezultat, dasi že tako zelo časten, bi bil lahko še boljši, da ni sodnik sodil pristransko v škodo Ljubljane. Moštvi sta nastopili v sledeči postavi: Belgrad: Nikolič—Stakič, Rodin—Mihajlovifi, Petrovič, Arsenijevič—Marjanovič, Jovanovič, Dra-gičevič, Petkovič, Sekulič. — Ljubljano je zastopalo 10 igračev SK Ilirje in 1 Primorja. Moštvo je bilo sprejeto zelo prisrčno. Publika je zelo sportska in je aklamirala vsaki lepi akciji Ljubljane, ki je pa tudi pokazala res lepo in skrajno požrtvovalno igro. Najbolji mož je bil vratar Miklavčič, poleg njega sta zadovoljila branilca in Herman na desnem krilu. Belgrad je imel svoje težišče v napadalni vrsti, ki slovi kot najbolja v državi. Sijajna je bila tudi obramba, posebno v drugi polovici. Belgrad je po nekaterih ponesrečenih napadih dosegel po Petkoviču vodstvo v 5. minuti. Slede protinapadi Ljubljane, ki imn pa precejšnjc smolo v streljanju. V 11. min. krasen prodor Hermana, ki predribla celokupno obrambo Belgrada in strelja neubranljivo v gol 1 :1. Slede izmenični napadi obeh protivnikov. Tik pred koncem polčasa pride Belgrad poceni do vodilnega gola. Miklavčič odbije center desnega krila v lastni gol. Po odmoru doseže Petkovič lep gol z glavo. Kmalu nato poda isti krasno Dragičeviču, ki zviša na 4 :1. Ljubljani se posreči v protiakciji, da potom prostega strela iz daljave 80 m, zmanjšati na 4 : 2. Lado je poslal žogo preko vratarja v gol. Nato stalna premoč Ljubljane, vendar se Belgrad izvrstno brani. Tik pred koncem zabije Petkovič zadnji gol za Belgrad 5 : 2. Igra sama je bila popolnoma odprta in je seore prevelik. Sodnik Dubravčič je mnogo pripomogel k zmagi Belgrada. FINALE ZA KRALJEV POKAL. Reprezentanca Z. n. P.:B. L. P. v Ljubljani. Po sklepu J. N. S. se odigra v nedeljo dne 15. avg. finalna tekma za pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra I v Ljubljani. — Ob tej priliki nastopita v Ljubljani zmagovalca semifinala in sicer reprezentanca zagrebškega nog. podzveze proti reprezentanci beograjske nogometne podzveze. — Tekma se odigra na igrišču SK Ilirije. Predpro-daja vstopnic od četrtka dalje. Tribunski in navadni sedeži tvrdka Goreč; navadna stojišča trafika Sever. Sven Elvestad: 15 Roman. Gjaernaes se je nenadoma tako vznemiril, da je raCel jecljati. »To se kratko in malo ne bo dalo doseči,« je dejal, »odšla je že v posteljo.« Asbjorn Krag ni rekel na to ničesar, toda na mah je začel razodevati očitno zanimanje za opremo v šobi. Prostor je bil precej nizek, kakor navadno v plemiških dvocih, pohištvo je bilo staro, stoli prevlečeni s svetlim, pisanim blagom. »Vedno se veselim, če si morem ogledati stare dvorce,« je pripomnil detektiv in vstal. »Ali bi si smel ogledati tudi druge prostore, gospod Gjaernaes?« »Gotovo, z veseljem. Res da prihajate v precej neugodnem času,« je odgovoril Gjaernaes. »Nahajamo se sredi poletnega dela in nimamo časa, da bi udobno urejali sobe.« »To nič ne de.« Detektiv je pogledal skozi okno in prikimal zadovoljno. Zunaj na dvorišču je stal oskrbnik in držal konja za vojke, četudi ni bilo to prav nič potrebno. Pri tem se je pogovarjal s konjem, ki je strigel z ušesi in se otepal muh. Prešinil me je določen občutek, kakor da bi stal oskrbnik tam samo zato, da bi čakal na detektivovo vrnitev. Gjaernaes nas je spremljal skozi stare sobe, in Asbjorn Krag si je ogledoval vse z zanimanjem, povpraševal po tem, potipal ono, prosil za pojasnilo, kako staro da je pohištvo in kdo je naslikan na družinskih podobah. Nad Gjaernaesovim pisalnikom je visela povečana slika po fotografiji. Naslikan je bil star mož s šil jasto brado, majhnimi ostrimi očmi in upogjenim nosom. »Kdo jc to?« je vprašal Krag. »Moj oče, t: je odgovoril Gjaernaes hripavo. Skušal sem dati detektivu znamenje, naj ne sprašuje dalje, ker sem se spomnil na ribičevo pripovedovanje o žalostnem koncu starega moža. Toda detektiv je moj migljaj, ali prezrl ali pa ga ni hotel videti. »Ali je mrtev?« je vprašal. »Da,« je odvrnil Gjaernaes in odprl vrata v sosedno sobo. »Kako je umrl?« »Nenadoma,« je zašepetal Gjaernaes. »Tako, tako: nenadoma. Hm...« Detektiv je postal in opazoval sliko, toda ko je Gjaernaes začel razdraženo govoriti o drugih stvareh, se je moral končno vendarle ločiti od nje. Gjaernaes nam je pokazal tudi sestrine sobe. »Toda saj nje ni tukaj!« je vzkliknil začudeno Asbjorn Krag. »Kaj menite?« »Saj ste vendar rekli, da je odšla spat.« »Da, da gotovo, toda nahaja se v neki drugi sobi.« Gjaerdaes je strmel v njeno od solnca ožarjeno stanovanje. »Leži v sobi na osojni strani,« je dejal. »A tako, zato ...« Šli smo dalje in prišli v Gjaernaesovo knjižnico. Bil je velik prijatelj knjig. Pred edinim oknom v sobi je visel gost zastor, tako da je bilo tu precej temno. »No, in sedaj bi vam ne imel pokazati ničesar več,« je dejal Gjaernaes. »Toda ta vrata?« je vprašal Asbjorn Krag in pokazal na krilna vrata naravnost predse. »Kam vodijo ta?« Gjaernaes je stopil pred nje in jih zaslonil. »tu notri leži moja sestra in spi,« je dejal. Nehote sem se zdrznil. Možev glas je zvenel sedaj spet obupno in potrto in spet mi ie prišel na misel prizor v mesečini, ko mi je oskrbnik tako odločno zabranil stopiti v hišo. Ne vem ali je Asbjorn Krag zapazil izpremembo v gospodarjevem obnašanju, na vsak način se je zdelo, da se ga ni prav dojmila. Njegove misli so se mudilo spet pri umoru. Ko smo se vrnčnlj skozi sobe , o isti poti, odkoder smo prišli, je vprašal: »Ali nič ne sumite, kdo ie morilec?« Gjaernaes je postal in se oprl z roko na naslonilo pri stolu. »Še vedno ne morem pojmiti,« je odvrnil. »In vaša sestra?« »Tudi zanjo je uganka.« »In povedati nam ne morete ničesar, kar bi nam znalo služiti pri nadaljnjih poizvedovanjih?« »Ne, docela ničesar. Vse, kar morem povedati o nesrečnikovem obisku tu pri nas, je le tako, da postaja cela zadeva še bolj zagonetna.« »Prav imate,« je menil Asbjorn Krag. Ko smo se hoteli posloviti od Gjaernaesa, je dejal detektiv: } »In tako preostaja še voz.« Gjaernaes ga ni razumel. »Voz?« je vprašal. »Da, mar ne veste?« je odvrnil Asbjorn Krag. »V noči umora so slišali železni voz.« Naš gospodar se je nasmehnil — čuden, pri-| siljen nasmeh. * »Stara zgodba,« je zamrmral. »Seveda je morala v bujni ljudski domišljiji iznikniti spet ta stara zgodba. Kaj mislite vi o železnem vozu, gospod detektiv?« »Ne verjamem na strahove,« je odgovoril Asbjorn Krag, »toda preko puste vresi so slišali drdrati neki voz, to je čisto gotovo.« »Da, in kaj dalje?« »Potem je seveda bil voz, ne pošasten | i _ 1 o o c p ,o 3 S. "" r- » 9 p Ž 3 _ s s- r8 P o N a g ? a o b n o < 33 s r » s i-t g i s--*- gr g e-. i. « o «. « p B"f n B g » b' I js ?0 3 X M. o n P 3 a. n n ! » < " »ihsiii iii=iii= IZ ZGODOVINE BOKSANJA. Boksanje je staro. Skupno i lahko atletiko so 8« gojili že stari Grki; bilo jim je izvrstno sredstvo ne samo za teleano vzgojo, temveč tudi za dosego neustrašenosti, osebnega poguma in prenašanja bolečin. Pred 200 leti se je boksni šport v Evropi na novo pojavil in ao ga gojile zlasti aa Angleškem. Dane« je boksanje na Angleškem, v Zedinjenih državah in na Francoskem med najbolj priljubljenimi športnimi vajami. Na tisoče je gledavcev, na milijone je dohodkov. Velikansko je Število onih, ki boksajo. Ni jim boksanje samo sredstvo samoobrambe, je jim tudi nekaj najboljšega za vzgojo telesa. Dolgo se je pa moral boks boriti, preden so ga priznali. Imeli so ga samo za posurovelost. Nekod ga imajo še sedaj in ga odkla-njijo. Pred sto leti, ko je bil boks na Angleškem že ljudski epurt, so ga na primer na Nemškem prav ostro napadali in so grajali angleške oblasti, ki so take grde reči dovoljevale. Prvo tako časnikarsko poročilo berlinskega časopisja se zelo jezi. da je londonski župan kaj takega dovolil. Berlinski dopisnik je pisal: »London, 27. oktobra 1789. Na sramoto policije sta se v Banbury ja^no s pestmi obdelavala dva možaka, Johnson in Perry. Množica gledavcev odlične in navadne drhali je bila neverjetno velika in se je vnovčilo pri tem 30.000 funtov. Čeprav bd slednjič to norčijo odpustili, pa nihče ne bo mogel odobravati obnašanja tukajšnjega mestnega župana, k je, namesto da bi bil oba pretepača dal zapreti, bil tako nesramen, da je dal zgraditi za pretep še velik oder 'n se je dal za to dobro plačati.« Ze takrat so boksarji dosti prenesli. Notica od 22. jan. 1788 poroča: »Prejšnji teden smo imeli spet 5 bokserskih bojev. Za dolgo časa najznamenitejši je bilo oni med zidom Men-doza in mesarjem Humphrysom. Takoj po boju se je dal premagani žid preiskati od zdravnika Sat torta; ta mu je dal javno spričevalo, da ga je mesar tako zdelal, da ni mogel boja nadaljevati. ŠTAJERSKA LAHKA ATLETIKA. Geslo štajerske lahke atletike je: propaganda in mladinski šport! Preteklo leto lahko sriia-irajo v tem oziru za dober začetek. Število res aktivnih atletov je bilo na koncu leta 1924. okoli 110, sedaj jih je že okoli 300. Udeležba pri tekmah je bila lani za okoli 90 odstotkov boljša kot leta 1924., število atletskega naraščaja se je po-trojilo. Tudi damski šport se je začel vkoreninjati in je sedaj že več kot 20 izvršujočih atletinj. Dobro je, da je zašel tek po gozdu tudi že na deželo. Športni oddelek rudarske visoke šole v Leobnu priredi vsako nedeljo tek po gozdu in odpošlje na tekmo 15 do 20 udeležencev. Tudi graški nogometni klubi so spoznali vrednost teka »povprek po deželi« in so večkrat priredili taka tekmovanja. Za največji uspeh lanskega leta smatrajo posrečeno organizacijo naraščajske lahke atletike. Da pridobijo mladino, so napravili veliko športno knjižnico in so dali naraščajskemu oddelku posebno upravo. Vsak teden so sestanki s športnimi predavanji, ki naj mladino teoretično temeljito izobrazijo. Kakor je zanimanje posameznikov za lahko atletiko veliko, tako malo se zanima za šport vlada in ne žrtvuje zanj nič. Približno isto kot pil nas. Zelo veliko si obetajo od mladega, 24 let starega atleta Fadija, ki ima sijajen talent ta metalne vaje. Kopje je v«gel v treningu že 34 metrov daleč, kroglo pa 12 in pol. Pa je šele dobro začel. Podamo najboljše rezultate: 100 m 11; 200 m 23.8 : 300 m 37.6; 400 m 63-4; 800 m 2.0; 1000 m 2:37.3; 1500 m 4:06.3, obenem avstrijski rekord; 5000 m 16:27.6; 10.000 hi 34:34 — vse rekorde od 800 m do 10.000 m Ima Friebe, torej nekakšen štajerski Nurmi —; 35 km VVoisk 1:42; maratonski tek isti 3:02:27; 110 m lese 18; 4krat 100 m 45; 4krat 200 m 1:34.2; 100 in 200 in 300 in 400 m 2: 06.8; 3krat 1000 m 8:11 (Nurmi 8:20.4, Wide 8:20.8); skok na daljavo 6.95;; skok v višino 1.785 m; troskok 11.9; skok s palico 3:45; diskos 38.38; krogla 12.345; kopje 52.08; hkrati avstrijski rekord; B000 m hoja 14: 48; 1500 m hoja 7: 18. T urisžilka Begunjščica je sedaj v polnem cvetju. Nedeljski sneg je popolnoma izginil. Zadnje neurje je napravilo na običajni poti v dolini mestoma nekaj škode. Turisti, ki se hočejo temu izogniti in priti po zložni poti do Vilfanove koče, naj zato izvolijo kreniti za razvalino Ramenskega gradu čez prvi inost na levo, katera pot je tudi markirana in je tadnje dni kočar zgostil običajno markacijo še z belo modro. — Od Poljške planine dalje do Vilfanove koče in od tam na vrh pa so vsa pota ostala nepoškodovana — Radovljiška podružnica. Slovensko planinsko društvo popravlja s pomočjo velikodušnega dobrotnika svoja planinska zavetišča. Aljažev doni v Vratih je že gotov. Da »i delo ogledamo in se nad uspehom vzradostiino, vrši se v soboto 14. avgusta zvečer v Aljaževem domu prijateljski sestanek Triglavu zvestih planincev. Odhod iz Ljubljane najbolje z dopoldanskim vlakom. V nedeljo lo. avgusta izlet v kraljestvo Triglava. Planinski dan v Bohinju. Povodom kongresa Planinskega saveza se vrši dne 4. in 5. septembra celokupni planinski dan! Zbirališče v soboto dne 4. septembra v hotelu Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, kjer se bodo raakazale nove naprave Slovenskega planinskega društva in se bo vršil tudi radio-koncert. Iz hotela Zlatorog se bodo aranžirale pod vodstvom SPD za izvežbane planince ture na Triglav (s sestopom v Aljažev dom), oziroma k Triglavskim jezerom in na Kanjavec, splošno pa izleti k slapu Savice in po divni okolici Bohinjskega jezera ter vožnje po jezeru. SPD bo skušalo doseči za svoje člane polovično vožnjo po železnici. Podrobnosti se bodo še objavile. Ponovno vprašanje na Osrednji odbor SPD. Pred časom smo prosili Osrednji odbor SPD za pojasnilo, kaj je s polovično vožnjo. Seveda nismo bili vredni, da bi nam Osrednji odbor odgovoril. V notici smo pa tudi razmotrivali, kakšne ugodnosti se članom SPD nudijo in omenili, da, če bo Slo tako naprej, bo lahko Osrednji odbor na prste seštel člane, ki bodo naslednje leto še plačali članarino. Na to opombo smo pa dobili takoj odgovor, ne sicer javen, ampak bil je. Še isti teden je namreč Osrednji odbor SPD podražil za 5 Din posteljo v kočah in uvedel reševalni fond. Torej nove »ugodnosti«. Sedaj pa pride drugo. V »Slovencu« št. 172 čitamo med »Naznanili«, da imajo posamezni lovci 50 odstotni popust na železnici proti predložitvi legitimacije. Te ugodnosti so deležni tudi psi Ali se ne sliši to lepo! Pri lovskem društvu imajo psi polovično vožnjo, pri SPD pa niti skupine petih ljudi. Kje je krivda? Najbrž pri odboru SPD, ker drugače bi vsaj javno odgovoril in stvar pojasnil. Mogoče bomo sedaj dobili pojasnilo, 6e pa ne, pa: Sladko spavaj... — Več članov SPD. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'90 ali vsaka beseda M per. Najmanjši 8 Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo viie. Za odgovor znamko ! Izurjena ŠTEPARICA (prikrajevalka gornjih de lov) so takoj sprejme v stalno službo. Naslov pove uprava lista pod štev. 5443. Učenca sprejme takoj IVAN JE-ZERNIK, sobo- in črko-slikar in pleskar — v Domžalah. 5301 Bukova DRVA SUHA, kup u j e Družba »JURIJA« — Ljubljana, Kral|a Petra trg Stev. 8. Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica Stev. 4. Znižane cene in največje skladišče dvo-J koles, motorjev, ši-1 I valnih strojev, otro-' Skih vozičkov, vsakovrstnih nadome-( stnih delov, pneu- — matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj-Iiranie in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, Šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Cenik; franko. »TRIBUNA" - F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Liubliana Karlovska 4 Izpred sodišča »Mlad si »ašel na slaba pota. Fant, kaj bo s teboj? Obsojen si že radi tatvine in še kradeš. Jemlješ pa tudi vse kar ti pride peni roke.« Tako je nagovoril predsednik senata mladega fanta, ki je služil v neki ljubljanski gostilni za postavljača keglov in za manjša opravila. V tej gostilni so nr.ri »■/! 1 i 7i> doli rnfio ril lamlin nalnln rti . -i.»i„ ... v.. i. .?..._>• je mislil, da kradeta. Končno pa je zalotila natakarica fantiča pri blagajni, ravno ko je pobasal tri kovače v žep. SpravPeno pa je imel že v malhi, šop cigaret, dva ključa in pa orgelce, katere si je kupil tudi že iz preje ukradenega denarja za 20 Din- — Koliko je na ta način dečko pokradel, se seveda ne da ugotoviti in gotovo tudi fante sam ne ve. Predsednik je mladega Jernejčka precej trdo prijel in ga oštel, nato pa so ga obsodili na tri mesece zapora. Nevarnega tujca je imel precej časa v hiši neki posestnik v okolici. Predstavil se mu je kot brezposelni krovec in je imel tudi delavsko knjižico in druge potne listine in sicer na ime Becker. Ze so se ga domači skoro navaditi, kajti povsod je pridno pomagal pri delu, posebno rad pa je miril otroke. Cez par dni pa ga je zmanjkalo. In opazil je gospodar, da je odnesel ta prijazni Špenglar« — Becker iz omare tisočdinij-ski bankovec. Poslali so so za njim tiralico, v kateri so ga natančno opisali! In res so podjetnega Beckerja kmalu izsledili in ga izročili državnemu pravdništvu. Tu so ugotovili, da je to zelo nevaren človek, ki ima gotovo še več težkih grehov na svoji vesti. Kradel je kolesa, vlomil, kjer je le mogel in odnesel, kar je mogel. Kje je dobil tuje listine, noče povedati. Ugotovili pa so, da je znan kot tak tudi po Trstu in Sežani, kjer ga poznajo pod imenom 2-Špenglar« in ga poznajo kot nevarnega človeka. Ker tudi po tej predočbi ni hotel povedati pravega imena, so ga hočeš noče"5 obsodili kot tajcega, za kar in kakršnega se ie izdal za enkrat zopet na 7 mesecev težke ječe in bomo morda v tem času ugotovili, če so ga obsodilj pod pravim imenom. Glavno pa je, da je pravi tal. Otrok se je opekel. Posestnikova žena Ivana Markelj iz Jesenovca se je zagovarjala včeraj pred senatom deželnega sodišča radi neprevidnosti pri pažnji otroka. Položila je namreč žena za kratek čas svoje deset mesecev staro dete na okno poleg štedilnika in je kuhala kavo in pripravljala zajtrk. Otrok pa je, sama ne ve kako, padel z okna in pri tem podrl lonec vrele kave, ki se je razlila po otroku. Dete je peti dan po nesreči vsled hudih opeklin umrlo. Pri obravnavi je rekla žena: »Gospodje čutim se nedolžno. Za hip sem se obrnila qd okna, da odstranim lonec in že se je pripetila nesreča. Kako je otrok padel, si ne morem predstavljati. Otroku sem nudila takoj prvo pomoč in peljala sem ga tudi k zdravniku, toda vse je bilo zaman. Res gospodje nedolžna sem in težko mi je za otroka.« In vpoštevali so sodniki njen zagovor in da je mati že itak budo kaznovana z nesrečno izgubo svojega deteta ter jo oprostili. Celje. Razpis. Konkurenčni cerkveni odbor in župani župne cerkve v Dobovi, oddajo dne 17. avgusta 1926 ob 9 uri dopoldne na licu mesta vsa popravila žup. cerkve v Dobovi na dražbo. Vsi podjetniki, kateri bi hoteli sprejeti v gradbenem troškovniku zapopadena dela, se vabijo na dražbo. — Gradbeni troškovnik je pri dražbi na razpolago. — Vsa druga pojasnila daje županstvo občine Veliki Obrež na razpolago pred dražbo. Županstvo občine Vel. Obrež pri Brežicah, dne 8, avgusta 1926, Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 11. avgusta 1926. Višina barometra 308-8 m Opazovanja Barometer Toplote T C' Rel. »Uga Velei in brzine » m Obloč-no»l Vrsta padavin V Ljub- l krni č«s » % 0-10 ob opazovonju v mm do 7» ljani je i 7 766-0 12-3 92 SVV 0-5 10 megla 0-2 Ljubljana (dvorec) 8 765-1 13-2 90 mirno 9 megla S - s 14 762-7 23-8 49 SW 6 2 0) 21 761-0 18-6 56 SVV 1 1 2 — Maribor 764-3 16-0 87 SW 1-5 0 © S S : ■O K Zagreb 764-8 17-0 .83 S 1-5 0 1-0 Belgrad 8 765-3 160 91 mirno 8 a | Sarajevo 765-0 14-0 80 E 1-5 8 4) SUoplje 764-4 19-0 63 W 3 10 Dubrovnik 7 763-4 21-0 48 NE 7 0 0 — ©•>5* Praga 761-4 15-0 — E 1-5 5 0 Barometer je reduciran na morsko gladino. - Visoki zračni tlak (barometer nad 7tw mm) prinaša navadno lepo, nizki (p0d 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 76., .mu naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremenski poročilo oblačno, brez r davin, temperatura nekoliko« 12. avgusta: V južnih alpskih krajih deloma pade. Iščem dobro izvežbanega podkovskega in voznega KOVAČA Ponudbe z zahtevo plače in predložitvijo spričeval je poslati na upravništvo pod šifro: »Kovač« 5422. Strugarski pomočnik ki bi bil porobljiv tudi kot mizar, vajen mizar, strojev. neomadežav. preteki., z najboljšimi spričevali — nad 28 let star, samec, ki bi bil zmožen voditi sčasoma samostojno lesno industrijo na deželi, se sprejme. Dotičnik iina možnost in priliko priženiti se na dobro posestvo v dotičnem kraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro: »Poštena moč« štev. MH. Motorno kolo t M HP, znamke »Peugeot«, v zelo dobrem stanju, rabljeno samo tri mesece, vsled nesreče po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov, v upravi »Slovenca« pod številko 5418. Podpisana direkcija razpisuje dobavo elektr. centrifugah ČRPALKE in 2 elektr. motorjev. Natančnejši pogoji istotam. — Direkcija driavn. rudnika ZABUKOVCA — p. Griže, 10. avg. 1926. V Knezovi ulic! St. 3J se odda VEČ ZRAČNIH mesečnih S O B moder. opremljenih, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. — Poizve se istotam v pisarni gonp. Dan. Batteltno. 5409 Lep lokal na Aleksandrovo cesto odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani. 5414 HIŠICO enodružinsko, kupim. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod š.. 5424. Odvetnik Dr. FRANCE L0KAR vljudno naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno •■■^■■■■■■■■BHMnBHBnnggB,, v Ljubljani, Miklošičeva c. 13 (za sodiščem) Muzej! jugoslovanskih starin, orožja, denarja, obleke, slik, dokumentov srbskih kraljev, starih knjig, monastirske blagajne, tajne iz turSkih časov. Ves muzej s e poceni proda vsled aelitv«. MUZEJ DANILA POPOVIČA BEOGRAD — Terazije 7. Bukova drva kupijo nameščenci tobačne tovarn^ v Ljubljani. — Ponudbe na Tobačno tovarno r Ljubljani do 18. t. m. za ca. 30 m3. Plača se brez odbitka. STANOVANJE?" Mirni zakonski par z odraslo hčerko potrebuje s septembrom t. 1. stanovanje 3—4 sob s pritikl, v novi ali stari zgradbi. Stanarina po dogovoru. Ponudbe na upravo pod: »Mirna stranka« 5434. Iz vseh delov evropskih delci, it vseh delov sveta pride blago in pridejo kupci na 11. dunajski mednarodni semenj 3.—12. septembra 1926. Kje ste pa Vi? Posebne prireditve: Mednarodna razstava motornih koles — Sejem za premog — Tehniške novosti in iznajdbe — Razstava pohištva s posebnim oddelkom — Oprave za mala stanovanja. Radio-semenJ (Sejmska pel«i?j Pozor čevljarji! Gornje dele vseb. vrst čevljev dobite dobro in solidno izvržene po najnižjih cenah pri I. Mar-chiotti, trgovina z us- I' njem, L;;:k!;aca, Sv. Po-tra cesta 30. 4845 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol C«£. Izdaiateli: dr. Fr. Kulovec. m* V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni, dobri oče, stari oče in brat, gospod Anion Koder zasebnik v sredo, dne U. t. m. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega nam pokojnika se prepelje iz Ljubljane v Struge pri Dobrepoljah, kjer se vrši pogreb v petek dne 13. avgusta 1926 ob 8 zjutraj na lamošnje pokopališče. Ljubljana—Dobre pol je, dne 12. avgusta 1926. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod. Uradniki Fraac Teneitov.