A Amerika nski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. .">. številka. .Toliet, Illinois, 18. januarja, lota 1901. Letnilc X. V GALUMETU ZOPET VBILO SLOVENCA. Matija Nik je šel zjutraj zdrav na delo v Osceola rudnik, ii vbil gaje kos bakra. Pokojnik je bil šele šest mesecev v Združenih državah. Doma pa zapušča mlado soprogo. i o (Izvirno poročilo.) Calumet, Mich., 14. jan. — Žalostno vest vam moram zopet danes naznaniti. Dne 11. jan. je šel na delo v Osceola rudnik rojak Matija Nik, zdrav in vesel, a nesreča je hotela, da jepadlananj velikagruča bakrene rude ter ga takoj usmrtila. Pokojni Matija Nik je bil ud tu-kajšnega slovenskega društva sv. Jožefa, katero ga je tudi spremilo k poslednjemu počitku dne 18. januarja s slovensko godbo na čelu. V Ameriki je bil šele samo šest mesecev in je doma iz vasi Toplice, župnijo Planina, okraj Črnomelj kjer tudi zapušča svojo mlado foprogo, fs katero je živel samo par mesecev predno je odšel v to obljubljeno deželo kjer je sedaj prerano izgubil svoje mlado življenje globoko pod zemljo. Nov lep izgled imajo v tem tisti rojaki, ki še niso pri nobenem društvu. Navadno pravijo: zakaj bi jaz brez potrebe trosil denar itd. Poglejte vendar tega umrlega rojaka, ki je bil šele samo šest mesecev tukaj, a se, uvidevši njegovo veliko korist, vendarle upisal v društvo. Kako blažilno bo potolažila lepa pomoč žalujočo mlado soprogo v stari domovini in koliko solz ji bo posušila! Vrzi torej od sebe, ti mladenič ali mož, one slabe misli in predsodke in pridruži se društvu temu ali onemu, saj jih ijnaš,.yeč na razpolago tukaj v CaliMBelu, ki stoje na katoliški podlagi in prav rada skrbe za svoje bolne člane v vsaki nesreči. Pokojnemu Matiji Nik bodi lahka tuja žemljica! V imenu društva sv. Jožefa Pavel Žalec, tajnik. Pogreb škofa Mraka. Marquette, Mich., 8. jan.—V tukajšni katedrali je bil pokopan v soboto 5. jan. pokojni mil. g. Ig* nacij Mrak, titularni škof antinoe-ški z vso častjo svojega vzvišenega stanu. F. Ks. Katzer, nadškof iz Milwaukee,Wis., je pel pontifikalno sv. niašo-zJidušnico, za katero je imel ši-.of Richter iz Grand Iiapids Micli., žalni govor. Poleg teh so bili tudi navzoči škof Eis iz Marquette, škof Foley iz Detroita, generalna vikarja Msgr. Fox iz Green Bay in Msgr.Langner iz Negauncee poleg teh pa še veliko število duhovnikov inlajikov iz različnih škofij. Po končanih obredih je bilo truplo častitljivega škofa položeno k počitku poleg škofov Barage in Vertina. Naj v miru počiva! Roosevelt silen lovec. Meeker, Colo., 15. jan. — Theodore Roosevelt je sedaj v koloradskih gorah ter preži na divjačino, katere je tod obilo. Zadnjo soboto je vstrelil prvega gorskega leva, ki je hotel ravno skočiti na njegovega tovariša Dr. Webb-a ter ga s tem rešil iz levovih krempljev. Včeraj pa je zavohal velikega rjavega medveda, katerega so psi izpodili iz brloga. Streljal je več ko šestkrat n;t njega, a ga nikdar ni zadel smrtno. Slednjič je moral bekati, ker kosmatinec mu je bil ozko za petami. John Goff, vodnik cele lovske družbe, je potom z jednim strelom podrl na tla velikana, ki tehta 1000 funtov. 10 Bodo zidali parnlke nove vrste. Duluth, Minn., 15. jan. — Tukaj snuje organizacija nove družbe 2a poslovanje nove vrste parnikov med Duluthom, Švedskim, Norveškim in Rusijo, ki bodo rezali led. Kontrakti za ladije, vozeče inod Kvebekom in pristanišči Severnega morja bodo takoj oddani v Evropi, 8a one pa, ki bodo plule po jezerih Pa nekoliko pozneje. Kapitan B, B. Ingman, iznajdi-telj neke ladije, ki bo služila v promet in ob jednem tudi rezala led se J® ravnokar povrnil iz Montreala in Kvabeka, kjer se je sešel z zastopniki Mardin & Co., iz Francoskega }n napravil z njimi kontrakte, pod katerimi bodo zidane ladije njego« Vega modela za vožnjo po oceanu. [ | in" N iV h u |S H EP1 - r ■ Plvovarskl trust v La Crosse. La Crosse, Wis., 13. jan. _ ^olgo 8e je že govorilo o tukaj snem pivovarskem trustu, ki se je sedaj slednjič le organizoval s kapitalom 200,000. V trust so stopile štiri krajevne pivovarne: G. Heileman & Co.; C. & J. Michael Co.; Franz Karti in Geo. Zeisler & Co. No-Va združena pivovarniška družba bo znana pod iinonom La Crosse "ewing kompanija. Spomladi bodo pričeli z zidanjem nove pivovarne $300,000. m X0 Poslopja zgorela v Dawson. Victoria, B. C., 14. jan. — Par-nik Amur je prinesel novico, da so C- jan. zgorela v Dawsonu v Alaski tri poslopja in napravila škode za «50,000. Ogenj je nastal v drugem nadstropju ,leke prodajalnice ter se hitro razširil. Novi senator v Coloradl. Denver, Colo., 15. jan.—Thomas M. Patterson, urednik dnevnika Rocky Mountain News, je bil danes izvoljen za zveznega senatorja države Colorado mesto dosedanjega zloglasnega Edward O. Wolcotta. Patterson je dobil glasove skupnih demokratov, populistov in srebrnih republikancev. McKlnley obdaruje farmerja. Cedar Falls, Iowa, 13. jan. — Dva berlja rdečih jabolk iz McKin-ley-eve farme v Ohio in osebno pismo predsednika Združenih držav napolnjuje sedaj z veseljem srce O. Mills-a, priletnegafarmerja v Lewis, Iowa. Bil je vse življenje goreč republikanec ter pisal o tem predsedniku se pred volitvami, napovedujoč mu zmago, a istočasno tudi pristavil, da bi mu jeden berelj jabolk iz njegove farme tudi dobrodošel. Pred dvema dnevoma pa je dobil Mills od predsednika jabolka in pismo. Trust skriva poškodbe. Cleveland, Ohio, 15. jan.—American Steel and Wire kompanija se letos še veliko bolj izogiba javnosti kakor pa lani. Od 1. jan. naprej ni bil objavljen še noben dogodek, ki se je pripetil v trustovih tovarnah, in to je povzročilo preiskavo, kajti teške telesne poškodbe so jako navadne po njegovih delavnicah. Preiskava je dognala, da je napravil trust poseben kontrakt z ambulanco in bolnišnico, da skrbi za vse poškodovane delavce. Jeden kontraktovih pogojeV se glasi, da se ne sme objaviti noben dogodek, ki se pripeti v trustovih tovarnah. Usmrčen vsled umora. Sing Sing, N. Y., 14. jan—William Neufeld, ki je usmrtil sestrično svoje matere Mjrs- Annie Kronmann v njenem stanovanju v New Yorku 7.aug. ^'899 je bil usmrčen danes zjutraj na električnem stolu ob 6:05 uri. Neufeld je pripisoval svoj padec igranju za denar. Namen umoru je bil rop, ker je znal, da ima Kronmann precej zlatnine. Usmrtil je sorodnico s sekiro in zbežal z dragocenostmi. Pozneje so ga zasačili. Neufeld je bil že zaprt v kaznilnici v Jolietu vsled tatvine, izvršene v Chicagi. ZAMOREC SEŽGAN V LEAVENWORTH, KAS. Bruhal je paskočila ječo ter vzela iz nje Fred Alexandra in ga linčala. Najprvo so ga hoteli obesiti, potem ga pa sežgali na grmadi. Storil je smrt na mestu zločina. Leavenworth, Kas., 15. jan. — Fred Alexander, mladi zamorec, ki je bil aretovan zadnjo soboto zvečer, kmalu potem ko je hotel napasti Evo May Roth, je bil sežgan danes popoldne na grmadi v zahodnem delu tega mesta v pričo 5,000 gledalcev. Obdolžen je bil tudi umora njegovi glavi. Alexander je zatrjeval, da je nedolžen umora Pearl Forbes, katerega ga dolže. Druhal ga je vlekla pred mestno hišo in ga hotela obesiti. Tu pa je nek prebripa-než predlagal, naj ga sežgo na grmadi na onem mestu kjer je učinil on umor Pearl Forbes zvečer 6. nov. V trenutku je bila tolpa zadovoljna s tem nasvetom in vlekli so ga proti onemu mestu. Zamorec je še vedno trdil, da je nedolžen. Vse to ni nič izdalo, kajti kmalu so ga priklenili k železnemu drogu, katerega so zabili v tla. Nanesli so nato drv naokoli in jih polili s petrolejem. Oče umorjene deklice je prižgal grmado in v desetih minutah že ni bilo več čuti nobenega vzdiha nesrečnega obsojenca. Ko je grmada dogorela, so se ljudje kar trgali aa zgorele dele zamorčevega telesa. NEVARNE BOLEZNI SE HITRO SIRIJO. Po vseh Združenih državah se silno širijo koze, gripa, influenza in pljučnica. Število smrtnih slučajev presega vse prejšne rekorde. Bolnikov je gotovo 1,000,000. ROBERT LA FOLLETTE. Pretečeni teden do sobote opoldne je umrlo v Chicagi 163 oseb vsled pljučnice, kar vstvarja nov rekord za zdravstveni urad chicaški. Februarja meseca 1899, ko je pljučna bolezen tudi hudo razsajala, je bil najvišji rekord 140 mrličev. Zdravstven urad pripisuje toliko umrljivost gripnim ali influenčnim kalim, in tudi temu, da zanemarjanje gripe ia nepazljivost pri pre-hlajenju povzroči pljučnico. V New Yorku je bolezen istotakp zelo razširjena. Poroča se tamkaj*, da je najmanj 500,000 oseb bolnih. Influenčni bacil se s tehničnim imenom nazivljaCannon-Pfeiffer-jev bacil, kar sta ga imenovana učenjaka našla pred leti v Rusiji. Gripo je po?pati po teh znakih: Človeka strese mraz od glavedo nog ter prešine vse žile in dele telesa. Grlo postane hripavo, boleče in sili h kašlju. Pokaže se glavobol in hudo kljuvanje preko čela. Nekako mrzlično stanje stori bolnika slabotnega na duhu in telesu. Pojavi se silen nahod in oči postanejo kakor vodene. Yates sedaj govern er. Springfield, 111., 14. jan,— Rich Poroka bogatašev. Newport, R. I. 14. jan. — V tukajšni Sabriskie Memorial cerkvi sv. Janeza Evang. sta bila danes poročena Miss Ellen French in Alfred Gwynne Vaiiderbilt. Nevesta je silno bogatašev, ženin pa sin znanih milijonarjev družine Vanderbilt. Poroka je bila jedna ntfj-krasnejših in razkošnejših kar jih je še kdaj videla višja družba po vzhodu. Nevesta šteje 22 let ženin pa 24. Alfred Gwynne Vanderbilt je jeden najbogatejših mladih mož na svetu. Njegovo premoženje znaša okoli 137,000,000 do $44,000,000 in je glavni dedič svojega očeta in vodja vsega podjetja, nadomesčujoč svojega starejšega brata Cornelins Jr. Vanderbilta, kise je poročil z Grace Wilson zoper očetovo voljo. Ga iščejo med rudarji. Wilkes-Barre, Pa., 13. jan. _ Policija v Nanticoke išče Pat Crowe-ja, o katerem se govori, da je odpeljal mladega E. A.Cudaby-ja. Dobila je obvestilo od omaške policije,da se Crowemorebiti skriva okoli Nanticoke preoblečen kot poljski rudar. Javlja se tudi, da zna Crowe govoriti poliski, ker se je naučil tega jezika v klavnicah južne Omahe. Zena vstelila moža. Marion, Ind., 14. jan.—Mrs. Emma Meek, živeča v Jonesboro, je vstrelila sinoči svojegA. moža William Meeka. Isti ni prišel domov do 11. uro zvečer in žena ga je šla iskat. Našla ga je v ozadju John Kent-ove gostilne z neko žensko. Dejala mu je naj gre z njo domov, a on ni hotel. Nato je izvlekla iz- Novl governer države Wisconsin. deklice Pearl Forbes v noči 6. nov. lanskega leta, kar pa je tajil do zadnjega, zatrjujoč da je nedolžen. Druhal je iskala Alexandra v mestni ječi že zadnje tri noči zaporedoma. Ko se je izvedelo, da je zamorec v državni kansaški kaznilnici v Lansing, štiri milje proč, je ljudstvo pretilo wardenu samemu, da bo z dinamitom razbilo kaznilnico in vzelo venkaj zločinca. Šerif Ever-hardy iz Leavenwortha je nato sklenil odpeljati Alexandra na vsak način iz kaznilnice v mestno ječo. Kansaški governer Stanley je prepovedal wardenu izročiti Alexandra šerifu, a ta ni poslušal prepovedi. Everhardy-u jq tudi tolpa zabičila, da mora prepeljati zamorca v Leavenworth. Veliko neprilik je imel šerif predno je dovedcl Alexandra v ječo, kajti druhal ga je volikokrat napadla. Imel jo s seboj 50 pomožnih šerifov, s ko jih pomočjo je srečno odvrnil naskoke, V sredi mesta Leavenworth je tropa zamorepv poskušala omogočiti rešitev Alexandrovo. Hitro so jih zapodili v beg, kar je belokožce se bolj razburilo. Kar navalili so se na Alexandra in _po srditem boju ga je šerif slednjič le spravil v ječo. Sedaj pa je pričela razvneta množica svoje pravo delo. V kratkem času so bila ulomljena glavna vrata jetnišnioe in ni hj'o dolgo ko je bil Alexander v rokah svojih maščevalcev. Nekdo ga j-a vdaril s kladi-vom po glavi, a zamorec ni izgubil zavesti. Pozneje je zopet nek drug suroveš pričel razbijati s pestmi po Parnik se je potopil. Tacoma, Wash., 13. jan. — Pred kakimi štirimi tedni se je potopil na Zahodni reki na Kitajskem prenapolnjen parnik vozeč med Sam-cau in Kantonom in 1'50'oseb je potonilo izmed 500 potnikov, ki so bili na njem. Parnik je bil poleg tega tudi hudo naložen s tovorom, dajeskoro zajemal vodo. Pri Yung-ki, kjer se reka hiro obrne in ji ostro skale ovirajo tok v sredini, se jeparnikovo krmilo odtrgalo in hitri tok ga je zadrvil ob pečine in ga razbil. Grozovita eksplozija se je tudi pripetila v tovarni za smodnik v llang-Čau na Kitajskem dne 20. dec. Okoli 60 do 70 oseb .je izgubilo življenje. Del smodnišnice in več hiš naokoli jo bilo popolnoma zdrobljenih v prah. Zalotili roparje. Niles, Mich., 13. jan. — Sinoči je pet mož okradlo neko prodajalnico s suhim blagom v Cassopolis ter odneslo precejšno množino obleke in zlatnine. Lopovi so dosli blizo tega mesta ob 4. uri danes zjutraj. Policija je bila o teiii obveščena ter zajela bandite ravno ko so vzeli ročni voz na Michigan Central progi ter so hoteli peljati proti South Bend. Policaji so jim vkazali naj stoje, a ker jih niso poslušali so pričeli streljati na nje. Tatovom se je vsejedno posrečilo uiti, a malo pozneje ho vjeli dva izmed njih štiri milje nižje. Priznala sta svojo tatvino in izjavila, da so njih trije-sodrugi ranjeni .ter se skrivajo nekje po okolici. , ,r « , pod krila revolver ter ca vstrelila. ara rates je postal danes ■ U'J. go-( »:„ 1 ,, ••./ •, ,;', . , IV " . 'Zadelagaje v desnaplnioa ni zdrav« verner države Illinois. Pri pego mu i tu , i , , 6 ,, inki pravijo,da Meek ne bo okreval, je narekoval sodnik Elbridge Ha- necy v dvorani zastopnikov kjer so se vršili tudi ostali obredi ume-ščenja. John R. Tanner, dosedanji governer je vpeljal novega najvišjega državnega uradnika v njegov urad. Richard Yates-ov oče je bil tudi governer Illinoisa za časa Lin-čolna med civilno vojsko ter je posebno poznan pod pridevkom 'war-governor.' Hotel umoriti carja. Niča, Francosko, 14. jan. — Policija je aretovala kneza Viktorja Nakadšideza, ruskega nihilista, ker je baje koval načrte za zavraten umor ruskega carja ob njegovem obisku tega letovišča. Knez Nakad-šidez je bil že obsojen na smrt v Rusiji kot sokrivec v zaroti na življenje Aleksandra III, očeta sedanjega carja. Obsojen je bil tudi v Parizu, da je bil nepostavno v posesti eksplozivnih strojev. Povodenj dela hudo škodo. Tacoma, Wash., 14. jan.— Reko: južno-zahodnega Washingtona so prestopile svoje bregove. Dež je lil v plohah že 48 ur in sedaj piha taka južna sapa, da je že skoro popolnoma pobrala sneg raz gora. Gorski potoki so se spremenili v deroče hudournike. Vse nizke ravnine ob rekah Cowlitz in Olequah so poplavljeno in potonilo je že veliko živine. Zamorec postal bel. Wichita, Kas., 13. jan. — Več kakor dvajset strelov je bilo izstreljenih danes med Will Snel-ley-em, zamorcem in Cash Johnson-om, belokožcem, v pretepu pred Manhattan hotelom. Policaj Crawford je aretoval Snelley-a ter ga peljal proti mestni ječi. Na potu tjekaj ga je obkolila velika tropa ljudi j, misleča da je Johnson hudo ranjen ter mu pretila z linčanjem. Konečno je vendar nepoškodovan prišel do ječe. Zamorec je bil tako hudo prestrašen, da je postal bel kmalu potem ko jo bil dejan v zapor. Določbe občinskega sveta. Chicago, 14. jan. — Občinski svet je potrdil postavo, s katero se prepoveduje pljuvanje po javnih potih, hodnikih, vozovih, gledališčih in dvoranah. Kazen, za prestopek te določbe je določena na ne manj ko Si in ne več ko #5.Vzrok, vsprejemu te določbe, je sedanje slabo zdravstveno stanje po Chicagi in tudi to, da se na tak način zelo širijo kali vseh boleznij. Bpronica Ketteler gre v Evropo. Detroit, Mich., 13. jan. — Baronica von Ketteler, vdova umorjenega nemškega poslanca na kitajskem dvoru odpotuje koncem tega meseca v Nemčijo. Zdravje se ji je sedaj popolnoma povrnilo vsled česar želi obiskati 80letno mater svojega pokojnega soproga. Nemški cesar jo je z lastnoročnim pismom povabil na svoj dvor. Vbil ženo v restavraciji. Anniston, Ala., 15. jan___E.Iv. Shaw je vsmrti! svojo ženo s ter. , da ji je prerenal vrat, in potem ].< -skusil samomor na isti način. D v jica je bila stražena v neki restavraciji, ker jedila na sumu goljufije,, ko.so je pripetila tragedija. Vzrok Ura or u še ni zuan. Shawa so zaprli. Poroča o detektivih. Chicago, 18. jan.— Luke P. Col-leran, vodja detektivne pisarne, jo izdal poročilo o letnem poslovanju svojih detektivov. V istem stoji, da so detektivi lansko leto zaplenili raznega vkradenega imetja v skupni vrednosti $263,370.45 ter aretovali 3,295 oseb. 12?** Jolietske čiUilce opozarjamo na inserat firm«Drew Inman & Co., na tretji strani te številke. Ako si izrežejo istega in ga prineso v prodajalnico, dobe mnogo koristnih stvarij veliko ceneje. iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., IV. jan. — Precej nevarno se je pokazala v zadnjem tednu gripa ali influence po našem mestu. Zbolelo je nenadno vse polno ljudij. Okoli Jolieta se tudi širijo kose, a v mestu samem jih dosedaj še niso zapazili. Razširjanju gripe je bilo vzrok prejužno vreme in vlažen zrak, a sedaj ko že dva dni brije močen mrzel veter semkaj od Mi-chiganskega jezera se bo zrak sči-stil in bolezen dokaj zmanjšala. — V bolnišnici sv. Jožefa je bolnih tudi nekaj naših rojakov. Martin Kostelec je srečno prestal operacijo; Ana Ivec je bolna na apendicitis in John Čelesnik ima hudo gripo. John Kočevar, John Kukarjev natakar, je šel v sredo v bolnišnico vsled hudega trganja in revmatizma v desni nogi. "Vsem bolnikom želimo ljubo zdravje! — Billet mill in konverter Illinois Steel kompanije sta zopet pričela z delom v pondeljek po kratkem presledku. Prenehala pa je z delom za kratko dobo Žičarna American Steel and Wire kompanije. — Munroe Brothers imajo naprodaj pet lepih hiš po pet sob na Liberty Street. Gena hišam je $750. Plačujo se lahko na obroke. Dalje prodajajo tudi dve hiši po Štiri sobe v Washington Heights Lote so velike, voda dobra in hiši skoro novi. Plačevanje prav lahko Oglasite se pri Munroe Bros. Leadville, Colo., 6. jan. (Zakasnelo za zadnjo številko.)—Redko kdaj se sliši kaj iz naše slovenske naselbine v tem vrlem listu, in zato si vzamem nekoliko časa, da naznanim našim rojakom kako nam so tukaj godi,in kako napreduje naša slovenska fara. Prav slovesno smo obhajali tukaj božične praznike, tako mislim, da malokje v drugem kraju so imeli tako lepo božjo službo kakor pri nas. Naš veliki oltar je bil prav prijazno ozaljšan s cvetlicami in zelenjem in ravno tako božične jaslice, in naše vrle žene in dekleta so cerkev pred prazniki prav lepo osnažile. Zares fino in izvrstno slovensko petje je poveličevalo božjo službo vse božične praznike, katero je vo dil naš organist g. John Zorman Res, petje je bilo tako krasno, da ga mesto Leadville še ni dozdaj nikdar slišalo, in mnogim faranom so solzo veselja oči zalivale, čast našim vrlim pevcem in pevkam, ki so se tako pridno vdeleževali božje službe cele božično praznike! Prav srčno mo je veselilo, da so so naši rojaki v tako obilnem šte vilu vdeleževali sv. zakramentov v adventnem času; posebno veliko število jih je pa pristopilo k mizi Gospodovi na sveti clan in na dan Novega leta. t Zvečer pred Novim lotom je bila sv. maša o polnoči, in pri vseh božjih službah jo bila naša cerkev natlačeno polna. Te praznike so naši farani res prav posebno pokazali, da jim bije v prsih srce, vneto za našo sv. vero, in da niso šo pozabili naukov, katere jim je v srce vsa-dila mila mamica v nežni mladosti, daleč tam v milej nam slovenski domovini. ' V dar jo prišlo na sveti dan SI 83, kar je za naše bolj slabe razmere jako veliko in nasi farani niso tako mrzli kakor bi nporda kdo mislil. V kratkem dobimo novo obha-jilno mizo, katera* bo stnla nekaj nad 1100. To vsoto je cerkvi podarilo društvo sv. Petra, in v imenu cele fare se za ta, velikodušni dar društvu sv. Petra srčno zahvaljujem. Naši rojaki: Ivan Strel, Math. _Kočevar in Jakob Javornik so nam zn polovico cene naredili prav lepo spovednico; Jožef Verbajs pa je brezplačno naredil stopnice pred velikim oltarjem. Vsem Skupaj kličem: Hvala Vam lepa, Bog Vam bodi plačnik! Pretečem mesec smo vstanovili novo žensko društvo — Bratovščina jpresv. Res. Telesa — dozdaj je pristopilo npkaj nad 40 udov. Zima je bila dozdaj prav prijazna. Z delom gre tudi nekoliko boljšo, in želeti je da bi se še kaj več dela odprlo, in da bi za naše rojake nastopili boljši časi. John I'erše, iupnik. Pueblo, Colo., 11. jan--Velika naselbina slovenska bi lahko vsaki teden kaj novega sporočila iz Pueblo, pa škoda, naši rojaki se še niso dosti privadili dopisovanju. Božične svetko smo v naši slovenski cerkvi tako slovesno in veselo obhajali, da jih bode težko zboljšati prihodnje leto. Letos smo bili prvikrat na božič — brez Nemcev — in bira na sveti dan je bila čez sto do-larjov večja kakor kdaj poprej. Znesla je $291. Na sv. treh kraljev dan je bilo cerkveno zborovanje, katerega se je vdeležilo lepo število farmanov. Župnik Rev. P. Ciril Zupan O.S.B., cerkveni možje, g. Mat. Grahek, blagajnik, gg. Jos. Pugel, Jos. Kra-šovic, A. Prijatel, Janez Goršič, Jak. Jerman in Jak. Vidmar so podali račun o finančnem stanju naše mlade župnije. Cerkveno poslopje še ni znotraj vse dodelano. V to se je porabilo letos blizo tisoč dolarjev. Po izplačanj i vseh stroškov smo plačali še $8,845 cerkvenega dolga. Splošna zadovoljnost se je pokazala na obrazih faranov, da smo tako dobro opravili. — Krstov je bilo pretočeno leto v naši fari 150, 70 dečkov in 80 deklic; porok 48 in pokopov 30, 9 odraslih in 22 otrok. V zahvalo so vsi pričujoči zaklicali skrbnim cerkvenim možem trikratni "Slava". Da se možem zlajša poslovanje in pobiranje prispevkov, izvolili smo jih več za to leto. Blagajnik je g. Janez Roje, "malnarček", drugi gospodje so za Grove: Rud. Škul, Janez Mesojedec, Peter Hočevar, John Stazinski, France Znidaršič; za Steelwork: Jos. Mohar, Jos. Germ, Nik. Miketič, Peter Perše, John Krašovpc, Anton Pleše, Peter Pečavar, Mat. Perčič in Jos. Fu-gina. To so poštenjaki, katerim je blagostanje in napredovanje fare pri srcu, tedaj so vsi prevzeli hvalevredno službo. 9. t. m. je poročil naš g. župnik v Canon City, Colo., g..Franceta Krašovec, doma iz Novo Vasi blizo Lašč z Ivano Suhadolnik, doma iz Vrhnike. Voščimo jima obilo sreče in mnogo veselih let! Naoklicujeg. Ivan Stazinski iz Bugnarcev na Hrvatskem z gospodično Ančko Bukovic iz iste vasi. Ivan je vrl in obče priljubljen mlado" nič, ki je sedaj tudi cerkveni mož, tedaj bode za nas vse vesela svatba. Več Slovencev dela zopet svoja domovanja: Janez Kaplan na Besse-merju, Mat. Mayer in Martin Hočevar sta pridelala "štore" za kupčijo. Zadnjo leto so je v našem mestu postavilo nad 500 poslopij. Na božič je Steelwork kompanija izplačala 146 tisoč dolarjev svojim delavcem. Naša država Colorado se vzdiguje nad vse druge v bogastvu, upamo, da bomo tega nekoliko deležni. Pridelali smo v naših gorah za 29 milijonov dolarjev zlata in 20 milijonov srebra, tedaj več kot polovico vsega kar se je nakopalo v Združenih državah. Vsem rojakom voščimo veselo Novo leto in srečno novo stoletje. p. c; z. Great Falls, Mont., 8. jan. — Zadnjič se vam poročal o onem groznem krvavem činu, ki se je pripetil tukaj na sveti večer, ko je namreč Jakob Vertin usmrtil svojega sina Janeza. 27. decembra se je vršila sodnij-ska preiskava in tudi zaslišanje prič pred porotniki. Prva prič je bil Peter Mihelič,na čegar posestvu se jo zvršil zločin. John Osterman jo služil za tolmača in dejal, da je Peter Mihelič poznal Jakob in Janez Vertina. že zadnjih 18 ali 19 let. Na pondeljek zvečer 24. dec. okoli osme ure je prišla Vertinova žena v njegovo hišo s puško in jedno dvooevko ter jih pustila tamkaj rekoča, da se jih boji imeti doma, ker jo njen mož pijan in bi utegnil vso postreliti. Verti-novka je na to ostala v Peter Mihe-lioevi hiši do okoli 10. ure, ko je prišel tjekaj njen mož Jakobpo njo, iskavši jo preje že pri Štefanu Mi-heliču. V istem času so bili v hiši Peter Mihelič in njegov sin, Jakob Vertin in njegova žena, gospodinja Schultas, ki je Peter Miheličeva hišna in njena hči Marija. Priča je slišala Jakob Vertina reči svoj i ženi naj gre domu, na kar mu je žena odgovorila: "Ne vdm bi-li šla s teboj domov ali ne. Ti hodi naprej, bom že prišla za teboj!" Jakob Vertin je šel nato nazaj domov. Vertinovka je ostala nato še do 11. ure v Peter Miheličevi hiši, ko je prišel mož zopet po njo, in ji zapretil, da ako ne gre z njim domov, bo šel po šerifa in jo tako potom postave prisilil k povratku. Žena mu je obljubila, da odide z njim. Jakob je potegnil pri ti priliki iz žepa revolver in dejal, da bi bilo ravno tako dobro ako bi koj na mestu vstrelil njo in sebe. To se je pripetilo v kuhinji. Vertinovka je imela takrat v naročju majhno dete ter ga izročila Jakobu z besedami: "Tukaj, moj dragi mož. Ako boš vstrelil mene, vstrelil boš istočasno tudi otroka." Dete se je pričelo smejati. Vertinovka se je sama zasmejala in rekla: "Hodimo z otrokom domov in obhajajino vesel sveti večer." V tem času pa se je gospodinja Schultz izmuznila iz hiše, odšla v Jakob Vertinovo hišo ter tamkaj vzbudila Janez in Matijo Lamonta in jima rekla naj gresta k Miheliču ker hoče Jakob usmrtiti svojo ženo. Ta dva sta takoj odšla in pri odhodu poklicala Janez Vertina, ki je prišel tokoj za njima. Ko je bil Jakob še v hisi-je dejal, c(a bo pustilsvojemu sinu Janezu še vstati, a da isti nebo živel do 7. ure drugega jutra. Jakob Vertin je stal na kuhinjskih stop-njicah ko je prišel k hiši njegov sin Jartez. Sin je prijel očeta in dejal: "Oče, bodite pri miru!" Jakobu pa je pri tem padla kapa raz glave in držal je revolver v svoji desni roki. Prihodnja stvar, katero jo nato videl Peter Mihelič je bila, ko je Vertin stegnil svojo roko in vstrelil na sina. Ta je stopil nazaj dva koraka in padel. Izgovoril ni nobene besede ampak le nekoliko zaječal. Vertin je dejal, da je vstrelil svojega sina in rekel Miheliču naj mu ga pomaga odnesti v hišo* Mihelič mu je pa odgovoril, da ga naj sedaj satu nese kor ga jo vstrelil. Oba nečaka Matija in Janez Lamont sta zbežala ko je Vertin doprinesel zločin. Pred no se je umor pripetil, sta stala poleg Jakoba in Janeza Vertina ter poskušala pijanemu strijcu izviti revolver. Ta je krepko sunil v stran z roko ter pomeril revolver na Matijo in dejal: "Matija, poberi se proč!" Priča je izjavila, da je mogla lah ko videti raz svojega mesta kako se je zvršil umor. Peter Mihelič je bil že tudi preje večkrat slišal, da je pretil stari Vertin svoji ženi in sinu s smrtjo. Porotniki so se nato razšli ter zopet prišli skupaj 28. dec. dopoldne. Peter Milielič mlajši je služil sedaj za tolmača. Janez Lamont je bil prvi zaslišan. On je živel v hiši svojega strica Jakob Vertina že odkar je bil prišel v Great Falls pred dvemi leti. Stari Vertin je prišel domov okoli 9. ure na sveti večer in bil že dobro vinjen, a še precej dobre vofje ker jo dejal, da bo dal otrokom sladčic. Kmalu potem se je streznil, postalosoren in pričel preklinjati otroke. Sin Janez je opominjal očeta, naj ne govori tako grdo vpričo otrok. Janez Vertin in Matija Lamont sta se kmalu zatem odpeljala v Little Milwaukee. Med tem časom je stari Vertin večerjal in potem kmalu zopet pričel razgrajati, takrat prettoč ženi in sinu, da ju bo vbil. Vertinovka se je sedaj na tihoma izmuznila iz hiše ter odnesla k Petru Miheliču puško in dvocevko. Kmalu jo je mož pogrešil in šol venkaj glodat za njo. V tem času sta se vrnila Janez Vertin in Matija Lamont, in prvi je odšel v svojo spalnico, slišavši očeta došlega zopet domov ter se skrjl, Jakob Vertin je odšel zopet ven in koj za tem je prišla gospodinja Sdhultz in zbudila oba Lamonta. Ta dva sta potem poklioala Janeza Vertina jn odšla. Ostalo se vse stinja z onim kar je povedal že preje Peter Mihelič. Komisija je tudi pritrdila, da je bil mladi Vertiu vstreljen s krogljo 88. kalibra, ki je obtičala v hrbtenici in povzročila nenadno smrt. pa tudi sodaj britko obžaluje svoj zločin, katerega je isvršil v pijanosti. Glavna godba pa so ne bo vršiia preje kakor v marcu ali aprilu ker je okrožni zdravnik J. B. Leslie bolan za vročinsko mrzlico. Več Slovencev je tudi hotelo obiskati Vertina v ječi 27. doc., aniso nobenemu tega dovolilo. Le Verti-novki so dopustili iti k svojemu možu, s katerim se je pogovarjala dobro uro. Omenjati moram tudi, da nas je na Novega leta dan obiskal č. g. John Pirnat ter nam tako dal priliko opraviti sveto spoved in prejeti sveto obhajilo. Velika množica Slovencev in Hrvatov se je poslužila te priložnosti in prejela svete zakramente za božični čas, posebno ker jetukaj-šna topilnica Boston and Montana kompanije vstavila delo za oni dan. Č. g. Pirnatusevimenutukajšnih Slovencev srčno zahvaljujem ter želim, da bi nas še kaj kmalu zopet obiskal. Mimogrede naj omenjam, da nag živi tukaj v Great Falls do kakih 100 Slovencev, ki smo jako raztreseni po okolici in se malokdaj vidimo, drugače ne kakor pri seji slovenskega društva sv. Jakoba, ki še precej dobro napreduje. Pri njem je tudi precej Hrvatov, s katerimi pa živimo : v lepi bratski slogi.— Več kakor nas Slovencev je v Great Falls Hrvatov — primorskih Hrvatov. Biti jih mora kakih 300 ali ie več. Imajo tudi svoje društvo Zvonimir, ki šteje okoli 150 članov. K sklepu pozdrav vsem Slovencem po širni ljudovladi! M. B. Nemanich. Vršile so so pri mirovnem sodniku še nadaljne preiskave a izjave prič so potrdile lo prejšne. Druzega ni vredno pri tem omenjati kakor, da je pričela Vertinovka silno zagovarjati svojega moža, kar je najbrž pripisovati ženski slabosti. Stari Vertin Aldridge, Mont., 11. jan. — Č. g. urednik! Prosim vsprejc/ma teh svojih vrstic, ker želim seznaniti rojake po širnih Združenih državah z našimi razmerami v preteklem letu. Prav nialpkdaj se kaj sliši iz tukajšnjih zapadnih planin v slov. Tistih, dasi nas biva tukaj nad 200 oseb slovenske narodnosti. Vkvar-jamo se večinoma po premogoko-pih. Preteklo leto jo šlo pri nas bolj wlabo z delom, res so si nekateri nekaj prislužili, a večina je imela komaj za hrano ali pa še ne. 29. okt. je pa delo povsem zastalo in še le v decembru so se rudniki nekoliko /odprli. Slovencev pa še sedaj več i,ko polovica nima dela. Vkljub slabim časom smo pa šc vendar dobro napredovali. Najprvo so si naši .Slovenci vstanovili društvo sv. Jožefa in potem tudi pristopili k Jugoslovanski Jednoti pod številko 17. Nato so si postavili tudi majhno cerkev, ki je dolga 24, široka 18 in visoka 12 čevljev, z malo zakristijo. Vnanja stran cer-kvp je že popolnoma dogotovljena, samo znotranja pa še ni do cela. Zal, da nas duhovnik tako malokrat obišče. Preteklo leto je bil tukaj samo trikrat in bral sv. mašo. Sedaj pa ne vemo kdaj zopet pride, ko se sliši, da smo bolj ubožni. Njegovega redkega obiska sino si pa tudi sami krivi, ker takrat ko se bere sv. maša še polovica Slovencev ni pričujočih, zlasti ne mladina,katere jo nekaj že precej odraščene, a je stariši ne pošljejo v cerkev, tako, da mnogi ne vedo kaj je sveta maša, dasi so že prestopili 12. leflo. Glavna krivda je torej naša in sta-rišev, a tudi gospod duhovnik prehitro odide ko mine sv. maša, ko bi mladino lahko nekoliko poučil. Prihodnjo spomlad mislimo poskrbeti, da bo naša cerkvica blagoslovljena in prav l?po bi bilo ko bi bila naša mladi tja do takrat poučena v krščanskem nauku, da bi mogla ob slovesnosti opraviti prvo sveto ppoved in prejeti prvo sveto obhajilo. Upamo, da se bodo do tega potrudili slovenski stariši in pa tudi č. g. duhovnik. Pričakujemo, da nas v kratkem obišče, da se pogovorimo, saj ima do nas samo 52 milj po železnici. Nesreča lansko loto med nami tudi, ni mirovala. Nekaj mož je bilo precej tožko poškodovanih v pre-mogokopih, tako da so se morali zdraviti y bolnišnici. Nemila smrt je pobrala izmed našo srede lansko leto tudi dve Slovenki. Takoj spomladi je umrla soproga Jakoba Glojaka, zapastivša štiri daklet*; ravno v prasriikih pa soproga Luke Kluna, zapustivša pet nedolžnih otrok. Bog jim daj večni mir in pokoj! Nikakor ne smete zamuditi prodaje, ki se vrši sedaj v našem "Bargain Vsakemu obiskovalcu našega base-ineuta (laiuo jedno srečko (chance) za bicikelj zastonj. Basementu. Cele kupe in kopice obleke in čevljev—in vse najboljše vrste — imamo sedaj naprodaj ceneje, kakor ste še kdaj poprej videli prodajati dobro blago.... Nekaj te obleke nam je ostalo še od lanskega leta a Cena poravna vse to.... i Jeden dolar ji j raji bo zalegel l| H j i i | za dva "HESiJ | | lih Bargain Basementu i i pri 1 1 DINETU. ■ i I; m ;|| ■ $5 $1.10 jo •i3|ij »a moško oblek«, preje za moške čevlje, preje jilf & $10.00. $1.75. :G : i $1.98 95c jI ' lijlj za deško obleko, preje za ženske čevlje, preje 5 i jI 1; $4.00. &L50. $8.00. dobre čevlje. H ki : 1 I 9c ' 9c !i| s v 111 * Tie JolieT National M. Itazpošiljn denar na vse krajo sveta. kapital $100,000. T. A. MASON, predsednik. GEO. M. OAMPHELL, po- St., Joliet, 111. (0 ---- Dve slovenski kuharici > zmožni popolnoma svojega posla, do- 0 biti nemudoma dobro službo. Pla^a a od $15 do $25 na mesec, več o tem pove "Amerikanski Slovenec" ali pa CAROLINA LOZAR v Bast Helena, Montana. 1 V stari domovini prodani i na prosto roko (grunt) zemljišče v Gornjem Suhoru št. 1 nad Metliko posa-8 mer.no ali pa skupno. Za natančneje po-1 drobnosti obrni se do: MARTIN TEŽAK, 1201 Hickory St. Joliet, Illinois. . IŠČE SE ERNST JAKSATIČ, DOMA iz Lokve na Hrvaškem. Lansko leto meseca marca je bil v Joliet, 111. Kdor > ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti ' JOHN SNOJ, > 101 N. Union St., Chicago, 111. 1 OPOMINJAM VSE ONE ROJAKE, KI mi dolgujejo že več kakor štiri leta ko t so bili pri meni na hrani v Aurora, 111., da mi blagovolijo poravnati dolžno svoto. 1 JOHN ŽMAJČ, 913 N. Scott St., Joliet, Illinois. ; j IŠČE SE JOSIPINA ŽAGAR DOMA IZ 1 Bajneloke, okraj Kočevja, Pred dvemi i leti je odpotovala iz stare domovine. Kdor ve za njen naslov naj mi ga blagovoli naznaniti: Joseph Kajfeš, 119 Se- 1 venth Street, Calumet, Mich. IŠČEJO SE: JOHN PRUS IZ VASI 1 Krmačina št. 1, Miklavž in Marko Si-monič iz vasi Drašič št. 15 in Martin Kla- ■ menčič iz Križevske vasi št. Ig vsi spadajoči pod metliški okraj. Pred nekaj leti so bili pri meni na hrani in stanova-: nju. Rojaki, katerim je znan kateri izmed teh, so prošeni proti nagradi nazna- \ niti jih "A. S." ali pa JOHN PRUS, Scott St. 1011, Joliet, 111. ( Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi jjogoji. Munroe Bros. Josip Zelnikar, ; Cor. Ruby & Broadway Sts. f JOLIET, ILLINOIS, ^ priporoča Slovencem svojo gostilno v 1 obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in I najboljše pivo ln druge pijače. Vedno-sem l preskrbljen s svežimi pijačami in dob- ] rimi smodkami. 1 Prodajam izvrstna doma predana Tina; j llclo vino po 60c enlon. HdoJe vino po 45c iml PoSiljinn Jo od 27 do 50 galonov »knpaj. Prodajam tudi doma kuhano žganje tropinoveo po $3.75 gttlouo ill jo pošiljam od 4 do 5 ealon SKupaj. Prevožne stroško ja Ohio, Pennsylvanljo In Illinois plačam ajim, za druge Jržavo pa po pogodbi. MAT. GRILL, . 1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio. PAUL SCHNELLER, NOTAR—NOTARY PUBLIC < v Calumet-u, Mich, naznanja, da je pri- ' čel svoje poslovanje tor so Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju nji- 2 hovih pravnih poslov v stari domovini. i i, iii -------- Korošie 80, iz kraljevine Hr- 5 | vatske 46, Čehinj 6, Poljakinji 2, 1 Rusinjo 1, Italijank 29, Nemkinj 1 l A odkloniti smo jih morali ve- 1 j liko radi pretesnih proptorov. Dru- 1 i Htveni dohodki nam ne dopuščajo, \ da bi najeli večjo prostore. In ven- ' l kolika dobrota jo že to, da de- 1 f kle dobiva brezplačno stanovanje! 1 p tudi hrano dobiva četudi nima | 111 novčiča v žepu. Drugače bi tr- j ' glad in glad je vendar najhujši j : Pospeševatelj nemoralnega življe- ;' °ja!" Zavod, ki takovzgledno skrbi ^a slovenska dekleta, potrebuje po-®°C1 in podpore. , 1 Požar. Dne 19. dec. je gorelo : ^ l^rezovščici na skednju France ' avec. Vnela so se tudi druga g0- ! ^1'odarska poslopja, da j« za okoli j kron škode. i c 1 Samomor. 671etni Ivan Kovač v , otoški vasi si je v blaznosti prere- i aal z britvijo vrat. I '' j Vodovod v Novem mestil. Iz ] ^ ovega njesta se piše 21. decembra. ] e®ela novica raznesla se je danes, j našem mestu. Prepotrebni vo- 1 f ^°Vod dobimo, — tako saj čuje so ] I ^anes. Odkod tako urna iipremem- , I a» ko smo bili prisiljeni to potre- I napravo za par let z dnevnega ' I odstaviti? Bivši justični mi- , I I'8101' Srof Gleispach posetil je ] I ^.est(>) da je Uikajšne urade inspi- ] I tj|''aL 0b tej priliki predstavil se * f . J° vrli, neumorni župan gosp. | Is .1'" S°hegula ter poleg drugih pre- J ffptrebnih prošenj navedel tudi naj. , P°trebnejšo, namreč vodovod. Go- i S višjesodni predsednik grof 1 ^eispach, prepričal se je sam—na | boto 22. dec. na slovesen način, i • Slovensko umetniškodruštvoie bilo ! J 1 poslalo k otvoritvi svoje zastopnike i gg. Vatr. Holza, Fr. Govekarja, j Iv. Groharja in Ferd. Vesela. Zve- £ čer so igrali v narodnem gledališču " Cankarjevo dramo "'Jakob Ruda", -ki je izvrstno vspela. V nedeljo o-poludne je bila v vseučiliščini avli proslava Prešernove stoletnice, katere so je udeležilo mnogo občinstva. Slavnostni govor jo imel vitez Trnski. Otvoritev zastave in proslavo Prešerna je pozdravilo brzojavnim potom obilo Slovencev sirom domovine. Tudi iz Gorice p je bil oddan v menu vec goriških r Slovencev brzojavni pozdrav. i r Kako Časti Trst garibaldince. Iz . Trsta se piše "Slovencu": 18. dec. J je bil tukaj pogreb umrlega sobojevnika Garibaldijevega, kapitana Ivana Pagano. To je bila seveda J za tržaško irredento zopet lepa pri- j lika, da pokaže vladi in svetu svoje g mišljenje. Mož je imel, kakor 1 mnogo drugih garibaldincev,mastno ■ službo v občinski plinarni, ki se je akoro in corpore udeležila pogreba. Zanimiv je bil že mrtvaški oder; pokrit z rudečim platnom, nadglavo 1 Garibaldijeva slika, pokojnik oble^ j čen v znano rudečo srajco garibal- . dincev, na prsih garibaldinsko čepico. Veega, kar je spominjalo na poraze Avstrije pod Garibaldijem, je bilo dovolj, le — križa in sveče J ni bilo nikjer. Sprevod je bil veličasten. Nedogledna vrsta uslužbencev plinarne z ravnateljem, mestnim svetovalcem Benussijem na čelu, mnogo zastopnikov mestnega sveta, cela vrsta garibaldincev in neizogibni italijanski konzul. Venoe sta poslali med drugim obe italijanski stranki: Progresso in Democratica in zopet neizogibno uredništvo radikalnega "l'Indipcndente". _V seji deželnega zbora tržaškega zve-če^ 14. dec. je bil epilog temu pogrebu. Posl. Marcus, Spadoni in Benusa so ostro napadali policijo, ker ni pustila irredenti o tej priliki popolnoma svobodne roke. Galerija je kar norela veselja, ko je slišala tako proslavljati umrlega bojevnika pri Bezecci in Mentani. Sklenili so izraz spoštovanja njegovemu spomeniku. Iz Budapeštese javlja l. jan.: V neki vasi v severnih Karpatih na Ogerskem je žena tamošnjega kmeta Mihaela Davidoviča pred kratkem pobirala brstje po gozdu. Vzela je s , seboj tudi dete in zavivša je v go-rak robec je je pustila ,na ^nekem solnčnem kraju. Ko se je vrnila čez malo časa, našlaje na onem mostu samo okrvavljene plenice. V začetku je mislila, da so volkovi raztrgali dete na kosce. A kmalu je izvedela reinico. Dva velika orla sta planila na tla, pograbila krvave plenice in zletela v svoja gnjezda. Zena je letela domov, klicala na pomoč in kmalu se je odpravilo nekaj mož naskakovat orlovo gnjezdo na vrhu visoke gore. Jednega orla so ranili, drugi je pa všol. Sredi ledenih skal prav tik gnjezda so našli možje kosti in glavo ubogega deteta. Ustanovljen 1. 1891. Prvi slovensM Katoliki list t Ameriki. Izdaja Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo Y JOLIET-U. ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Za Ameriko stane: za celo leto za pol leta $ 2.00 $ t.00 Za Evropo, Afriko in drago inozemstvo: ui za celo leto za pol leta $3.00 ali 15 kron. $1.50 aH 8 " Posamezni listi po 5 c. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejomajo. Rokopisi se ne vračajo. 6e se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivaiiftfia. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North £hicago St. JOLIET, ILL. cor DENAR in naroČila pa na tiskarno: AMERIKANSKI SLOVENEC, Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon St. 509. Uredništva telefon št. 1541. „AMERIKANSKI SLOVENEC1'. Published weekly at Joliet, JU- by The Sloven'ic- American Printing Co." cor. .Benton A Chicago Str a., Joliet, Ills. The only Slavonic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carnioliari Slovenic Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Entered at the Post office ut Joliet, 111. as seooud Class matter. CERKVENI KOLEDAR. 20. jan. Nedelja 2. po razgl. Gontp. 21. „ Pondeljek, Neža dev. muč. 22. ,, Torek Vincencij muč. 23. „ Sreda, Zaroka Marijo. 24. „ Četrtek, Timotej škof. 25. „ Petek, Spreob. Pavla ap. 26. „ Sobota, Polikarp škof. Nebeški dom. Po F, Doddridge-ju Sarn. Oj z Bogom, ve avezdice zlate, Poslavljam se zadnjič od vas, Oj z Bogom, ti močna kraljica, Ki vedno spreminjaš obraz. Od tebe so tudi poslavljam, Ti solnoe kot čisto zlato, Ni treba mi tvoje svetlobe, Ker lepšo dobim nad zemljo. Ve zvezde sto grude bleskeče, Ki božji obdajate krog, Ykorane v nebeške ste dvore, Kjer biva neskončni moj Bog. Tam ždruži nebroj so svetnikov, I>a Stvarniku pojejo spev, Z obličja v obličje jim plava Ncshoučno miline odsev. Triintridesetletna doba Jezusovega ^ivljenja. Sv. cerkev praznuje prihodnjo ne-«deljo praznik Imena Jezusovega. šele potem bodemo znali popolnoma ceniti veliki pomen tega vzvišenega imena, njegovo svetost nn e&stitljivost, ako so v duhu oz-a-emo na leta, katera je Gospod preživel na zemlji, in kaj je v njih teku storil za človeški rod. Triintrideset let je preživel Gospod na zemlji, ko jo je —pri svojem vnebohodu — zopet zapustil. Ali si že, dragi čitatelj, mogel kdaj do cela poj miti pomen teh triintrideset let? Ista so pravzaprav središče vse svetovne zgodovine; ko žo niso napočila, se je oziral stari svet na nje, željno jih pričakovaje; po njih preteku pa odvisi od njih vse upanje in vse zveličanje. Saj je vendar v teh triintridesetih letih prištevala zemlja Boga samega, Sina božjega v človeški podobi, k svojim prebivalcem. Njegovo življenje, dela in trpljenje na zemlji so podstava vsega kar se sme imenovati dobro, zveličavno, osrečujoče. Še celo v tisočletja nazaj pred njegovim prihodom, sega blagoslov tega njegovega življenja in delovanja na zemlji, in od tod izvira še sedaj vsa nadzemska sreča. Kaj je tedaj vzrok, da je teh triintrideset lot prineslo toliko blagoslova? Življenje Jezusovo je bilo živ ljenje najzvestejše izpolnitve božje volje: "Prišel sem, da izpolnim Tvojo voljo," je rekel On z besedami preroka svojemu Očetu pri nastopu v svet; in: "Jaz delam vselej kar je Očetu dopadljivo." Življenje Jezusovo jo bilo dalje življenje trpljenja: v revščini je živel, v bedi in pomanjkanju, v naporih javnega poučevanja ter še slednjič končal to svoje življenje v nepopisnih mukah. Po tem svojem življenju pa, in še posebno po trpljenju istega jo pridobil božji Izveličar človeštvu pravi zaklad zasluženja in milosti, da si more z njegovo pomočjo vsakdo izprositi odpuščanje grehov, postati zopet otrok božji, in si zagotoviti najvišjo pomoč na svojem potu do večnega izveličanja. Da vstanovi svetu tak zaklad je storil Jezus le iz ljubezni do Očeta in ljudij, ter vsled želje, da poveliča ime Očetovo in dosežejo ljudje večno življenje. Nadalje je porabil Odrešenik svoje zemeljsko življenje tudi za to, da oznani svetu one hauke in resnice, ki so bile zanj koristne in potrebne v dosego večne sreče. Da bi pa bilo ljudem še ložje uravnati svoje življenje po njegovih naukih, dal jim je za to sam dober vzgled v teku svojega triintridesetletnega bivanja med njimi. A ne šte samo to: vstancml je tudi cerkev, ter nji izročil v varstvo svoje svete nauke, da bi človeštvo vseh časov moglo biti deležuo njegove resnice in milosti. Nji je za-povedal ohraniti te nauke nepokvarjene ter jihoznanjevati vsemusvetu. Da bi mogla cerkev to kar najboljše storiti, poslal ji je svetega Duha,ter jo storil b tem svojo nezmotljivo namestnico. Tako tedaj obstoji sv. cerkev na zemlji kot velika, nezmotljiva učiteljica narodov, kot oznajevalka vzvišene resnice; in po njenem posredovanju se razlivajo od Izveli-čarja pripravljene milosti v sedmerih strugah svetih zakramentov na vse vernike. Poglej tukaj delo božjega Odre-šenika, katero je dopolnil v triintridesetih letih, in ostalo bo isto naprej in naprej do konca sveta. Karkoli se dovrši na zemlji v resnici dobrega in zaslužnega za večno življenje, to se zgodi vsled moči blagoslova Jezusovega zemskega življenja. Od leta do leta se množi število izvoljencev, katerim je za plačilo svojega boguslužnega življenja dovoljen vhod v nebeško domovino, kjer so na večno osrečeni. Vsi ti pa priznavajo prod prestolom božjim, da se imajo zahvaliti za svoje izveličanje le triintridesetlet-nemu življenju in delovanju Jezusovem na zemlji. Kako blagoslovljena, kako milo-stipolna, kako zveličavna so torej ta letal Iu kadar se Jezus ozre nazaj na nje, na vse dobrote, ki izvirajo iz njih, in pogleda potem one tisoče in milijone izveličanih duš: koliko veselje in zadoščenje za njegovo 1 j ubezni polno srce! Kako ga mora veseliti, da je postal nekdaj človek ter na tak način odrešil toliko človeštva! Bil je ubogljiv volji Očetovi: "Postaljeradi nas poslušen do smrti; zato ga je Oče povišal, in mu dal ime, ki jo čez vsa imena; On je v veličastvu Boga Očota." Prizadevajmo si mi tedaj uravnati svoje revno zemsko življenje po vzgledu Jezusovem, da bomo tudi mi želi ob svojem času v večnosti sadove svojega truda. Kardinal Gibbons o svetovnem nemiru. Na dan sv. treh kraljev je imel slavni kardinal Gibbons, znan po vsem angleški govorečem svetu kot izvrsten govornik in pisatelj, v baltimorski katedrali krasen govor. Navajamo ga tukaj svojim čitate- ljem dobro prevedenega, ker bo njegova vsebina gotovo vse zanimala: "Pred prihodom Kristusovim je bila vojska pravilo, mir pa izjema po vsem svetu. Tako redna in tako navadna je bila vojska pred nastopom Izveličarjevim, da govori sveti pisatelj v knjigi kraljev o nekem letnem času, v katerem so se navadno zopet ponovili boji. "V paganskem Rimu je bil Ja-nov tempelj zaprt v mirnem, a odprt v vojskinom času. Od vlade Tula Ilostilija, tretjega rimskega kralja pa do Avgusta Cezarja — v dobi 050 let — je bil ta tempelj zaprt samo šest let. Tedaj je imelo mesto Rim v tem času 644 let neprestano vojsko in samo šestletmir. A četudi so bile vojsko v novem testamentu veliko redkejše, kakorv starem, moramo priznati, da smo še daleč od one dobe, ko bo zavladal svetovni mir. " 'Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji,ki so dobre volje', se je glasila pesem angeljev v noči rojstva našega Odrešenika v Betle-hemu. D,asi tudi že odmevajo te besede skoro dva tisoč let po svetu in četudi je krščanstvo glavna vera v Evropi, vendar moramo z žalostjo priznati, da se vladam še ni posrečilo vstaviti vojske in vstanoviti blagodejni mir po vsicelini. Še več, 19. stoletje od svojega vzhoda pa do zahoda je gledalo pred" seboj neprestano krvavo vojskp med narodi krščanske Evrope, v "Koncem 18. stoletja najdemo združene čete ruskega cesarstva in pruskega kraljestva kako prodirajo v Poljsko in po junaškem bratiu pod vodstvom Koščiuska, ki je že prejtTviktel meč za pridobitev ame-rikanske neodvisnosti, se je razdelila kraljevina Poljska med Rusijo, Avstrijo in Prusijo. Od pričetka 10. stoletja pa do 1815 je vodil veliki Napoleon cole vrste največjih in najbolj krvavih vojsk, ki so pordečile vso Evropo. Napoleon se je spopadel z vso Evropo in bil navadno povBod zmagovit do one pomenljive bitko pri Waterloo, kjer se je vtrnila zarja njegove slave. Po pravici mu nadeva zgodovina naslov največjega vojaškega generala svojega časa. "Okoli sredino stoletja se je pojavila krimska vojska, v kateri so se združeni Angleži, Turki in Francozi borili zoper Rusa in ga premagali. Malo let pozneje je vzbruhnila vojska med Avstrijo in združeno Italijo in Francijo. V bitki pri Sol-ferino jo bila premagara Avstrija in prisiljena odstopiti svoje laške pokrajine. Leta 1870-1871 je prišla na vrsto francosko-nemška vojska, ki se je pokazala tako pogubonosno za francosko cesarstvo. Polog velike vojne odškodnine, je morala Francija odstopiti Nemčiji še dve svoji provinciji: Alzacijo in Lo-reno. In v tem trenutku, po velikih denarnih in človeških žrtvah, se prizadeva Anglija povoljno končati svojo vojsko z južno-afriškima republikama. Govori se,da bo stala ta vojska Anglijo šeststo milijonov dolarjev! "In kako je z našo deželo z ozi-rom na vojsko? četudi je vogelni kamen naše ustave mir z vsemi narodi in ncsklepanjezvez z nobenim, vendar smo imeli v svojih rokah štiri vojske tekom pretočenega stoletja, ki se pa še niso skoro končale. Leta 1812 smo imeli vojsko z veliko Britanijo, ki je bila opravičena na naši strani, ker je bila vojska za obrambo. Lota 1840 se je pripetila meksikan-ska vojska. Naša grozovita civilna vojska so je začela leta 1861 in se vlekla cela štiri leta. Pred dvemi leti se je končala vojska s Španijo, vsled katere je ona zgubila, mi pa pridobili vse njene posesti. "Kadar beremo o velikih vojaških kampenih so radosti naša domišljija v občudovanju hrabrih dejanj slavnih generalov, Z zamaknjenostjo poslušamo žvenketanje orožja, krike zmagalcev in glasove vspodbudnih koračnic. Zdi se nam, kakor da nas je prevzel isti duh navdušenja, ki prevaja borilce. Toda mi ne slišimo vzdihov in jekov vojakov, valjajočih so v krvi na bojnem polju. Ne zmislimo se na bolnika in ranjenca ležečega v bolnišnici ali ječi. Ne bfigamo se za žalujoče vdove in matere, jokajoče doma in vzdihujoče po svojih lju.b-ljenoih. Ne slikamo si pred očmi razdejanih domačij 'Rahel,objoku-jočili svojo otroke in ne hotečih se vtolažiti, zato ker jih ni bilo'. "Ali ni to skrunjenje pravico in pohujšanje za paganski svet, ako se koljeta dva krščanska naroda v imenu krščanske civilizacije? Ali ni pravi zločin kadar kak narod naravnost z mečem usiljuje svoje postave, svojo vlado in svoje politične ustanove drugemu narodu v interesu obrtnije in kupčije, kakor bi imelo blago, dolarji in centi večjo vrednost kakor pa človeško življenje? Ali ni gorostastna in nedo-gledna krivica kadar zatira kaka velesila majhen narod ter mu odvzame zemljo s hinavskim izgovorom, da si hoče uravnati svoje meje? "To uravnanje nipj je že jako stara stvar in je samo uljudno ime za roparstvo v širokem obsegu. Kralj Aliab in kraljica Jezabela, dva izmed največjih nasilnežev kar jih je še kdaj vladalo, sta uravnala svoje meje, s tem da sta odvzela Nabotu vinograd, njega pa krvoločno umorila. Staro rimsko cesarstvo pred dva tisoč leti je v jedno mor uravnavalo svoje meje. Nehalo ni preje, dokler si ni prilastilo cele Evrope iu dober del Azije in Afrike. A dan povračila jo slednjič le prišel. Bojevita severna plemena so pridrla kakor maščevanja željni orli na to gnjilo, korumpovano telo — rimsko cesarstvo — fn mu zopet uravnala meje. Vse cesarstvo se je razdelilo in mapa Evrope je bila spremenjena. "Veliko preglavice dela prijateljem mirovnega evangelija dejstvo, da izgleda krščanska Evropa dandanes kakor veliko vojaško taborišče. Vsi narodi na celini, vštevši tudi Anglijo, so oboroženi do čelju-stij in žive v medsebojnem strahu in nezaupanju. V jedno mer jih vznemirja nevgasljiv pohlep po novem ozemlju ali pa strah pred nenadnim napadom. Kadar vidimo z vojskino elektriko napolnjene oblake pomikati se nad našimi glavami, tedaj smemo vsak čas pričakovati bojnega treska. Oboroženi narodi, kakor oboroženi posamezniki so vedna nevarnost drug za drugega ter so hitro pripravljeni za boj. "In te vojaške moči, mesto da bi se zmanjševale, se vedno le šo zve-čujejo. Kakor je poročala uradna Statistika' iz leta 1877 je imela Evropa že tedaj 14 milijonov mož pripravljenih za boj v času vojske, in vojaški stroški se celo v miru so znašali $600,000,000. V sedanjem času pa so že gotovo narasli na $1,000,000,000. "Ko si predstavljamo ogromno število mož, ki so odtrgani iz naročja svojih družin v najboljši dobi življenja, ki morajo zapustiti svojo obrtnijo; ko gledamo mladeniče tratiti dragi času in doprinašati grozo-vitosti v času vojske, potem Bi bomo lahko vstvarjali iz tega nekak pojem o moralnih, materijalnih in socijalnili zlih, ki izvirajo iz takega sistema. Pri opazovanju teh stalnih vojsk bi bil mirni gledalec prisiljen sklepati, da so bile evropske vlade prvotno vstanovljene za razrušitev življenja in ne njegovo ohranitev. "Naj vodi Bog naše postavoda-jalco, da bi nikdar ne zabredli do posnemanja evropskih vlad ter pričeli vstanovljati velike in stalne armade. Odvrni Bog, da bi navdušeni vsled svojih zadnjih zmag, postali mi kdaj pijani od vina impe rializma in militarizma, dodeli pa, da bi vedno hodili po stopinjah očetov naše republike. "Do sedaj smo dajali svetu krasen vzgled. Evropejci navajeni doma srečati vojaka ali žendarja na vsakem cestnem voglu, so ob prihodu v to deželo polni presenečenja in občudovanja kako more tako razširjen narod s tako ogromnim prebivalstvom imeti samo 25,000 vojakov. Prepričali so se mnogi saini.da lahko prepotujejo vse Združene države od Maine pa do Kalifornije ne da bi videli niti jednega vojaka. Oni uvidijo, da je vsak amerikanski državljan vojak brez uniforme, hodeč sedaj po svojih opravkih, a vsaki čas pripravljen varovati svojo domovino. Taki novodošleci čutijo,, da smo močan narod zato ker se z veseljem vklonimo veličastvu postave in se nam ni treba bati vojaških mogotcev. Da bi vsaj ta vzgled ostal vedno neizpremenjenl «'Vsak krščanski narod na svetu ima svojo lastno narodno zastavo, vojskuje se pod lastnimi vojskovodji in ima lasten vojni klic. A jeden prapor je, pred katerim bi se morali vsi pripogniti in to jo prapor križa; jeden vodja je, katerega bi morali vsi častjti, in to je Kristus, knez miru. Jodna vojna trobenta je, katero bi morali vsi poslušati in ta je trobenta evangelija. Nauki evange-lijevi tvorijo jedino podstavo miru^ za zemske vladarje. Da bi se naši vladarji vedno ravnali po zlatem reku Kristusovem: "Kar bi hoteli, da vam drugi store, storite tudi vi drugim!' "Daj Bog, da bo v tem novem stoletju, ki se je ravnokar začelo, nastopila nova doba miru, izpolnu-joča prerokbo Izaijevo: 'Naredili bodo iz svojih mečev pluge in iz svojih Milic srpe; narodi ne bodo vzdigovali meča zopei' narod, niti jih ne bode več vznemirjevala nobena vojska'." Predsedniške volitve. Kakor vedo že naši čitalci, so se sešli predsedniški volilni možje pretečem pondeljek 14. t. m. v glavnih mestih svojih držav ter oddali svojo baloto za predsednika in podpredsednika Združenih držav. Izpolnila se je samo še jedenkrat formalnim potom volja ljudstva izražena 6. novembra lanskega leta in William McKinley in Theodore Roosevelt sta prejela večino glasov. V nekaterih državah so se pri oddajanju balotov pripetile zanimive do-godbice. V Nebraski je bilo vseli osem glasov oddanih m McKinleya in Roosevelta, a nastalo je za tem ne-sporazumljenje radi poslanca, ki naj bi nesel glasove v Washington. Razgovor je trajal pet ur.Rešili so tež-kočo na ta način, da so bo vseh osem volilnih mož peljalo v Washington drugi mesec ter skupno pioročalo o izidu volitev v senatu v sredo 13. februarja. V WisconBinu je prevladovalo nagnjenje, da se odda preveč glasov in se voli za mrtvo može. Ko so volilni možje podpisali certifikate! svojih glasov za podpredsednika, se je iznašlo, da so volili za pokoj nega Garrett A. Ilobbarta iz New Jersey. Treba je bilo večkrat obnoviti glasovanje in podpisovanje. Na jednem balotu je bilo oddanih trinajst glasov, dočim jih šteje država Wisconsin samo dvanajst. V Illiuoisu so se sešli volilni možje zjutraj v dvorani najvišjega sodišča v Springfieldu. Razun dveh so bili vsi navzoči, za katera so potem volili namestnika. Istega dne so se vršili v Springfieldu tudi obredi umeščenja novega governerja Richard Yates-a, zato se niso oddali glasovi dokler ni bila slavnost končana. McKinley in Roosevelt sta dobila polnih 24 glasov države Illinois. William J. Moxey iz 11 warda v Chicagi je bil izbran potom vadljanja uradnim poslancem, da odnese balote v Washington. V ostalih državah se je volitev vr šila, kolikor znano, brez posebnih dogodščin. Slovenci v Ameriki, pristopajte k družbi sv. Molnsrja! Največ ladij se ponesreči v Baltiškem morju; povprečno vsaki dan jedna. Josip Gabrilowič, mladi ruski pianist igra ta teden v Chi-bagi. Nadarjeni igraleo na glasovir se odlikuje po tem, da je bil osebni prijatelj znanega Rubinsteina ter učenec najboljšega evropskega učitelja Lešetic^i Eduard Straus, slavni av» atrijski kapelnik dunajske dvorne opere potujoč to zimo po Združenih državah b svojo iz 40. mož obstoječo godbo je pretečeni teden hudo zbolel v Albuquerque N. M. V petek 11. t. m. pa je vendar to-liko okreval, da je mogel voditi svoj prvi koncert v Broadway gledališču v Denver, Colo. Koncem prvega tedna ' tem mesecu jo bilo v zvezni zakladnici v Washingtonuza $480,700,005 j zlata. Nobena zakladnica ali bank« katerekoli druge države na svetu nima shranjenega toliko zlata. Od tega ga pripada za $250,000,000 izključno,le zakladnici, v katerem j« vštet rezervni .sklad za $150,000,-000. Ostalo pa se hrani vsled zunaj stoječih zlatih certifikatov. Avstrijski česar — obože-; valeč amerikanskih dam! Nekaj ta! kega' je prinesel prekmorski kabel z Dunaja 11. t- m. Istega dne j« sprejel Franc Jožef v avdijenci gol Bpo Spottiswood Mackin iz Si Louis-a. Njegovo vcličastvo je bili jako prijazno \n v teku razgovor* je baje dejal cesar: "Popolnom' sem očaran kadar vidim amerikaB ske dame. Iste so najprikupljivejš' na svetu. Jaz silno občudujem vaš« deželo, od katere se morejo Evro; pejci toliko naučiti." Zopet je presegla new-yor-ška menjalnica vse prejšne rekord' dne 2. januarja. Istega dne je šl< skozi njene urade $427,903,000< Največji njeni prejšni rekord je hf preje oni od 27. decembra lanskeg* leta, ko je znašala vsota $304,013)' 290 kar smo že bili omenili. Čisteg? denarja v gotovini pa se je prero' žljalo 2. ti-m.samo za $10,344,000, vse drugo pa po monjicah, čekih f drugih vrednostnih papirjih. Boljša in cenejša kakor premog je Btvar, ki popolnoma in hitro ogreje ne samo površino ampak tudi notranjost ter jo varuje proti vsemu mrazu in prehladu, ki nastane ravno vsled tega, da ni notranji del telesa jednako gorak z vnanjim. Ta poti ebna jednakost pa se more hitro dobiti s Trinerjevim amerikanskim zdravilnim grenkim vinom, ki hitro in prijetno ogreje želodec, najimenitnejši notranji organ, čegar prehlad vplivrt na cel telesni sestav v vseli njegovih dolih. Trinerjevo grenko vino ima v tem oziru veliko večji vspeh, kakor pa drugi likvorji, kateri se navadno rabijo v tak namen. Učinki teh pijač so jako škod. lj i vi za organizem, dočim je vpljiv Trinerjevega grenkega vina jedino-le in vedno-le dobrodelen. Isto pomaga prebavljanju, sčisti in obnovi kri, zbistri um ter ozdravi vse bolezni v želodcu, jetrih in' ledvicah. Rabiti pa je treba jedino-le pristni izdelek, kajti samo ta je resnično zdravilen, ki prihaja od njegovega jodinega izdelovalca v Ameriki Job. Triner-ja, 799. So. Ashland Ave., Chicago, IU- Vprašajte po njem pri lekarnarju in no vzemite nobenega drugega! Samo to bo izpolnilo vsa pričakovanja in bo pomagalo. V soboto 12. t. m. je naši® smrt pet oseb, nad 50 pa jih je bil" hudo poškodovanih, vsled sil«' gnječe med vrati, ki je nastala i Turner Halle na zapadni 12. uli v Chicagi. Nekdo je bodisi vslei šale, bodisi vsled zmote za vpil, d' je dvorana v plamenu. Ob istefl času se je ravno vršila predstav' pod zaščito nekega židovskega drU' štva v dobrodelne namene. Gledale so kar vdrli k vratom, kjer se j' pripetila grozna nesreča. Ako ^ imela dvorana dosti izhodov, bi nezgoda odvrnjena, zato vlada seda! po mestu silno ogorčenje nad k"' misarji in pregledovalci poslopij, ^ ne prepovedo igianja predstav al' večjega shajanja ljudij po taki® dvoranah, ki niso preskrbljene z z®' dostnim številom izhodov. Francoski Kanadoi so »e' daj silno razjarjeni nad an glesM vlado. La Verite, glavni francos!'1 ultramontanski organ v Kanadi, >' hajajoč v Montrealu je prinesel t. m. silno .preteč članek naperj«11 proti angleškemu nasilju v Kanadi La Verite pravi,' 'da se ima Anglij"! za sedanjo posest Kanade, zahvali'! jedino-le francoskim Kanadcei" Ako bi se bili ti hoteli leta l?^ pridružiti amerikanskim revolu"11 jonarjem, bi bila Kanada že zda*' naj vrgla raz sebe angleški j aren*' Ako nas bo angleška vlada še dalje tako surovo napadala kak«? t doslej, povemo ji, da ima človeš^' potrpežljivost tudi konec. Vno*1 ji povemo, da bo Anglija lastovk Kanado samo le tako dolgo doklfi ji franooski Kanadci to dopuste nič dalj. Kakor hitro bomo teh "I padov toliko siti, da bomo poz*9' semkaj Združene države, tedaj konec angleški oblasti na ameri^ celini." Slf ) i t * I i } i ] i t 1 t Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. 1). 1898; URADNIKI: Predsednik: Anton Nemanioii, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. J °dpredsednik: John R. Sterhenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich i'- Tajnik: Mihael Vardjan, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. o'agajnik: Anton Golohitsh, N. Chicago St. Duhovni Nadzorniki: finančni odbor: I, Pravni ' odbor: Prizivni odbor: 801--805, Joliet, 111. vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. M. J. Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont. Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. Jos. Čuljk, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo. John Kuicar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Gkaiikk, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn. Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. Štefan Kukak, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer dru-gem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedOOtiliega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili so: . Iv dr sv. Cirila in Metoda, 45. East Helena, Mont. Janez Kovač, 2306, rojen ■m. sprejet 7. jan. 1901; Jakob Kovač, 2307, rojen 1871. sprejet 7. jan. 1901; Mat. 'f&nkovič, 2308, rojen 1870. sprejet 7. jan. 1901; Peter Tekautz, 2309, rojen 1862. ipjet 7. jan. 1901; Geo. Fraukovič, 2310, rojen 1882. sprejet 7. jan. 1901; Mart. Huh, 2311. rojen 1872. sprejet 7. jan. 1901; Jos. Pluth, 2312, rojen 1877. sprejet 7. 4Q-1901. r Društvo šteje 17 udov. ^ K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.., Matias Dehlič, 2315, roj. 1878. ^°jot 8. jan. 1901. Društvo štejo 67 ud. Prestopil. j, I Od društva sv. Frančiška Sal., 29, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa, 43 Ana-"^da, Mont., Matija Križan 1567, rojen 1864. I. dr. šteje 144 ud., II. dr. 68 udov. M. WAUDJAN, I. tajnik K. S. K. J., 903 N. Scott St., Joliot, 111. IUI f bi) 3,jI g» •of ioi ii> IH il< n« i< ici ei J« V< •tt' lo5kodovane, naj se le obrne na vi"' bo dobro postrežen ter zadovoljen z delom. ANBBSJ KKŠMANC, Itlack Diamond, King Co., w* Rock Springs, Wyo.. 28. okt,—SpoStovani pri telj:—Prejel sem vnSe harmoniko 20. t. m. K' sem nanje in mi prav ugajajo. Nisem se nude) da bi bile toll natančno po moji volji narejene; so. Vsled toga želim, da bi se vsakdo kar 6r kakor tudi za vsa druga k at liška društva. Pišite po cen"' Dalje izvršujemo BANDERA ZASTAVE OBLAČILA kelihe, svečnike i. t. d., i. t. Pišite po cenik. The W. J, Feeley Co. 6 Monroe Str., Chicago, 111 j William Reitzl dekorator in barvar. VSE DELO G ARAN TO V ANO 1 NAJFINEJŠE. So. Water St., Joliet, III* Naročila se lahko tudi pošiljajo f pošti na P. O. Box 1073. Točna izvršitev je vsakemu zajamčena. 3E. IIAYWOOJ' Hlev in krma za konje. 311-313 North Joliet,S«- Telefon št. 1032. Joliet, lH ANTON SCHAGEl 212 Barber Building v Joliet, Illinois. JAVNI NOTAMI • ti GLAVNI ZASTOPNIK zavarovalniških družb življenje In proti oguj* Pan-ameriška razstava v Buffalo, N. Y. 1. 1901. Njegova oblika bo oktagonalna ali osmerokotna, in v vsakem kotu se bo tudi nahajal osmerokoten paviljon. Glavno poslopje bo imelo dve fasadi ali glavna vhoda bogato okrašena s kolonadsmi. ' Notranjščina godbinega templja bo okrogla in nad njim se bo vspen- Dolje. žbenoev, ki imajo v neposredni oskrbi razstavina dela. Poslovalno poslopje loži na zahodni strani prostorov ter meri 95x145 čevljev in je visoko dva nadstropja.Visoka vzbo-kana vozna pot na eeverni strani vodi do notranjega dvora. Na desni in levi te vozne uoti se kazom 75,000 kvadratnih čevljev prostora. Južna fasada je obrnjena na Mali, severna pa na Midway. Vzhodnji del se razteguje do masivnega električnega stolpa, Zahodnji pa do velikega kanala. Poslopje je dolgo, nizko in jako prikupi j ivo. V njegovi Poslovalno poslopje na pan-ameriškl razstavi. jala krasna kupola z okni, imajo-čhni obliko zvezd. Tukaj bo prostora za 12,000 oseb. V godbinom templju bodo postavljene najboljše orgije kar jih je bilo še kdaj v Združenih državah. Tukaj se bodo tudi proizvajali koncerti za časa razstave. vhodi v Jiodnike do raznih uradov. V tem poslopju bodo imeli urade tudi policijski, ognjegasni in bolni-šni oddelki, ter oskrbovalni uradniki vseh razstavljenih predmetov. Prav odlično mesto .razstave bo zavzemalo tudi električno poslopje (Electricity Building). Vsakovrstni notranjščini se vijejo vitki oboki, in opazovalčevo oko se raduje vsled krasnega efekta, katerega povzročijo ti oboki ob vstopu v poslopje. Vsak vogel je krasno dovršen, vhode pod fasadami pa nadzorujeta Šva stolpa. Vhodi so obokani z or-nAmOntalnim lokom in podpirani na Električno poslopje na pan-amerlškl razstavi. Prostorno poslovalno poslopje (Service Building), četudi majhno v primeri z velikimi stavbami ostale razstave, jo bilo dokončano v 32. delavnih dneh ter sezidano naj prvo. Sedaj se nahajajo tukaj uradi pre-oojšnaga števila uradnikov in vslu- razkazi praktične in umetne vporabe elektrike, skupno s popolnim pregledom električnih strojev bodo tvorili glavni del velike razstave. Električno* poslopje bo jako lepo in prostorno. Dolgo bo 500 in široko 150 čevljev kar bo dajalo raz- vsaki strani s kolonami. Zvezujoča dela med stolpi, stolpi sami, paviljoni na vsakem oglu poslopja in podobni prostori bodo bri-ljantno razsvitljeni ter okrašeni z mnogoštevilnimi zastavami. Načrt za električno poslopje sta izdelala M 't^.....> "f) CORyfllOHtl 1900 B* THt ^LE-CT^l^J^^^J1^ »»N-AMIRICAN EXPOSITION (SO Električni stolp na pan-amerlški razstavi. Green & Wicks v Buffalo. Vzvišena in krasna lepota velikega električnega stolpa, ki bo tvoril »redišče vsega zanimanja na razstavi, bo obrnila na se pozornost in občudovanje vsakega gledalca. Podjetni duh arhitektov je bil po polnoma kos temu največjemu delu, dasi tudi je težko združiti lepoto z velikostjo se je to njemu vendar posrečilo. Visokost stolpa je 875 čevljev od vznožja do vrha. Njegova lega je med dvorom vodnjakov in Plaza, na severni strani ulice Mali. Ozira se proti vzhodu na poljedelsko poslopje in na električno proti zapadu. Stolp sam pa obdajajo ob teh straneh dolge, zvite kolonade, ki se zdolžujeje proti jugu in so končujejo v zračnih paviljonih, tvoreče 200 čevljev dolg polkrog. V sredi tega polkroga v glavnem delu stolpa pa leže kaskade in povsod na okoli vre na dan voda jz vodometov. Pri razsvetljavi stolpa bo efekt ob vodi lomečih se žarkov brezštevilnih električnih lučij nepopisno lep. Glavni del stolpovega vznožja meri 80 kvadratnih čevljev. Od površja vode do vrha kolonad je 75 čevljev. Ta del jo okrašen z dekorativnimi sponami, kar tvori temelj jako močan. Ostali del stolpa je izdelan jako jednoBtavno. Središče vsake strani je obdano s fantastično perforovanimi deli, skozi katere se glavno stolpovo ogrodje more le malo razločiti. Pri razsvetljavi bo prihajala svitloba skozi te perforo-vane dele kar bo napravilo krasen prizor. V višavi 200 čevljev se končuje stolp v kroni podobni obliki, ki se doli v tri delo. Vrhu stolpa pa se dviguje meden kip boginjo svitlobo. Pristop do stolpa vodi preko or-namentnega mostu od Plaza na severni strani. Elevatorji bodo nosili potnike kvišku do raznih nadstropij, ki bodo namenjeni v različne svrhe, kakor vsprojemne sobe, restavracije, belvederje in razveselje-valne dvorane. V višavi 200 čevljev se bo nahajala restavracija in strešen vrt, od koder bo razgled na razstavo in njene okrase uprav veličasten. Raz kupole more oko zagle-dati orjaško niagarške slapove in prodreti daleč tja v sredino kanadskega ozemlja preko velike reke. Kiparstvo igra veliko vlogo pri stolpovih dekoracijah. Vsa vnanjost stolpova bo opremljena z mirija-dairii električnih lučij, prirejenih na tak način, da bo mogoče napraviti celo vrsto različnih efektov. POPOTNIKOV KAŽIPOT. JOLIETSKE ŽELEZNICE. SANTA FE R. B. R. GRB NA VZUOU. Št Iz Jolieta v Chicago 6, Chicago Express...... 8.18 pr. p. 9.80 pr. p. 14, Chicago Express...... 7.25 „ 8.42 „ 18, Chicago Express...... 7.89 ,, 9.25 ,, 16, Chicago Express......11.15 „ 12.36 pop 10, Chicago lixpresi...... 8.85 po p. 5.02 „ 2. Atlantic Express....... 7.50 „■ 0.00 „ * dill HA ZAPAU. St I z Chicivgo v Joliet 7, Kan. & Texas Express. 7.28 pr. p. 8.40 pr. p. 15, Peoria, Peklu, 6alos- burg A Monmouth Ex.. 1.00 po p. 2.27 po p. 18, Joliet Express......... 5.08 „ fl.30 „ 1, California Expross...... 10.00 „ 11.00 „ 17. Kansas City Fast Mall. 2.43 pr. p. 8.38 pr. p. Cb nedeljah no vozijo v'akl St. 14, 10, 10, 7, 15 iu 13. H. C. KNOWLTON, Ticket Agent. THE CHICAGO & ALTON. Na sever all na vzhod. Iz Jolieta v Chicago Pal. Express... .0.00 predpolduo 7.15 predpoldne Chicago Ace.....6.30 „ 7.50 Midn. Special...0.45 ,, 8.00 ' ,, Cal. a Colo. L'd.7.85 „ 8.45 • „ Dwight a Chi.. .8.10 „ 9.30 Chicago Ace... 12.00 '„ 1.20 popoldne Atlantic Exp ..12.35 „ 1.45 Alton Lim.......8.25 popoldne 4.30 „ Chicago Ace....0.30 „ 7.60 Prairie Statu Ex.7.00 ,, 8.00 „ Na jug all na zapad. I z Chloago V Joliet Joliet Accom'n fl.30 predpoldne 9.50 predpoldno PrairieStute Hx.9.00 „ 10.05 Alton Lim......11.15 „ 12.15 popoldne Joliet Accom'n 2.45 „ 4.05 Pucitic Exp.....3.15 popoldne 4.25 Chicago & ]>w.. 5.30 „ 6.45 ,, Colo A Cal.......6.30 „ 7.30 Palace Express.,0.00 ,, . 10.15 ,, Joliet Acoom'n 11.00 „ 12.20 .. Mian. Sp. .J.. ..11.30 „ 12.35 zjutraj VV. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A. 'Phone 448. Chicago. ELGIN, JOLIET AND EASTERN R. R. Proti Zapudu. Iz Joliet-ft........8:15, predpoldne; 5:40, popoldne Iz Piaiiilleid-a.... 9:00, " 6:30, Iz Noriunfltowii-a 0:11, " 6:40, V Auroro.........9:85, " 7:05, Proti vzhodu. z Aurore..........7:10 predpoldne; 4:30 popoldne Iz Normantowu-n 7:32 . „" Iz Plainfleld-a.... 7:38 " 4:53 " V Joliet........... 8:05 " Vzhodni del. Iz Joliet-a.........................3:45 predpoldne V Porter........................12:01 popoldne < Proti zapadu. Iz Porter........................12:30 predpoldne V Joliet.......................... 5:10 popoldne Waukegah Srta—Proti severu. Iz East Joliet-a.................. 7:30 predpoldne V Waukcgau....................-4:80 popoldne Proti Jugu. Iz Waukegan-a..................7:30 predpoldne V Jol let..........................4:55 popold no Vnedeljah ne vozi noben vlak. A. F. BANKS, Traffic Manager. P. L. MoMANUS. Passenger and Freight Agent. MICHIGAN CENTRAL. Gre na vshod— 14s 144 Way Freight. Iz Joliet-a....6:20 pr. p. 8:10 po p. 7:00pr. p. Iz Matteson-a7:03 " 4:8T " 8:20 " V' Lake......8:00 " 4:40 " 11:25 " w. C. THOM8, Agent,.Joliet. RUGGLBS.G. P. A T. A„ Chlau'o Slovenske knjige raznih založnikov priporočam cenjenim rojakom za daljno naroČilo. B-afT" Cenik pošljem poštnine prosto. Denar naj se blagovoli poslati t na-čili. V nalogi imam tudi Slov. Pratiko za 1.1901, male po 10c, velike po I5c. MATH. P0G0RELC, 920 N. Chicago St., Joliet, Ills. Mali zneski se lahko dopoSljejo v znamkah. Pri pošiljanju denarja po Money Order naj cenjeno občinstvo natančno pazi na moj naslov. tSTSprejeiiiam tudi naročila za knjige Družbe sv. Mohorja. C. B. HAYWARD CO. Prodajalci papirja in tiskarji. V zalogi imamo vsakovrsten: Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu, škatlje za pisma in raznovrstne druge potrebščino. Na voglu Cass & Scott St., Joliet, 111. J. B. Schroe&er, 344i Ontario St., Cleveland, 0. IZDELOVALEC nevestinih vencev . in umetnih oltarnih cvetlic. Vedno nova in najboljša zaloga po najnižjih cenah. Acorn peči ill ognjišča so najboljše izdelane iz najfinejega in trpežnejšega materijala. Drugi izdelovalci dfelajo svoje izdelke po našem vzorcu a njih peči se ne morejo primerjati pristnim Acorn pečem in ognjiščem. ROBERT MEERS, železninar in klepar. 205 Jefferson Street, Telefon 195. JOLIET, ILL. Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo KIEP BROS. & GO. Zapomni si to, da jih mi izdeljujemo sami in da so najboljše. Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo. KIEP BROS. & CO., 117 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Wm. P. Marso. Jacob Marso. BRATA MARSO, ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih cevij. NaroiUom se toino ustreza. 516 N. Broadway - Joliet, 111. Telefon 1353. Martin Fir, prodajalec vina, žganja in smodk. 1103 North Scott St. Telefon 2272. JOLIET, ILL. USTANOVLJENA 1871. MfflCoiwalBait OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek S260,000.00. JOHN B. MOUNT, apotekar. Pri meni se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike. 702 Washington St - JOLIET Doctor Clyne ZDRAVNIK IN OPERATER se priporoča slovenskemu narodu. OFFICE IN STANOVANJE: 402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL. URADNE URE i y Od 12 do 4 popoledue. Od 6 do 9 zvečer Številka telefona 342. [Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najcenejše! MI hočemo tvoj denalt, ti hočeš naš les! , Če boš kupoval od nas, ti bomo Vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopji, mehki iS trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. 11, prostor je na Desplaiues ulici ,Hlzu novega kanala. n„i.fr?<1"0 knplS Lumbhb, oglati »B pri rim, ln «J si n»So zalogol NI le bomo zadovoljili lu ti P'llitanili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard jo na roglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. JOLIET, ILLINOIS. Nor rojakov išče pravice kdor ima opraviti pri »odniji ali ]®a kako tožbo, naj so obrne do frene. Mnogim Slovencem som žo Pomagal, da so dosegli svoje ali za Poškodovanjo dobili plačano. Ker Jem angleščine popolnoma vešč, '»hko protolmačim vsako tožbo in v t(> se priporočam ALOJZ LOUSHE, St. Clair St., Cleveland, O. JOLIET GAS LIGHT COMPANY Se Priporoča Slovencem v Joliet« za napeljavo Plina po hišah. . . . Pridite in oglejte si naše plinove peči, ki so zelo varne in ni se bati nezgod. Ako pričnete s našimi plinovimi Pečmi vam bodo ugajale ter jih "odete priporočali še drugim. TAKO GOVORE VSI. URAD JU NA ' Chicago in Van Buren cestah t Jolietn. Krajevni zastopnik vseh najboljSih prekomorskih črt na atiantiškem morju jo Jolxn. K?u.3s.eir, 920 N. Chicago St., Joliet, 111., kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeči potovati v staro domovino. Zastopam pa te-le znamenite —: črto :— bEVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi mod Bremenom in New Yorkom; COMPAGNIE GENERALE TRANS-ANTLANTIQUE, francoska linija, ki vozi na Haver; RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY,^vozečo na Antworpon; AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Southampton. Ako hočete dobiti moje, znance ali prijatelje iz stare domovine, »ii so namaravato sami Ije podati. kupite rožni listale lahko pri meni broz vseh daljnih potov. Hitra, poštena in zaiiosljiva postrežba je vsakemu zagotovljen*. DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kuriu. Da so vso mojo pošiljatve po.Ueno, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko 7.a 5 goldiBurjav. Priporočam svojim rojakim tudi lepo ...GOSTILNICO... reBkrbljeno z vsemi pijačami in »mod-kami, kakor tudi tvojo hrivnico. John Kukar, OSO N. Chicago St., Joliat, 111. MMa Združena Bodla. Uitanoiljm* Jwumrija Uta Itn. SILVESTER STRAMETZ. vo*Je. anton o grahek, PltBDaHDNIK. 1012 North Broadway Str**t. JOHN KUKAR, 920 North Chicago Straet. Kratkočasnioe. D ob r o posojilo. "Prijatelj", reče kristjan Židu, "ali mi moreš posoditi 1000 gld.¥" — "Prav rad", odgovori Žid, "za koliko časa?" — "Za leto in dan." — "Dobro, ali vedeti moraš, da dajem svoj denar le na obresti." — "Vem, vem", odgovori kristjan.— "Tedaj mi daš 10 od sto,"—"Prav rad," reče kristjan. "Ako mi daš 10 gld. od sto, iznaša to od 1000 gld. 100. gld. na leto, tedaj ti položim tukaj-le DOOgld."—"Dobro," roče kristjan, "ti si moj pravi dobrotnik; dovoli, da te vprašam še nekaj. Morebiti ti jaz za leto in dan ne bom mogel povrniti denarja; zato t« prosim, da mi jih posodiš na dve leti." — "Tudi prav", odgovori Žid, "to ljubezen ti rad izka-žam; za dve leti iznašajo obresti od 1000 gld. 200 gld., dobiš tedaj le 800 gld." — "Če bi ti pa tudi v dvah letih ne mogel vrnitidenarja?" ▼praša kristjan, "kaj bi bilo, ko bi »arodila na štiri leta?" — "Na štiri leta?" vpraša oni, "tudi to je mogoč«; za štiri leta mi plačaš na obrestih 400 gld., a ti dobiš zdaj »amo 600 gl."— "Veš kaj", pristavi kristjan, "najbolje bo zate da mi 1000 gld. posodiš na deset let pa ti ne bo treba našteti niti krajcarja v gotovini." Preskrbljuje izvrstno muziko za plešo, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknika. svatovsčine,politične shode,društva, dirko itd. Glavni Urad: Druoi Urad: 920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St. TiltfonSiS. JOLTJCT.ILL. n 11* it Kakor ura za $50.00. OD Rllfim Lepo okrašena z dvojnim (J)j pokrovom, ne pozlačena, am pak v resnici GOLD FILLED ura z dvema ploščicama zlata z zanesljivim AMERIKANSK1M GIBANJEM { -nobena ponaredba-V finega kolosovja It. .> , -sasac^-' R., garantovano, iz "°Wega niklja. Gibanje in pokrovi 25 let J"r(,'>tota>ri. I»o vnanjosti in trpežnosti je :„ ?n&ka najboljši zlati uri za $50.00. Pošljem Po C. O. I). za $5.50 in ekspres. stroške la^,0voljenjem Proste. Preiskave ter se '"•"ko vrne ako no ugaja. ZASTONJ »1.50 JOHU GHDIHA, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. rci.East i4sow, Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodajaln ico zalošono ž mnogovrstno spodnjo in zgornjoobloko. Velika izber raznih srajc, jopic, liiač, nogovic, rokovlc, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, masnih kojig, povestij in še mnogo drugih k tej trgovini spadajo&ih rečij. Nizke cene in dobro blago. Pri menite lahko vsakdo naroči na "Amer Slovenca". V Si' 1) I It B ; nuno UKUj». — $5 verižica' ako so pošlje z naročilom Kjer ni ekspresnega urada je treba r!'ap poslati z naročilom in uro pošljemo registrovani pošti. Pišite če želite mo-K0 ali žensko uro. Katalog-zastonj. 'rt Tnnrni™ fl„ Dept. 276 Safe , Bid«., CHICAGO i*sJew elry Co. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — Havana in domačih smodk. Posebnost so naše '"^U, S." 10b. in "Meerscliaiiin" 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 1Q8 Jefferson cesti v Joliet, Ills. Najuspešnejše zdravilo —: zoper :— Poletne bolezni —je— zmes zoper diarrhoea. kolero in S^illvianova tej^^i^ napravljena iz najuplivnejših hftwn,' 'ahko vsakdo, otroci seveda v kal ♦ maniSi me«- Vliti jo treba ne-J tega zdravila v kozarec, drugo pa na-Z vodo in zavžiti. Stillmanova Lekarna J*. Chicago & Clinton Sts„ Joliet, lil john j. welnitz, ODVETNIK. Govori se nemški 'in poljski joliet, Hi, D. BARRETT & GO. hlev in krma za konje se nahaja na voglu Scott & Yan Buren ulic JOLIET - - ILL. DE. H. G. nemški zdravnik. Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway. Uradne ure: Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " ( 8. zvečer. Številka telefona: 1872. A.Ranft&Co. Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah. 229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL Telefon lSJfS. Čuden kotel. Nekov Had j i (turški sodnik) si je iaposodil od soseda Turčina kotel, katerem je žgal slivovico. Ko skuha, da v izposojeni kotel drug majhen kotel in oba pošlje sosedu. Sosad se začudi, kako to da dobi dva kotla, a posodil je samo jed-nega. "Ej, znaš brate," reče hadji Turčinu, "tvoj kotel je bil brej, povrgel je tega malega, in zdaj sta oba tvoja! Alah je vsemogočen!" "Alah je vsemogočen!" odgovori Turčin pobožno, pa radostno odnese domov oba kotla, starega in mladega. In veroval je, da je njegov kotel prej in da je povrgel mladega. Čez štirinajst dnij pošlje liadji aopot po kotel k istemu Turčinu. Ta si misli, da njegov kotel zopet povrže; zato vzame največji kotel ter ga posodi hadji, češ čim večji je stari kotel, tem večji bo mladi. „ Ali mine precej časa, kotla pa le ni nazaj. Gre torej Turčin vprašat, kaj je s kotlom. Iladji pa mu reče: Ej, brate moj, tvoj kotel je umrl, moli mu za dušo!" — "Kotel nima duš«, ne more umreti", pravi Turčin. "če je mogel imeti mladiča, mogel je tudi umreti. Alali je vsemogočen!" reče nato hadji. "Alah jo vsemogočen!" vzdiline Turčin ter odide žalosten brez kotla domov. Veroval pa ni, da je kotel umrl. "Tedaj poslušaj, Sekeles! Pravzaprav bi moral iti nekam drugam ali ker si toliko trpel na zemlji, storim ti to ljubav." Odpre mu vrata nebeška, a ži-dova dušica skoro vztrepeče od veselja, ko ugleda toliko krasu in slave. Skoro potem sede sv. Filip k sv. Petru na klopico poleg vrat, katera je bil nebeški ključar iz nova zaklenil. "Kaj si pa tega spaka spustil v nebo, Peter?" izpregovori sv. Filip. "Le poglej ga, kako vse povsod otipava?" Peter pogleda na stran in zapazi Sekelesa, kako s svojim bruskom poskuša steber, je li zlat in od pravega suhega zlata; tam zopet sope na drago kamenje in ga gladi z rokavom; iz kratka, vede se kakor ne bi bil v nebesih, ampak kje v zlatarski prodajalnici. Veruj mi, Peter, to je bedak!" reče sv. Filip. "Da ti povem resnico," odgovori sv. Peter, "vedi da pravzaprav ne sodi med nas; ali prosil me je jako milo, da som ga z ozirom na njega podzemeljsko trpljenje izpustil v nebesa, dasi je žid." "Kaj? Žid?" zakliče sv.Filiposupel. "No lepa hvala ti za to kar si storil. Ali si pozabil ostre prepovedi?" — "No, no!" potolaži ga sv. Peter; "Saj ne barako hudo. Ako pa misliš, da nikakor ni prav, no—odslovimo ga!" Sv. Petru je bilo lahko tako reči, ali Sekeles Be ni dal spraviti iz nebes. Rajši nego bi se ločil od tolikih dragocenostij, pritožil bi se pri najvišjem prestolu. Sv. Peter se nagovori dosti in dosti, ali Sekeles se drži tega da tudi ostane, kamor kdaj sede. "Peter! Tako ne poj de", poše-peta sv. Filip. "Zvijačno ga moramo odpraviti. Daj, naredi hudo nevihto!" Sv. Peter res zavrti glavo, ne ve-doč čemu bi delal grmenje, vender ga naredi. V nekoliko trenutkih se razlega pod nebesih tak silen tresk in grom, kakor bi bil izpustil milijon čarovnic v oblake. Tudi do neba zazveni grmenje,ali tako slabo in zamolklo, kakor bi zunaj le bobnali. "\Vie kajst?" — zakliče Sekeles in nastavi ušesa. — "Jaz slišim boben!" — "Seveda jc boben", odgovori sv. Filip; "dražbo oznanja." — "Dražbo? Kje pa?" — "Menda pred vrati", odgovori se mu. Oh, gotovo za nekoliko teli zlatih stebrov --" "Phustite me! Phustite me!" za-kriči Sekeles in sili proti vratom. "Gospod ključar, odprite!Nadražbo moram!" . In komaj vrata odpro, že je Sekeles zunaj nebes. Kako so Žida spravili iz nebes. GHAS. L. PETTIS & CO, 204 Duane St., New York. KUPUJEMO ZA GOTOV IDEN-A-IR. vsakovrstne pridelke, kuretino, divjačino, kožuhovino, jajca in surovo maslo. Pite p naše sedanje maffialne cene Umrl je žid, a dušica njegova je prišla k vratom nebeškim. ' "Kdo je?" zakliče sveti Peter, ko žid polahkoma potrka. Nato odpre duri, da pogleda po prišleci„ "Prosim, to sem jaz", odgovori Žid. "Vidim da si ti, ali vodi ljubček moj, da ne prideš sem noter", reče sv. Peter. "Skoro bode temu že 1882 let, kar ne smejo židje tukaj razprostirati svojega slabega duha." "Wie hajst, razprostirati slabega duha?" izgovarja se žid. "Saj nimam slabega duha. — Doli na zemlji sem izkusil že marsikaj slabega." "Kaj takega?" vpraša sv. Peter. "Khej takega? — Nu! Kho sem chodil pbo ulicah in sem khričal: Ainderlevu! — zaslišim z nekega okna: 'Phisk!' — a kho se obrnem spet drugje: 'Phisk!'in koso obrnem tja, spet od drugo strani: 'Phi$k' — Waj mir! Tholiko sem se naobračal, da so mi je glava phobesila, in od tega sem imel smrt. Waj s Gott! Prosim tliorej, phustite me n other!" "I no, pravzaprav ne bi smel", misli si sv. Peter, "ali bodisi! Za jodnega ne bo tako zl0.-_Poslušaj, Flekeles!" "Prosim, jaz sem Sekeles!" popravi žid. STUKEL AND 2Ja prodaj 10 lot na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Cllieag0 iu Indiana ulice, Plača na obroke ali pa v gotovini JOLIET ILLINOIS, s 5% popusta. GRAHEK. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer toCim vedno svože pivo, fin« kalifornijsko vino, dobro žganju in tržim najboljSu smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. Primeni si tudi lahko vsakdo naroči mehek ali pa trd premog za zimo. THE CRITERION. $1.00 na leto 10 centov iztis Najboljši ilustrorani mesečnik jed-nake vrste. AngleSJlne impSnIm Slovencem priporočamo ta l!ur' ' - "■ .......|—' — polu J umetu_______MU. ________ _____ , uosti, umetnosti, kr»sn