Sžav. sa___V Traju, v žežržežt 22. apršla 192»___LeSniH XIV Izhaja — iivzemai ponedeljek — vsak dao zjutraj. — Uredništvo : ulica sv. Fsančittta AsiSkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uied-Bižtvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol leta L 13.— In celo leto L 36.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo v Sirokcsti ene kolone (72 min). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov m t. po 80 stoL Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1.—. Oglase sprejema Inseratnl oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20- Zs RonceniraeUsKo vMo. Pr&tftevs vladu odstopila. BELGRAD. 19. Pol'tika- prinaša senza- i ci;onalno vest, da je pričakovati vladne de-arisiie še tekom današnjega dneva, ker je pri-339 većina ministrov do prepričanja, da je edini izhod iz k.ize demisrjo. Z napetostjo se •pvi-Ibkujc v političnih krogih odločitev regenta glede sesta\e nevtralnega ali koncen-*Tae:;skega kabineta. Večin* ministrov prizna v a sedanji težavni položaj n se je cdloči-Ja za Je:msi;o. Na vsak naćin pa hočejo ministri počakati na minirtrtki svet, Icjer naj sc pc kažejo mnenja rrsamnih ministrov. Ml-n stiski svet se vrši danes ob 11. d^pcLdne, fi' pa še jasno, ali bo že na tem ministrskem S v c-tu rešeno tudi že vprašanje demisije. BEiLCRAĐ. 19. (JDS) Včeraj dopoldne sc je vršHa dolgotrajna seja m ini 3 krškega sveta, na > jteri se je razpravljalo po mnenju listov o vladni demisiji. Vladna demisija se pričakuje že v naslednjih. dnevih. Tu je vlada v veliki zadreg', kaj naj počne \ sedanji krizi. V stanovanja S-tojana Protića se je vršilo nato posvetovanje radikalnih voditeljev. Večina kabineta uvideva, da je nemegoče razreštt: kaos, ki ga je povzročila sedania vlada s 5-vojo politiko in da je zaLo nujna potreba, da čimpreje poda svojo demisijo. Računa se z . ancžncsljo, da bo vlada že tekom jutrišnjega dnevu podala svejo ostavko. Z veliko napetostjo se pričakuje regentovih ukrepov glede toovega kabineta in oscrbe, kateri bo poverje-j "la ^estava nove vlade. Ugiba se, ali bo do-j t>čua eseba dobJa nalogo sestaviti nevtralno, nli koncentracijsko aH čim širšo koalicijsko vlado, mogoče ludi iz same opozicije. BELGRAD. 10. (JDS) Do včeraj še ni prispe! v Belgrad predsednik parlamenta dr. R.bar Njegov prihod se pričakuje za danes, v nasprotnem lučaju 1* se morale seje psr- . iamenta preložili na kasneje. V Beljrad je j p ^itk dosiej veliko število poslancev, bo-j disi z vojaškimi vleki, ali pa z avtomobili. V j patetičnih krcglh se zatrjuje, da vlada nika-j ne želi razpusta parlamenta, marveč čim hiirep>e£a sporazimfi z demokratsko zaedni-; co. 2&to namerava že tekom današnjega ali: jutrišnjega dneva podati demi-siio, nato pa pri- j .čeli pogajanja z demokratsko zaedr>ico. Vsej He vest*, ki izvirajo po večini iz vladnih vrst,1 §e trtiba sprejeti s skrajno rezervo, ker so vsa ; dopodajan«a pokarala, kako malo je sedanji vladi za sestavo koncentracijske ali J širše koalicijske vlade m je vplivate na raz-1 ««neo»e takih vesli odobrio dejstvo razglase- j ne£a in izvedenega žeiezm carskega štrajka, j kateremu se pridružili tudi brodar i i in kij tvori resen opomin tako vladi, kakor opo- \ zicijr. Odstop Proticeve vlade. BELGRAD, 20. (JDS) Demisijsfko pisino, ki g;* je Proiič poslal prestolonasledniku rešjen- J h: Aleksandru, sestavljeno v obliki sporne-; n«ce. v kateri se skuša zvaliti vsa krivda za i sedanji nevzdržni položaj na demokratsko -socialistični blok. Spomenico je smatrati kot! poskus sedarvie vlade izsiliti od re^ereta za- i -up rt let: sedan-enii! Prottćevcmu kabinetu. Sno-. č\ cb 18. je regent Aleksander sprejel Protića v posebni avdijenci. Po naš:h informacijah je .regent sprejel Protičevo pismo kot ^ demisijo, »vendar pa je regent tega mišljenja, da ne kaže i «v sedanjem položaju dopuščali formalne krize.! •doJder niso končana podajanja za kcnccntra-J c':"ko, odnosno koalicij-sko vlado, zlasti ne z j o/irem na žeiezničari ko stavko in pravkar j se * ,-$jero kcnferenco v S-in Remu. Tako žele z niča rs k a stavka, kak^r tudi konferenca . v ! S^n Remu zahteva, da je na krmibi \lada, kij se ne na-haia v stan;ju demisije. Zalo je potrebno. da ostane sedanja vlada vsa) še nekai dni: •na svojem mestu. V krogih radikalnih poslan-| cev se širi vest. da je podal Stojan Proiič re-j geivtu tudi iistno svojo de nisi jo. ki pa je regent! ni >preicl. Ta vest je pov sem neresnična in je i lansira>n» samo v svrhu, da vzbudi mnenje,' kakor da bi sedanja vljia iživala popolno za-j upanje krone. Vlada je včeraj baje razpravljala o razpus-tu parlamenta, ednesnu o odreditvi easedan^ narodnega predstavništva. Hal-kan je priobčil ve 4, da se je Svetozar Pribije ič skušal "umirit' trt nebetati s Protičem, a -'.i :e ie ta odklonil vsako izrairjenje. Sve-4ozar Pribičevič z vsa odioč»>ostjo dementtije to vest. Današnji helgraj-.ki listi napovedujejo, da :zbn.Jine ionnalna vlaJna kri/.a v četrtek, j Jugoslovenski kabinet odstopil v svrho se- ; stave k&alicjskega kabineta. ''1ILAN, 21. Ccrriere deflu Sera- piše: Ja-^•jslovenska vlada je danes odstopila. Ml-j nistrski predsednik Protić je izročil regentu spomenico o notranjem in vnanjem položaju, v kateri poudarja nujnot sestave koncentracijskega -kabineta. Trumbić i Pašić odpoklicana s konference? MILAN, 21. »Secolo« javlja, da bosta Pašić in Trunfbič radi bolezni nadomeščena na mirovni konferenci v San Remu po Radoviču in Vesci^u. Radović bo odpotoval takoj. Radovic o skadrskem in reškem vprašanju. RIM, 22. Zagrebški poročevalec lista .Idea Nazionalec pošilja svojemu listu poročilo o izjavi črnogorskega člana jugoslovenske de-le^aci-ie Radoviča glede reš-kega in skadrsite-ija vprašanja. Kakor je Reka naravno izhodišče za severne dele Jugoslavije — je rekel Radović — tako imajo južni deli edino naravno pot k morju po dolini reke Drina, ki se i;'H va v morje ped S kadrom. Jugusl oveni nem ove i o dovoliti, da bi bila iako važna pro-metna pot, kakor je ona od Donave do Jadranskega morja, odvisna od Iialije. Srbski narod se ni boril skozi stoletja za osvoboditev izpad turškega in avstrijskega jarma, da vidi, kako so zasedli luko, ki ste jo imeb prej pod svejo oblastjo Turčija in Avstro-Ogrska, — Italijani. Ce bi se hotelo proti volji Jogoslo-venov in Albancev zavreči načelo albanske neodvisnosti, če bi se prepustila Italiji 5z strategijskih vzrokov Reka ir. bi se Grčiji dali albanski kraji z dvakrat večjim številom prebivalstva nego ga ima Skadar, če bi še povrhu tega kalija dobila mandat za ostali del Albanije, bi se Jugoslavija ne mogla odreči one pre*J pravice do Skadra, Vi jo ima po štiri-: loletnih bojih s Turki in posebno po življen-skih koristih jugGs!cvenskega naroda.« Železuičarska stavka. BELGRAD, 19. Situacija glede železnićar-ske stavke je doslej neizpremenjena, zdi ^a se, da bo vlada stcrila vse, da konča čim hitreje to stavka, ki ni toliko izraz mezdnega kakor pritisk kc:u.mistične stranke. Komunisti zahtevajo urefbo dcločil glede premeta in soodtočevanja pri nameščanju osebja ter kcrrčna irparLavitev posebnega že-le/ni carskega odbera, nekakega sovjeia, pri ministrstvu saobračrja. V vprašani s plač po zatrdilu mini trs t va ne obstoja nobenega spora, zato je nujna potreba, da nastopi vlada energično in da napravi kcnec samozavestni komunistični propagandi. — Komunisti so izdali poseben komuni'ke, v katerem odgovarjajo na trditve ministrstva saobraćaja glede materijalnih zahtev železničarjev it navajajo po&amezne slučaje, kjer so se baje restringi--rali prejemki poedinih nameščencev. BELGRAD: 19. Minister vojne in mornarice objavlja ukaz Nj. Vel. kralja od 13. t. m.: Na predlog Našega ministra vojne in mornarice in po zaslišanju ministrskega sveta sem na podlag; člena 85 zakona o «strojstvu vojske sklenil in določam, da se v teku 1. 1920 po potrebi puzovejo na dva mesečno službo v vojski obvezanci vseht reh pozivov narodne vojske in poslednje odbrane, ki so v železniški službi. Naš minister vojne in mornarico naj izvrši ta ukaz. Iz češkoslovaške. Volitve aa Čehoslovaškem. Veliki uspehi socialističnih stravjk. PRAGA, 20. Po dc-aedaj zmanih izidih volitev je Vilo izvoljenih 150 poslancev. V 67 okra j h bedo morale biti ožje volitve. Izvoljeno je bile: 44 socipln'h demokratov (s-trsn-ka m:r». pred5ednika Tusar^a), 17 čelioslova-ških narodnih socijaicev (slianka vojn. min. Kiofaia). 21 igrarcev (straaka noti*, min. Šveble), 14 k!e:ilw!ccv. 22 nacijcnaluilt demo-kra4ov {fIranka dr. KramaJa}, 1 indusirijalec in 1 soc'jalist - progresist [strartka Modracek}. V nemških strankah je ibilo Izvoljenih: 23 ro-c i jalnih demokratov. 8 pcslcincev nemške zveze, 6 agrarcev, 4 klerikalci in 2 demokratična 1 beralca. Izidi volitev na Slovaškem niso še popolnoma znani. Do se4*j se samo ve, da je bilo izvoljeno 22 soetjaJnih iderackratov, 15 nerednih agrarcev in 1-i klerikalcev. List Ce-skoslovenska Republika" ugotavlja, da dokazujejo glascvi, ki so jih -dobili socijalni de-tnokraije pgrarci, kateri so tvorili do sedaj koalicijsko vlado, od odrbra*.a '% čeho-:!o-vaškega fjudstva zakone, ki so bili pred kratkim sprejeti, a posebno ustavo, zakon o rabi Jezika, o rr z d elit vi repiiW:kc na okrožja in zakone c soc;jalnih reformah. Socijalni de-m.okratje so pridobili toliko mandatov, da bedo postali najmočnejša stranka v novi zbornici. Socijalno - .demokratski .»Ceske Slovo« računa, da bodo ime^a soc'»stične! stranke v novi zborirlci Več ko polovico sedežev. kad volitev v Pragi. Stranka dr. Kramara popolnoma propadla. PRAGA, 19. Včerajšnje volitve v čeboslo-•vaško zbornico so se vršile v popolnem redu. Od 8 do 16 je glasovalo 9 milijonov volilcev. J Se strani č eho slo vaških volilcev se je agitiralo živahno, toda mirno, med tem ko fe bilo med nemškimi volilci nekoliko neredov. Zavedajoč se pomena in važnosti vo-litev, so šli češkoslovaški vol?lci na vD-Hšče s hvalevrednim zadržanjem in dostojanstveno. Liberalna buržoazija z dr. Kramarem na Čelu, je dosegla po neicih središčih nekolika uspehov, posebno v Pragi, toda v glavnem je le izgubila volilno bitko. V praš4cem okraju stoji v prvi vrsti socijalno - demokratska s-tranka z 227.000 i glasovi in 13 poslanci, za nnmi narodni so-j cijalisti s 160.000 glasovi :.n 8 poslanci, na j tretjem mestu narodni demokrati s 15-2.000 glasovi in 7 poslanci, potem agrarci s 127.;»00 glascvi in 6 poslanci in klerikalci s 70.009 glasovi in 3 poslanci. Po deželi zavzema prvo mesto socijalno - demokratska stradka in zadnje narodni demekratje. PRAGA, 20. (S.) Volil ve so se vršile danes mirno. Doslej so znani sr.no izidi vol le v v j Pragi, kjer so imeb narodni demokrati velike i uspehe. Največ glasov so izgivbili nacijoTisinf j socijalisti, v katerih "tisti je tudi Berseš. i Ameriška finančna konzissj* za Čehoslovaško ' odpotovala v Ameriko z najboljšimi vtiski o češki industriji. PRAGA, 20. Ameriška finančna komisija bo odpotovala danes v Ameriko skozi D »in a j. Njen načelnik Murphy se je izrazil povoljno o gospodarskem položaju Cehcslovaške republike. Rekel je, da sc ne misli finančni kon-sorcij. ki ga cn predstavlja, udeležiti za sedaj dela za obnovitev Evrope. Amerikanci so se zelo čudili velikanskemu napredku čeho^ slovaške indiistrije. posebno pa izdelovanju vsakršnih strojev. Iz ^emfSfs. Zavezniški prUtisk na Francijo zasadi Ne»čife? I BEROLIN, 19. (S.) Merodajni krogi izjavljajo, da bodo zavazaiški zAslopniki vplivali na i francoske odposlance v Ssn Remu v svrho ■ pemirjenja z Nemčijo. Očitanja nemškega ministrstva vnanjih stvari B«lfti>i- BEROLIN. 20. {S.) Dane;:b-cn'h : klavzul in poizkušali piegovcriLi sultana, da j se umakne iz Carigrada v notranjost. Nj hov j edper bo bržkone najbolj živahen v netra-j njos^ii Male Ar.ije. Vcjaški izvedenci so na I sv ojem sestanku v San Remu skrbno prouče-i vali možnost ojačenja čet v Turčiji, da se j zajarirči izvršitev mirovne pogodba. Kar ae tiče mandata v Armeniji, ga zvezs. narodov ni sprejela, ker ji marrkajo potrebna* gospodarska iu materijalna sredstva. Govorilo se je o tem, da 4»i se poveril mandat manjšim nevtralnim državam. SAN REMO. 21. (S.) Vrhovni svet se je sestal danes ob 11 v vili Devachan. Seje so se udeležili gg. Nilti, Sciaioja, Lloyd George, lord Curzon, Alillerand, Berthelot in Matsui ter generali in admirali. Vrhovni svet j« razpravljal o sestavi vojaških, pomorskih in aviatičnah komisij v Turčiji in je dal vojaškim izvedencem potrebna navedba, da lahko predlože odboru za sestavo potrebne podatke v svrho sestave tozadevnih pogodbenih členov. Razpravljalo se je nato o merah rc-kvizicij v Turčiji. Kurdistansko vprašanje se je rešilo. Enteatna nota Nemčiji. oEROLJN, 20. (S.) Franccski pooblaščenec je izročil snoči von Hanielu to le noto: ozirom r.a giasove o možnosti nove vstaje vojaških sil f Nemčiji so pooblastile beigij:^ka; francoska in italijanska vlada, ki so protivne vsakemu proti dem olcratskemu gibanju, sveje pooblaščence, da izjavijo nemškemu ministru vnanjih stvari, da lb: te vlade nikakor ne trpele nemške vlade, ki bi ne bila pripravljena na lojalno izvršitev mirovne pogedibe, in da bi vsaka cbnovi'ev revclucijoaamega gibanja in upera imela ed;no le to posledico, da bi zategnila ^n tudi onemogočila ukrepe v svrho ^erpedarske obnovitve in prehrane Nemčije, ki so jih zavezniške vlade obljubile. BEROLIN, 21. (S.) Novi minister vnanjih stvari je izjavil poročevalcu »Vorvvartsa«, da v inozemstvu ne zaupajo koalicijski vladi in da bi enrtc^ia ne priznala diktature proletarijata, kaker ni priznala tudi iKappove diktature. Pripomnil je, da ni ibilo nezaupanje v inozemstvu vedno upravičeno. Potrebno nam je zaupanje inozemstva — je zaključil minister — če hočemo doseči rešitev, ki nam bo omogočila prošnjo po ublažitvi mirovne po-| gc d'be. IClemenceau ▼ MarseiliL MARSEILLE, 20. (S.) Clemenceau je prispel , na svoji poti iz Egipta v Marseille. Na obre-j žjai so ga pozdravile civilne in vojaške cbla-jsti; množica ga je burno pozdravljaict. Neresničae vesti o cenzuri v Italiji. RIM, 20. (S.) Inozemskim listom se pošiljko neresnične vesti, ki so sicer datirane iz Rima, a v resnici se odpošiljajo izven meja italijan-i skega kraljestva. Medtem, ko se delo konfe-i renče v San Remu vrši popolnoma mirno se ši-! rijo v inozemstvu popolnoma izmišljene ve-• sti, ki temelje bržkone na špekulacijah na j kurzih in nedovoljenih poizkusih diskrediti-i ranja naših vrednostnic. V inozemskem časo-iprsju kroži vest, da je v Italiji zop^t uvedena ; cenzura, vsled česar se plenijo njihova poro-\ čila. Tudi ta vest je neresnična. Poštni pro-: met se vrši popolnoma v redu in zastopniki tiska, predvsem poročevalci inozemski'i listov, im-ijo n£ j večje olajšave pri pošiljanju vesti in pri svojem delu. Splošna stavka na Reki s silo deloma potlačena. REKA. 20. Vsled pritiska vojaške sile s^ | je del delavstva povrnil na delo. V noči so 1 bili aretirani voditelji stavke, a ko se je de-j lavstvo zjutraj zbralo k zborovanju v javnem j vrtu. je je cbkoliio D'Annunzijevo vojaštvo, i Kmalu potem so odpeljali vojaški kanil jo ni Iv zapore okoli 700 oseb, med njimi veliko i žensk. Nekoliko jih je bilo potem izpuščenih, ; toda n:cd temi ni bilo nobenega delavca iu-| gosi o venske narodnosti, ker Li so bili vsi /a-! prti v ječe, da ne ovirajo D Annunzija pri ! njegovem kulturnem delu. Vodja socijalističac •stranke dr. Maylander je šel v društvo z dvema odbornikoma na poveljništvo, da posreduje v svrho izpustitve organizatorjev stavke iz zapora. flaza], temu nazaj! Skrajai čas je, da se izreče z vso resnostjo j in odločnostjo ta beseda? Te dni je bilo razglašeno v našem listu, da i se je zopet pSsreČilo doseči uvedbo tako-I imenovanih izselitvenili vlakov za liste javne J nameščence juogs4ovenske narodnosti, ki se i žele preseliti v Jugoslavijo. Obenem so bili I tudi naznanjeni pogoji, pod katerimi sc jim [priznava ugodnost upoMfbe izselitvenih vlakov. Glavni pogoji se, ča mora prosilec dokazati z uradnim potrdilom, da je bil tu v državni službi, da je sprejet v državno služ-•bo v Jugoslaviji in da ima preskrbljeno sta-icovvnje v Jugoslaviji. Kdor se ne more ie- kazaii 9 temi potrdili, se mu ne more pri znati ugodnost uporabe izselit/enega vlaka Dolgo je bHo treba čakati, preden je prišle tako daleč, da so sc ustanovili na raerodajnih mestih ti pegoji, talko dolgo, da je stvar — recLny> kar odkrito — prišla prepozno. Naj-bi bili v Ljubljani in drugje, kjer so imeli odločilno besedo v tem pogledu, izrekli svoj cd-io-čilni ugovor proti 'brezmiselnemu izseljevanju iz zasedenega ozemlja, kakor sc je neštetokrat želelo in zahtevalo šz naših vodilnih krogov-, pa bi ne bilo danes tam na Ok>i strani tisoče in tisoče rodbin brez prave^ stanovanja, životarečih v za silo skrpucaniii ba-rakaJi i, ali ki jim je uprava fv zajezenem ozemlju odpovedala služIjo obenem z nalo-igem, da morajo zapustiti zasedeno ozemlje. Bili so nameščenci v politični služba, ki se je z^dilo tako; toda kdo je gonil iz službe sodnike in so-vno u-adništvo, finančne in poštne nameščence, uredništvo in usluž-benstvo, kdo je gc-pil iz Trsta vse tis-tc držav-ne učitelje, ki &o bili nameščeni na naših in drugik šciah, ko jim je sedanja uprava ustavila p'ače šele s 1. marca letošnjega leta, itd. ftd. Nihčel Ne, bognedaj da bi zamerjalr komu, da .je zapustil svejo sJnibo, če je bil v resnici preganjan; toda zakaj ni danes loli'kc. in teliko Šol cdprtih v čisto naših krajih, zakaj sc vsiljujejo naši mladini za učitelje razi« karatinijerski in drugi podčastniki? Zato ker ni našega učiteljslva, ker je tcJiko in toliko vzgo^evalcev naše mladine ob:ni4o hrbet tej mladini ter brez sile in potrebe pobegnilo preko premirne meje. Zakaj nu> člo\ek pri sodišču le z največjo težavo prihaja do woje pravice ali pa sploh ne? Ker so sodniki, naj-neodvisnejši urainiiki meu vsemi, /.apuv.tili svoja mesta in sede na njih sedaj Ijiidje, ki sli v resnici ne razumejo ali pa nočejo razumeti našega človeka. Zakaj se gede našemu ljudstvu s strani finančnn, davčnih in podobnih uradov največje 'krivice, največje gmotne škci uiadndkov, ki bi razumeli, ki :bl mu v domači besedi Jajaii nasvete, pomagali. In kje so tisti uradn ki, ki so biJt tui in bi mogli opravljati to velepu-trebno delo? Tam na oni strani prenrme crte, kamor jih ni gonii nihče. In ta«o bi mogli nadaljevati brez konca in kruja. Da, poreče kdo, ali Jugoslavija je pciisfro-vala vse te ljuvdi. Ne pravimo, da jih ni po trebovala, ali potrebovala pa gotovo ni vseh, in laže bi si 'bila pomagala s svojim lastnim, manj številnim uradniškim in usiužben*k;a> osebjem, kot si pa more pomagati naše ljudstvo brez naših ljudi v uradu, prepuščeno ^amor sebi, izročeno na milost in nemilost ljudem, ki mu ne le niso naklonjeni, temveč Ic prevečkrat naravnost sovražni. Ne. posebnega junaštva pač niso pokazali vsi tisti, .ki so t^re/. sile in potrebe pustili na cedilu nas r.ared v zasedenem ozemlju, in ravno teko ne posebnega rodoljuibja. In vendar se je marsikdo med njimi, ki je tu .nosil neprenehoma narod na jeziku in ga je prav tedaj, ko bi bilo najnuj-neje treba njegovega dela tu pri it»s, vzela noč, tam zunaj z največjim ponosom tik«*'! u svoje junaške prsi in, v imenu svojega čeništva , ne prosil, temveč zahteval najgloblje in seveda zvrhano — l>crito! fako je prišlo potem, da tu pri nas ni čuti drugega o njih, kot najoslrejše obsodbe, tam z^nuj pa jih gledajo po strani in mrze njihovi tamošnji tovariši in vrstniki, Ćeš, prišli ste nam odjedal težko pričakovani košček fccljšeg-1 kruha Odtod potem ep.o nezadovoljstvo na obeh straneh, ono zavidanje in zabavljanje, ki zavzema že tak obseg, da se mora človeku, ki prihaja preko premirne črte, z onim idealnim rodoljubjem, ki smo si ga znali in »i j^a hočemo ohraniti tu na naših vročih bojnih tleh, naravnost gabiti,- da kemai čaka trenutka, da. se v me iz ene zabavljaške Scdcme in Gomore zopet na čista domača tla. Da, nazaj na domača tla, nazaj na rodno grudo! Ta klic velja posebno tebi, ti naš kmetski begunec, ki te je vrgla vojna i/, domačega kraja ali pa si morda, zapeljan po hipni omami, pozneje zapustil svojo domačo vas. išc ?? udebnejšega življenja drugje. Nazaj domov! Kliče te neobdelana tvoja zemlja, iz katere si vzrastel, kličejo te tvoje rodne vinske fcorke, kliče te šumeči gozd goriških gora. kličejo te tvoji dragi, tvoji prijatelji sosedje, kličejo Le tvoji dedje, ki bi bili prokleli svoje potomce, če bi jim bil kdo prerokoval kedaj, da ho njihov rod zapuščal tisto zemljo, ki je nje rodila rn redila dolga s*olebja. Naj je rodovita Vipavska dolina ali kršni Kras, naj je zemlja, ki ^ kraljuje nebotični Krn ali pa Ibajna Utka gora: tvoja je ta zemlja« oplojena in oplemenjena s tvoj*im trudoaa tn -delom, tvoj dom je tu, in n»|-večja nevarnost je, da ta cknn ne bo več tvej, da se bo naselil v njem tufrec, ki bo gospodaril tvoj? •emifi, tvojemu domu in rodu, tvojenui trud« fe znoju, ako se ne vrneš sam in o»ta- PODLISTEK U stara pravdo. (U0) Avgust lonca: Seljačka buna. — Zgodovinska povea\ iz XVI. ?toleija. Hm! Da! Poročaj! je potrdil Drmačič. -In? Čemu ti prišel?-Bežim« —• Zikaj? Govori! »Nočem. Zaklali bi me.' • Covori! Nič se t; ne zgodi!«, je rekel Sko-! Morem svoljc-dno g v oriti? ii ^clov? ' .^cpolnoma, govori! »Bežfm, ker r.e bi rad visel. Da, da! Vi s!e; Se dvigrrli nad Ali ne? Za nas Hr- vate ?* Smo, -,o vzkliknili kmetje enoglasno. Pa ste junaki! Kje ste kupili sveje kože, Jda j^h tal^c pcceni prodij«te za druge 1 Jaz bi. Ni«rem neumen. Zato bežim. .Meni smrdi tu po mrhovini. Tudi gavranov je, bo menda tudi vešal. V Krškem jih je. Kaj je v Krškem?- so pri vzdignili kmetje glave. Vprršajte gavrane! Ti po sc gostili, Turn je pobil, pobegi vse kmete,- Pobesil?. se je prestrašijo ?jydslvo n\rmrajc. Lažeš. malopridnež, je p-.ijel Skomin pisača za prsi. E pa dobro! Z Bogom! je vstal Drmačič. -^Pusti, raj tjovori! so zahropeli kmetje. , in povesil,c je nadaljeval Simo stoječ, j polovica jih je cdplula po Savi. »Ali je res? I Res je. naj ne \id-sm drugače raja! Kaj se! Ti* govoričito tu! Uskoki da boio pomagali. V raja! Ali »fe tuli c Nožini? »Smo, je rekel Skomin, - to je pošten člo-vck.= »Će ^e on pošten, potem sem jaz grof. Ha. ha! l*ošten Bovek! Ali je pošteno, če ti kdo prisega in laže? Ali je pošten o, ako ti kdo ura v I, da bo ±ct4>il zale, a je v svatih z dru- gim? Ali je pošteno, da-je Jviožina izdal baronu urnu vse naše želje, da ga je vod i na Krško, da je d?.l poklali ljudstvo kot žival — oh, zjokal b? se. ko se spominjam kako so naši bratje Uskoki vse pedavili i-i požgali mesto.v 1. Požgali« je prefoledel Skom'n prijemši ^e za glavo, dočim je š-tm«?i še^et med kmeti. prah in pepel, je v/kriknii pisač :n očesi ste mu zaWe*teli. In tako bo tu Ji z vami. Obešali vas bodo in potapljati. Ben«! Zakaj ne mirujete? Vi zaupate. Komu? Bre/icani in j Meltiča/k so odnehati. Ali lijevi vojski? Iliji, ki sedi v kaitf, in navali z lačnimi gručam! Vi vaš kraj, da vas izje. Ben«! Kje vam je pa-j met?': Jezik za zobe. pes! je vzkrikni-l Skomin1 ter dvignil pesti na Drmač'ća. Ali psač se jej kot mačka prevrgel preko mize tej se pest a vH j sredi »obe. Dvajset pesti se je vzdigni-io naj Skomina kričaje: r jjaj mu govoriti! IXa čujento! Resnico go-1 vori.« V tem so se začeli kmetje vratih iz- j gubljat! iz solbe. - J d t rt 3 IL »EDINOST« šier. 96. V Trstu, dne 22. aprila 1920. ntš sam gospodar na svojem. Stctisoče tvojih rodnih brstov estaja tu, ne strašeč se ničesar; pridi, vrni se in pome oži njifvovo število, šle-\.'lo tist?h, ki bedo ir.crda že v najkrajšem času z&ali pokazati, da je rešitev nareda in njegovih ,pravic v za estni, vztrajni, junaški obrambi, ne pa v strahopetnem, dcbičkolovskem ubež-fuštvu. Vrni se predvsem ti, ki si temelj našega naroda, 3 teboj pa tudi vse ono naše razumih išivo, ki hna v sebi še »oliko rodoljubnega "futa. da se nc bo strašilo morebitnih neprilik, bi mu jLli prizadevalo delovanje cb tvoji &trani, za tvo; biagor, za blaginjo samemu se-l i prepuščenega, aaroda. Potreba razunmištva je velika. Čast in fciava naši vrK duhovščini: naj bi bi!a še ona sle-dia zgledu posvetnega razumništva, pa bi ?l»il naš narod v zasedenem czemlju čreda čisto »brez pastirja, vejska popolnoma brez vodij. iAH diilvovščiua ne zfiiore vsega sama. Oživiti /je treba društveno življenje, iztrgati je treba ljudstvo iz marsikje že občutno se pojavlja-ij::čega mrtvila, dvigniti je treba ljudsko moralo, ki je znaJ: t upat 5 m že skoraj popo'noma $vo>kof>atr z naravnost oblastveno vsiljevanimi iiavnimd plesi in podoboimi zabavami, ki ■5'z-narodni čut in uničujejo ljudsko imetje, fraroJu je tre&a presvete, pooika v političnih in gospctflarskih stvareh. In kdo naj mu ga da, će nimanro razunHiištra! 7ato pa: nazaj, begune?, nazai vsi. samo ne vi k-orktolovci, ikajti naš narod v zasedenem ozemirti potrebuje samega sebe, ljudi z jasnim čelom, čistimi rokamr, čutečim srcem in ne-j upo^jiv© vcijo. Vrnite se laki: nared vas nuj-; no poirebuje! Pornsf® vsili. Splošna stavka na Reki jc laškim listom popolnoma zmešala p^jme. Sicer se je pred dobrim tednom baje posrečijo D'Anramziju, | da je s svojo — v sili, pravijo, da vrag žre celo muhe — boliševiško prelevi t vijo pridobil delavstvo, da se je vrnilo na d^Jo, toda boijševištvo pesnikr -junaka je pač stalo na tako slabih negah, cb se je takoj zopet podrlo, kakor hitro je mislil, da je ž npm Že dosegel s\ej namen. Tcda delavstvo se ni dalo drli^oj vleči za nos in stavka je izbi uhnMa iznova, i 1-a^k-c dannunzijo~.sk') časopisje, ki je po p-*vi i ^ta\ki slavilo DAnnunzija kr>t navdušenega' prijatelja delavstva, je prvi hip razočarano) gledalo ta neslani D'Annunzijev fiasko , a j si je kmalu znalo pomagati: iznova izbruMa t plesna stavka ni gospodarska, temveč poui-tič-na stavka, in posebno se zato. ker siavka-toce delavstvo zahleva odstop laškega na- | rodnega sveta-, odstranitev D'Annunz:;ev:h I arJifov in podnbriih banditev z Reke in pa ot ori lev meia. Za resno mislečega človeka so te zabte.e popolnoma naravne in često fco&pocarskega značaja, kajti če bi ne bilo na Reki onega narodnega sveta , ki z D'An-nunzijem in njegovimi a-rditi uganja najblaz-j aejšo poli*.ko, brie življenjske razmere na Reki vso drugačne kot so pa sedaj, ko se raz-?netavajo ni-Hijcni in -milijon: za brezposelne DAnjvurtzijeve postopače, dočim delovno Sodstvo dobesedno strada. Laš-ko časopisje tia seveda vi Ji \ teh zahtevah poi t ko, in sicer — jugoslavensko politiko. Zborovanje delavstva da 50 se udeležili Hrvatje*;, celih: 70 o>d sto zfoorovalccv je b:lo »Hrvatov--., kij »o se v ta namen priklatili v mesto cd vseh j mogočih strani, s KastavšČine. Sušaka in celo '■ preko demarkacijske črie. Lažnivci! Reka je i venfdar ekroinokrog zaprta, cia bi skoraj miš j ne ffli^i švigniti skozi kordon. reski strani D'Annuozijevi ard:ti in prostovoljci,; okcogincki og pa redna ln^ka vojska, in vendar | se je prLklatHo par tiseč Hrvatov nemetenoj v Reko hu-jskat in »prirejat splošno stavko! j Vražji Hrvatje . menda vendar n:-.o takoj prebrisani, da se znaio naprav'ti nevidni, da! tako mamo ali prei:o vseh straž uhajujrr na! Re*ko. In, o groza, zborovanju delavstva je' prisostvoval haje celo sam predsednik Hrvat-j jtkega narodnega svela na Sušaku, dr. Brelič, j a na zborovanja se je praglasHa stavka v Jir-; vaiskem jezi-kj, kar so zborovalci pozdravili I z gromovitim >2iv;o ! Seveda, ta oživio-: jej r'ora-1 posebno neprijetno deneti na ušesa go-1 s-pc-du pesnik u --juii a k u-foobše v i4i u, ki jc tako moral hočeš-nočeš-moraš spoznati, da je ita-lianissimr Reka tako nesramno jugoslovcn-ska. da vzklik živio gromovito odzvanja po njtij. keder se =nie,.\o pravi, pristni Rečani, ne pa i/, raznih laških zločinskih vseučilišč ztv&bnaei črnuhi, ki so jih Rečani z njihovim Frjaikim. od prcstilutek proslavljenim, od vsikega pc*ienega reškega meščana pa iz dna ■ di?še •prek^injaurm poglavarjem že tako siti, ; da že prižigajo sveče Bogu in hudiču, da bi *ih rešrl te nadlege ali eden ali drug. Laško časopisje jc s svojimi poročil: nehote priznalo, da je kcr.ec D'Aanunzijeve slave na Reki, da ješko prebivalstvo, ki v- svoj? veliki masi ni talijansko, noč*; ničesar več vedeti o vsiljivcih -n narinjencik ki mu hočejo gospodariti. Seveda se sedaj gotovo prično zopet picga-i manja in i/ganjanja, ali vse to ne bo pomagalo j riič: pre| ?*ii slej mora priti na Reki do tako! krepkega odpora ^mučenega prebivalstva, da; b'^do sedanii cblastncži m nasilniki v nastalem I viharju odpihnili kakor pero v vetru, za vedno j *n vselej. In prepričati! smo, da ta trenu'.ek ni j več daleč! Družba sv. Cirila i Metoda za Istru u Trstu' poziva sve svo-je učiteljstvo, da dastavi rav-1 nateljslvu: 1. točan naslov svog sadašnjeg bivališta; 2. iska/ cd koga. Ikoiiko i 4I0 kada su nm bUa podmirena beriva od 1. t. 1918. unapred? 3. službavnu skrižaljku na peseb-nvai peluorku in duplo sadriavajuču a) ime i žiteHske sile, b) me?to i dan ronjenja, c) dovršene nauke, d) matura gde i kaia? e) ispit usposotejertja ^redfecti predvsem sumi sebe, seveda v prvi vrsti častn-c čUn.e, sedanje m bodoče (L 50'— in \cdno več}, po počarjih osebno uvedene in pa posebej vilbljene goste, ki se ne boje puščanja . Spored ibo kar najraznovrstnejši, in se bo razvijal v okviru starodavnega in starodavnega zelenega carstva in usivarjal sproti. Vse potrebno in nepotrebno se izve pravočasno. Važna odborova seja šentjakobske Čitalnice se ibo vršila nocoj ob 8'30 v Konsumnem društvu pri Sv. Jakobu. Siov. akad. ler. dr. »Balkan«. Jutri, v petek, 23. t. m- ob 20'30 sestanek v >Slov. Čitalnici . Kdo ve kaj? Prejeli smo: V nedeljo zjutraj cb 8 je odšel od doma (Podgcre) na Kalvariju. Vzel je s sabo daljnogled in žepno uro. Oblečen je bil v vsakdanji obleki: bele hlače, črno suknjo, črn klobuk, škornje do kolena. Jc srednje postave, ima navadne brke kostanjeve barve, 40 let star, imenuje se Bandelj Jožet' pok. Andreja iz Podgore. Kdt>r bi vedel kaj o njem, naj sporoči na nadev: -Blaž Bar del j pok. Andreja, Pcdgcra pri Gorici. Amerikanski parnik »Suspehara« je obtičal v pesku pri Malem Lošinju. Parnik ima na krovu okoli 500 potnikov, bivših avstroogr-skih podanikov, ki so izgnani iz Amerike. Na pomoč je odplulo nekoliko parn>kov iz Trsta in nekoliko vlačilk ital. vojne mornarice, ki bodo naložila s parnika premog, namenjen za Trst. Mestna zastavljalnica. Danes v četrtek predpol-dne se bodo prodajali razni dragoceni predmeti ser. 144, ki so bili sprejeti v junija 1919: popoldne razni nedra^oceni predmeti ser. 144. ki so bili sprejeti v isti dobi. Aretacije. Včeraj so aretirali o-ožniki nekega 20 letnega Josipa De Zavoskija in 14 letnega Fortunata Furlaniia. Aretirali so ju za?o, ker sla ukradla nekemu Josipa Edmon-do, stanujoč emu v ulici Foscoio. magnet vreden 1000 lir. _ Tudi neko Virgitoijo Cel in Mar'170 Lokat s j aretirali, ker ste vdrli v stanovanje neke Emilije Sancin v Skednju št. 147 in odnerli en liter olja. Žeptr. Nekem« Frančišku CasteUitzti je odnesel neznani žepar v ulici Udine listnico ! s 585 lirami. Tatovi na dela. Včeraj peneči so neznani tatovi razbili tkno gosiilne »AUa citta di Londra- ter na ta način zlezli noter. Pokradli so za 1000 lir raznih živil in vina. — Včeraj so aretirali orožniki nekega Josipa Cininc, Antona Arcolio in Josipa Sessa. ker so ukradli s parnika »Afričana , li se nahaja v pro-ti 1uk;f 8 q olja. Olje so jim zaplenili. Slovensko gledališče o Trstu. Nocoj, točno ob 20'15 Beti etična predstava celega ansambla Legilonarii NarcJna igra s petjem v šlirib de janjili m dveli slikah. Po Jurčičevem rcoami opisal Fr. Govekar. — Reii«er Emil Kralj. — Orke-•ter vo^ prof. V. Milk/ DAROVJ. Pipčarji za moško CMD: za uslugo L 5'—. Čarga 10 dinarjev in 10 bolgarskih levov. De l nar hrani upravi. Borzna poročil, Tečaji: V *>"c>h> dnc 21 ■ aprila 1920. j Jadranska banka * 535— 545 j CosuTIch 768— 775 j Dalmatia 470— 480 j Ge;oiim:ch 3000— 3050 \ Libcra Triestina 1385— 1400 j LIoyd 2300— 2400; Lussino 3175— 3250 j Martino iich 580— 590 i Occania 585 — 595 j Premuda 785— 800 f Tripcoviclr 765— 770 ! Ampedca 720— 730; Cement Dalmatia 425— 435 J Cement Spalato 470— 475 Taja valuta aa trž&škem irgu: V Trstu: dne 21, ćrprila 1920. j NeprepeČatene krotce 8.- 8'50 j avstrijsko - nemške krone 9.30— 9.60 čehoslovaške krone 37.- 38.— dinarji 58.- 68.— levi 36.50— 37.— marke 39.- 40.— dolarji 21.40— 22.— franc. Iranki 137.-139.— švicarski franki 400.--405.— angl. funti papirnati 87.- 89.—. j rublji 31.- 32.—j napelecni 80.- 82.— j ar.gl. funti zlati 98.——100.— Švicarfki leca«. ŽENEVA. 20. (S.) italijanska lira 26; nem. [marka 9.20; avstr. krona. st. 2.40, n. 2.70; ! angl. funt 22.15; francoski frank 59; amer. do- ■ lar 5.59. ' ŽENEVA, 20. (S.) Ital. lira 26.b0. Da ugodim svojemu mnogoštevilaemu in j ' naklonjenemu občinstvu ttaznasi)aaa, da sem i • preložil z današnjim dnevom svojo slaščičarno j iz ulice Madoanuie 11 na Corso Garibadli 1,1 ! kjer bo na razpolago gospodi odjemalcem j ? posebnost, izvrstne karamele, slaščicc. poseb-; ■ ne slaščice za biriao in ženitnine, čokolada, j likerji in hladilne pijače. Vdaai KRZENTOWSXY SIMEONE Corso Garibadli, zaloga slaščic ulica Ma-domvna štev. 12. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja čred- 1 ništvo le toliko, kolilor mu veleva zakon. Hjjgj OGUŠj i STANOVANJE. 2 ali 3 sobe s kuhinjo, išče t slovenski uradnik (3 osebe) proti primerni j nagradi. Ponudb« na ins. odd. >Ed:ncsti« j pod v Mirna družna . 542 1 SPALNA seba in kolo za dečka se proda v I Divači štev. 50. 541 i - ■ j CUNJE kupujem p^> L 45 za 100 kg, tudi železo in kosti po najvišjih cenah. Piazza Bel- vedere št. 2. 510 j j - j i IŠČEM rabljeno vijcHno, vijolo ali kontrabas, j l. Kazlki, .Planina (Rakek). 539 PRODAM 2 prazni hiši z vrtom. Scala Sa-nta 307—308. 538 j ——-—--p—' BREZPLAČNO STANOVANJE, scbica in ku- j klnja. se odda odlični starejši osebi za več | mesecev v ul. JBcccaccio proti nadzorova- \ nju cstaiega stanovanja. Pciiudbe s priporo-! j čili pod Lila« na ins. odd. Edinostih 3390 j i SLUŽKINJO za splošna hišna opravila išče takoj boljša družina treh oseb. — Zirnich, ulica Domcnicco Kossetti št. 8, IV. nadstr. ZLATO, srebro, krone, plač*, po naivj§)ih cenah Perrot ul. S Francesco št 15. H. n._417 FOTOGRAF A. JERK1C, Trst, ul. 34. Gorica j Gcrao it. 36 sa dvoriiču._P 7» i ZA BRIVCE. Prodajo se različai predmeti za j brivce, kaker perilo, toiletne garniture, par- j {umne omarice, stroje za lase in brado in J drugo. Trst, ul. Giovanni Boccacc'o št. 6, j pralnica. 531 j PRODAM dobrega psa čuvaja, srednje velikosti. Grgič, V rdela Breg 1728. 530 NOV ORKESTRON za plesne dvorane ali gostilne je na prodaj na Opčinah št. 356, kavarna »Besednjak . 518 IŠČE se ena ali dve mesečni sobi. Naslov pove ins. odd. Edinosti. P 400 i ■ i VREČE vsakovrstne kup'jrem. LTliea Solitario j štev. 19, M argon. 480 i___s I PRODAM dva dobro ohranjena glasovirja,, i izmed teh enega koncertnega, ki bi dobro : j služil pevakim društvom ter bi se tudi lahko j porabil za večje plesne dvorane. Postojna ! štev. 132. 3389j I_—-—j j VREČE vsakovrtne kupuje J. iMargon, ul. j j Torre bianca 13. zaloga vreč. 500 j j IŠČEM etela pri boljšem čevljarskem mojstru, i j Naslov pove ins. odd. Edinosti». 533: j IŠČEJO SE RAZPRODAJALCI po ulicah (striUofll) za kast »Ediaost«. Zgleaiti se je pri 1 opravi našefa lfeta ulica S. Fraacesco 29. I. B171: I-—-j P1AMIN© aii ^lasevk, tudi potreben poprave kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. Mi- : rodtfetca Ztgon. Trsi, ulica XXX. oktobra štev. 8. 527 SRETOH DENAR kupujem po najvišjih cenah aWijeo trg št. 3 (prej Barriera.) Tel. 129. ' ^v 3M1 mmu, Za vsestransko izkazano sočutje povodom prebrid^e izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očet*, sina, brafa j Franca SCes^ina ■ izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi za udeležbo pri pogrebu. Posebno se zahvaljujemo družini Valent:č za darovani venec. trst, 21. aprila 1920. Družina «0581189 lil OSlCli* VMiMl KLAVIR aii piaaiiio, tudi potreben poprave. I se kupi v vsakem kraju. Pisati na naslov: Carlo Cauer. Trst, ul. Solitario 25, III. 508 Pogrdno dniifco u Mm vabi ni XXIX. redili o&cnl zisor ki se bo vršil V HricIJo. 25. upnlfl I92B tf 0f9!?&?if! i „KossuisAega fciiiM' v Rojim ______ Začetek ob 10 pretipolitne i V primeru nezadostnega števila članov, se bo vršil občni zbor uro pozneje ob vsakem številu navzočih članov. DNEVNI R£D: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnik?. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. ODBOR. ! _i Tržaška tmđke* IVAN BIDOVEC Trst. ulica Genova 13. Trgovina jestvin in ko-j lonijalnega bla^a. Cene zmerne. MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarcica OSvaldeUa. V ia Media 26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Pro- ! računi. j KNJIGOVEZNICA. Pietro Pippa«. Trst t»JKa Vaidiri-.o 19. Artistična vezava. Zčpni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema._201 DAMSKA KROJAČNICA A. Mermolja. Trst, ul. Comcierc»a?e 3. l/dcluje vsa-' kovrstne obleke po angleškem in irancosksin kroju, plesne obleke, obleke za poroke, b'use za gleda- ; lišče itd. Cene zmerne. Po.trežba točna. 337 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. tT. S. Giovancl fi i a 12. Naiboli^ ; izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. _202 i PAPIR. Velika zaloga paptrja ja ovitke, papirnatih vre- i čic lasme tovarne. Va'oki raznih barv iu velikosti. Cene zmerne. Gastone DoIIinar, Trst. Via dei i Oelsi 16.__256 Trgovsko - mm v Ifi registrevana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Ccsare Haitisli (prej Stadion) št. 21 sprejema hranilne vi m ođ 11 dsiie. Navadne vloge obrestuje po 4 V«, uečje po flstassra. Trirovccm otvarja tekoče čekovne račune. * Posoja hranilne pušice na dom. • Kenini davek plačuje iz svojega. Daje poscj'la pO najugodnejši!: pogojih na vknjižbe, na otebiio poroštvo, na zastave vrednostnih listin. L'radne ure vsak dati Izvzemši nedelj. In praznikov cd 8 do 1. KUPUiEM prlzifisilčne doiHioileis GIUSTO HIRSCH avlorisiran oplIH 36 M. sika lni 31 ZOBOZDRSIilU MWi! ulica Chiozza št. 5, I. nadstr. Sprejema od 0—13 in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi si?tcmu a nebom in brez neha pc moderni tehniki. Dr. F. Tsmburiiai KAKIO HORO, tehnHal v»4Ja. — TVRĐKA — Alarice La^Sschnt? v Trstu, Via Roma 28 (bivša u!. dellc Poste) vogal ul. Giorgio Galatli. Zraven velike poŠte. — Telefon 1S8. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikllne, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. Perrca! AidSs naznanja slavnemu občinstvu, tla |e oiv^ril ucletiisuino iilHGhoinin piist i-----r~~—-. ,-----—fin-T,|ino posabno ugodnih pogojih, ki se pugodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Cftsja di Risparntlo, ul. S. Nicolo Telefon : Štev. 14G3, 179:1, 2S76 — Etična p®$lui8 tri 9.32-12.38 in ad M.33-16 — j II ■■ I lil Ml I iihTlfr. • • - . vsdiiovrstnl velika zaloga, prodaja Iti H, ialek. Hi. Ul lisi n Bfiffl ZOBJE P t In brez čel; usti, zlate krone in tudi obrobkt VILJEM TOSCHE§8&'«K! g TKST, ul :>». oktobra (ei CmkihiI I, i g Ordinira od 9 pretip do 6 avei«. zn's?. "male," ! burtunđsr in zeian ni letnihoo In bela nnniizna bi m pa tržnih csnsh prodaju !C!!ig!!iiifS\lraltoorđlpayi Kramirsk® blag©, tkanine, predivo, drobnfne na debelo Tvrdkfl Mmit Hato & U Trst uL S. Lazzara 10.