21 številka. Ljubljana, v sredo 27. jannvarja 1904 XXXVII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimai nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah št 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravništvo pa v pritličju. — Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. ii Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. u Narodna tiskarna" telefon št. 85. Dejanja govorć! Koerberjeva vlada venomer naglasa, da stoji visoko nad strankami, da goji napram vsem narodom enako blagohotno naklonjenost in da se pri vseh svojih ukrepih, v vsem svojem dejanju in nehanju da edino voditi po načelu popolne in najstrožje ravnopravnosti. »Justitia s u prema lex estoc, je baje vodilno geslo te idealno pravične in nadstrankarske vlade. ili smo imeli ie opetovano priliko, preiskati srce in obisti vladi, ki pri vsaki mogoči priložnosti samo sebe slavi kot vzor prave nestrankarske avstrijske vlade in vsikdar •mo dognali in se prepričali, sla so vladne deklamacije o pravičnosti in nepristranosti, zlasti kar se tiče nas Slovencev, puhle fraze, goli humbug, preračunjene samo v to, da bi se lahkovernim ljudem nametalo peaka v oči, da bi samo slišali lepodoneče fraze, a ne videli dejanj. No, pa nas Slovencev ne vspa-vajo in ne hipnotizujejo več take besede, ker ie preveč čutimo dejanja te vlade — kruto pest, ki venomer tolče z vztrajno silo ob naše narodno telo. In ako napravimo bilanco o naših narodnih pridcbitkih in izgubah v dobi raznih vlad. v zadnjih treh desetletjih in primer jamo rezultate teh računov, se bo-demo prepričali, da nam s 3 ni ena vlada ni zadala toliko udarcev, da nas de nobena ni tako bagatelizo-vala in poniževala kakor bas Koerberjeva. Svoječasno smo smatrali Clarvja za najhujšega našega škodljivca, a kaj je Clary nasproti Koer-berju?! Pritiklavec je! Pod Koerberjovo vlado se je sistematično jelo delovati na germanizacijo justice na Spodnjem Štajar-skem, uvertii so Be zloglasni »slovenski« jezikovni kurzi in se tako srečno doseglo, da so že, odnosno da še bodo v najbližnji bodočnosti slovenski sodni uradniki — bele vrane na Stajarskem. Na Koroškem je napravil Koer-ber s slovenskim jezikom — tabulo raso, iztiral je slovenščino izpred sodišč in v zadnjem času, ko je po* stal on tudi vodja naučnega portfelja, je ugrabil, je ukradel koroškim Slovencem še edino slovensko šolo — v Št. Jakobu v Rosni dolini. In pri nas na Kranjskem? Tudi tu čutimo Koerberjevo roko! Razna imenovanja na srednjih šolah, ki so se iavrš la preko glav pristojnih faktorjev, Številni izgnanci pri sodiščih ii zelene Štajerske, ki so bili tamkaj nevarni rsdi slovenske svoje narodnosti, to so iive priče, da Koerberjeva oblastna roka sega tudi semkaj na Kranjsko. In ni dvoma, da je duša vaega protislovenskega gibanja, oni sli duh, ki hoče ugonobiti vse, kar je slovenskega, ekscelenea Koerber sam! To je nam sedaj docela jasno! Ko je on prevzel vodstvo pravosodnega ministrstva, se je pričela sistematična germanizacija spodnještajarskih sodišč, pod njegovim ministrovanjem se je tudi iztiral slovenski jesik izpred sodišč na Koroškem. In zopet ko je postal Koerber tudi vodja naučnega portfelja, se je uničila cvetoča slovenska šola pri. Sv. Ja kobu v Rožu Sedaj pa je razkrila tržaška »Edinost« nov eklatanten slučaj, ki v bengalični luči kaže, kako umeva eksoelenca Koerber po svoje si raz lagati načelo ravnopravnosti, pravičnosti in nepristranosti! V Opatiji se je 1. 1901. osnovala privatna nemška enorazredna ljudska šola pod protektoratom nemškega »Schulvereina«. Pravzaprav ni imela ta šola nobene življenske moči, zakaj Opatija je skozi in skozi hrvatska in stalno je tukaj naseljenih le nekaj nemških priseljenih rodbin, ki pa se dado skoro na prstih ene roke sešteti. Takoj sprva, ko se je jela ta nemška šola snovati, se je mislilo, da jo sprejme država v svoju oskrb. Ker se pa ni moglo naloviti zakonito število za šolo godnih otrok in ker se je hrvatska občina izrekla odločno proti ustanovitvi nemške šole, se je opustila prvotna namera in ustanovila ae je le privatna nemška šola. čim je bilo to storjeno, so Nemei rasvili strastno agitacijo v prid te šole in letos so a vsemi mogočimi sredstvi in s najhujšim terorizmom dosegli, da je število nemško šolo obiskujočih otrok poskočilo na 140 in da se je šola razširila v trirazrednico. In to šolo, ki je bila ustanovljena samo zapri-■ eljenee, od katerih mnogi niti vse leto ne bivajo v Opatiji, ki s o t o r e j povsem tuji elementi, jc vladaše-daj proti volji hrvatske občine in deželne šolske oblasti — podržavila! In vlada, oziroma naučna uprava si je bila v svesti, da s tem krši načelo pravičnosti in nepristranosti, zato je to podržavljenje izvršila na uprav zahrbtni in tihotapski način, ker je dobro vedela, da bi sicer ta njen nečuven kerak izzval med avtohtonim prebivalstvom takšno ogorčenje in tako silen odpor, da bi bili njeni naklepi za vsikdar pokopani. In te neprilike se je rešila na prav premeten načm! Imenovala je nam-reČzadrž. ljudskošolov Polju dve novi moči, dasi ni bilo na tem zavodu nobenoučno mesto izprazneno. In v resnici tudi ta dva na novo imenovana učitelja nista prišla v Pu!j, ampak nastavljena sta bila takoj — na nemški privatni ljudski šoli v — Opatiji. Torej bode učitelje na ttj zasebni nemški šoli odslej plačevala država, odnosno to šolo, ustanovljeno samo za tujce in priseljence, bodo v bodoče morali vzdrževati opatijski hrvatski davkoplačevalci! Afc o ni tako postopanje nezaslišno, potem sploh ne vemo, kaj bi označevali s tem imenom. Da se pa spozna to dejanje Koerberjeve vlade v pravi luči, da se uvidi, kako spretno in premeteno ume* Koerber meriti — z dvojno mero, treba je samo primerjati Trst z Opatijo! V Trstu je na tisoče slovenskih otrok in slovenski starši ie desetletja zahtevajo sa se slovenskih šol — vednobrezvspešno. Mestna uprava se brani ustanoviti slovenske šole, a nepristranska vlada, ki je po •akonu zavezani, da bi renitente v to prisilila, ne gane niti s mezincem. In ako bi bila v recnici pravična in nepristranska, bi lahko Slovencem, ki so v Trstu avtohtoni in vrhu tegašedriavo vzdržujoč element, pomagala ■ tem, da bi jim ustanovila ljudske šole na državne stroške. Za tisoče slovenskih otrok v Trstu vlada tega ni storila, priseljenim Nemeev s 140 otroki pa je ie po preteku treh let podržavila šolo! Takšna je vladna pravičnost in nepristranost! Slovencu mora zares zavreti kri, ako vidi, kako se izvsja v driavnih temeljnih zakonih vsem narodom enako zagotovljena ravnopravnost napram Nemcem in nasproti nam bednim Slovencem! Ali še ne bo skoro polna mera krivic, ki jih moramo pretrpeti ? Avstrijska delegacija. D u n a j, 26. januvarja. Proračunski odsek avstrijske delegacijo ima jutri sejo z dnevnim redom: 1. Odobritev poročila o okupacijskem kreditu. 2. Proračun vojne mornarice. Spravni poskusi. Dunaj, 26. januvarja. Dasi je dosedaj stala vlada na stališču, da ne stori ničesar za razjasnitev položaja, prisilile so jo sedaj finančne težkoče, ki izvirajo iz parlamentarne brezdelnosti, da je začela delovati na vso moČ za ozdravljenje parlamenta. Za posredovalce med Čehi in vlado so se določili dr &aček, grof Wodzicki in baron Parish. Baron C hI umecky pa ima nalog, da pridobi moravske Nemce za vsako- jake sklepe med Cehi in vlado. V ta nsmen je imel i baronom Cblu-meckvm dr. Kdrber te dni daljša posvetovanja. Italijanska pravna akademija. Dunaj, 26. januvarja. Včeraj se je vršilo daljše posvetovanje med ministrskim predsednikom Kdrber* jem, naučnim ministrom vitezom Hartlom in tržaškim namestnikom grofom G o e" s ■ o m zaradi ustanovitve italijanskega vseučilišča. Zadeva je baje v toliko dognana, da se italijan* ska pravna akademija vsekakor ustanovi, na jasnem si le še niso, ali se naj ustanovi v Trstu ali Gorici. Hrvatski sabor. Zagreb, 26. januvarja. Saboru se je predložilo več resoluoij ljudskih shodov, poročilo od borovo o spremembi volilnega reda, prošnja za ustanovitev domobranske kadetne šole na Hrvatskem in prošnja trg. in obrt. zbornic, da smejo voliti v sabor svojega zastopnika. Na dnevnem redu je bila proračunska debata. Prvi je govoril posl. B ari o vi c, čegar govor je bil samo slavospev banu grofu Pejacsevichu in njegovemu predhodniku. Kot veliki župan v virovitskem okraju si je ban pridobil nevenljivih zaslug. Pod njegovo šestletno vlado se je prebivalstvo v tem okraju pomnožilo za 53.176 oseb; število analfabetov se je znižslo, ljudske šole so se pomnožile in poljedelstvo je napredovalo in vse to je zasluga banova. Zato mu govornik tudi zaupa in vo-tira budget. Nato so sledile interpelacije. Posl. Vin kovic je interpeliral radi notarijata v Karlovcu, kateri se hoče rtservirati sod. pristavu Maksu Budi-savljevićti. Vinkcvieu je odgovarjal podban dr. S u m a n o v i ć in priznal, da je Budisavljevio zares določen za notarja v Karlovcu. Večina je ta odgovor sprejela na znanje. Dr. Harambašić je interpeli- LISTEK. Prizor iz bodočnosti kranjskega učitelja, če pridejo naši klerikalci na krmilo. Dne 5. novembra 1. L je bil sprejet na Tirolskem klerikalni Bolski zakon. Obč nam je zagotovljena pravica imenovanja učiteljev, za slučaj tudi brez razpisa konkurza, deželni šolski svet imenovane definitivno nastavlja Ako je spojena s učiteljskim mestom cerkvena služba, pošlje krajevni šolski svet prošnje reflektantov na dotični cerkveni urad Samo taki prosilec more biti imenovan,proti Kateremu dotično cerkveno pred-ctojništvonima ugovorov. Ko so prišli naši klerikalci do oblasti, spomnili so se takoj na ta tirolski zakon, katerega gori citiram. Ali, ker naši klerikalci niso polovičarji, izdali so še prvi mesec svojega vladanja zakon, po katerem se mora vsaki uči- telj, ko odda prošnjo na občino, predstaviti osebno tudi cerkveni oblasti in sicer gospodu župniku, gospodični kuharici in gospodu cerkovnika. Še le, že ga vsa ta trojica akceptira, ima upanje na dotično službo, ki ima po priliki sledeče dohodke: stanovanje in natura; dvesto kron gotovega denarja; od gospoda župnika vsako leto dvoje starih hlač, dva telovnika in po mogočnosti kakšno odloženo suknjo; od kuharice vsako leto dve novi platneni srajci, 1 nove spodnje hlače, dva para nogavic in 4 žepne robce v papeževih barvah ; od cerkovnika, ki je tudi čevljar, 1 par novih čevljev na k veder in vsako tretje leto en par Škornjev, potem dvakrat na leto bero pri faranih in končno še darovi botrov, novoporočencev in drugih naklonjenih obiskovalcev božjega hrama. Gospod Ponižen je ravno dokončal pripravnico in se je ogledoval za primerno službo, kajti bil je iz uboge rodbine in jim ni mogel odjedati doma še tistega borega kraha, ki so ga imeli. Imel je strica Ponosna, ki je bil svoje čase tudi učitelj, ali ki se je obesil, ker ni hotel poljubiti gospodični farovški kuharici roke in so ga zato spodili drugi dan petem, ko je izšel novi šolski za- kon. Imel je šest otrok, ki so se udinjali po njegovi smrti pri kmetih za pastirje in pestunje in se tako razkropili po vsi Gorenjski. Mati njihova, Po-nižova teta, je od žalosti znorela. Gospod Ponižen je prosil za učiteljsko mesto na Fetnekarjih, tam nekje v idrijskih hribih. Oblekel se je najlepše kakor je mogel in se Šel predstavljat cerkveni oblasti. Šel je najprej k cerkovniku in ga je prosil, naj ga priporoči pri gospodi v župniŠčn. Ker je bila sobota, si je sezul Čevlje in sle-kel suknjo in je umil cerkovniku vso cerkev, tudi je on zvonil »poldne" in dvema mrličema. Dali so mu za obed koruzne žgance in kisle repe in predno je odšel, je pobral cerkveno perilo, ki se jc sušilo na pokopališču in ga prinesel lepo zloženega v mežnarijo. S tem se je prikupil prav zelo cerkovni kovi Ženi in cerkovnik mu dejal, daje zadovoljen ž njim. »Samo, da vidim, kako bodete v ponedeljea pri tihi maši ministrirali. In potem, to vam povem, .dan44 bodete zvonili vi. Jaz rad še malo pospim." Ponižen je obljubil, da bo, in je odšel v župnišče. Šel je v kuhinjo in se poklonil pred kuharico z globokim spoštovanjem. Povabila ga je v hištrno in mu je dala snažit srebrne nože in vilice, da ne bo brez dela, dokler se gospod župnik ne prebudi iz popoldanskega spanca. Kuharica si ga je med tem ogledovala. »Yse bi bilo, samo rumenih čevljev ne trpim. Za učitelje je to ošabnost." »Oprostite, milostiva gospodična*, ji je odgovoril Ponižen, „ali jaz sem dobil te čevlje že stare v dar. Nikdar bi si ne bil upal, sam od sebe take prevzetnosti . . »In potem, ali znate čistiti s bencinom madeže iz suknje? Gospod Župnik pri jedi ne pazi in se ves pokaplja, jaz pa nimam časa za tako otročarije." Ponižen je odgovoril, da zna izvrstno Čistiti vse madeže in da se bo oglašal v to svrho vsak četrtek popoldne v Župnišču. »Zvečer tako nimate dela, pa bi lahko prišli vsak večer k nam. Kratko-časja imamo dosti. Zdaj bo treba kmalu koruzo robkati, potem repo rezati, kasneje zelje, po zimi se seme trebi, spomladi krompir narezoje." Ponižen je rekel, da je navdušen za vsa ta opravila in da lahko tudi Še preproge iztepe, vrt počedi in ker go spod župnik nima hlapca, bo on drage volje vpregal konja, kadarkoli se bo gospod župnik kam peljal. Gospodična kuharica je bila prav zadovoljna. „ Veste in še nekaj, streha pri Štirni je že napol gnila, pred zimo bi lahko napravili drugo. Saj upam, da znate mizariti?" Tudi to je znal. Med tem so bile tudi vilice in žlice in noži počedeni in gospod Ponižen je stopal za kuharico po stopnicah k njegovi Prevzvišenosti gospodu Župniku. »To je ta novi učitelj," gaje predstavila kuharica. »Prav pripraven človek, moram reči. Lahko bi ga vzeli. Kaj mislijo?" -Oho, to ne gre tako hitro. Bomo videli, kako se bo pri meni obuesel. Sem slišal, da ste imeli strica, ki seje obesil; in on je bil celo liberalec. Pomislite, to ni priporočilo." „Vaša Prevzvišenost, nisem kriv, nedolžen sem, nisem imel dopadanja na zločinih svojega strica . . je jecljal Ponižen. „No, verujem," je dejal Župnik dobrohotno. „ O cedi te mi to pipo. Da vidimo.4* Ponižen je vzel pipo, ki je strašno smrdela po tobaku in jo je očedil. ral radi izjemnih odredb v Oriovcu pri Brodu. 13 t. m. se je tamkaj raz-počila na oknu lekarnarja dicamitna patrona, ne da bi provzročila znatno Škodo Zaradi tega malenkostnega dogodka se je uvedlo pravcato obsedno stanje. Govornik je prosil, da se naj te naredbe razveljavijo. Pod-ban dr. Šuma novic je v svojem odgovoru zatrjeval, da so se v Ori-jovcu prfgodili že večji izgredi, vsled česar je bilo tudi treba strogih na« redb. Ta odgovor je večina odobrila. Nato je interpeliral dr. Vin kovic o dogodkih v Kuuovcih 26. rožnika pret. 1., kjer je bilo 6 kmetov od orožnikov ustreljenih, ne da bi se bili Česa zakrivili. Tega umora je kriv komisar Mihalović, ki se mora eksemplarično kaznovati. Ob koncu svoje interpelacije je dr. Hinkovič rekel: »Kri, katero je prelil Kh u e n - H e d e r v a r y, kriči po maščevanju. Ve, hrvatske matere, kadarkoli boste učile otroke svoje moliti za domovino, vlivajte jim v srca tudi sovraštvo proti Khuen He-de r v a r v j u.« Ker je galerija izvajanjem posl. Vinkovića viharno ploskala, dal jo je predsednik izprazniti. Podban dr. Šum a nove je v svojem odgovoru pral Mihalovića in trdil, da je vse krvopreiitje zakrivilo ljudstvo samo. Dr. Harambašić je nato še interpeliral o nemirih v Belovaru, katere so provzročili samo madja-ronski občinski uradniki. Po ti interpelaciji je predsednik Gjurgjević zaključil sejo in določil prihodnjo za četrtek. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 26. januvarja. Zbornica je nadaljevala razpravo o drugi rekrutni predlogi za leto 1903. Posl. Kovacs (ljudska stranka) je omenil časnikarske vesti o protidi-nastični demonstraciji, ki jo je baje nameraval uprizoriti neki član njegove stranke. Govornik je proglasil to vest za nesramno obrekovanje. Nadalje je povedal, da ima v rokah poročilo vojnega ministrstva glede reform v vojaških vzgojisčih. Vojno ministrstvo se izraža v tem poročilu, da zahtevane reforme vojaške vzgoje niso izvedljive, ker bi bila v Avstrijo pristojnim mladeničem nemogoča vsakojaka vrnitev v civilno vzgojo. Prečital je dotično poročilo. Ministrski predsednik grof Tis z a je rekel, da je to poročilo najbrže le kaka slaba šaia ter lahko zagotovi, da se dogovorno z vojnim ministrom mnogo več doseže, koc pa je v tem poročilu. Posl. Smialovszky je predlagal, naj se seje suspendirajo za toliko 2asa, da se nalašč v ta namen izvoljeni cdaek iz vseh parlamentarnih strank dogovori, da se vse nujne predloge brez podrobnih debat ta-korekoč en bloc sprejmo. To je želeti zaridi tega. da se ohrani ustava v okvirju. Nemški državni zbor. Bero lin, 25 januvarja. Volilna preizkuševalca komisija je proglasila izvolitev soo. demokrata dr. Brauna iz Frankobroda, za neveljavno. Pri proračunu državnega zbora se je sprožilo vprašanje o po-slaniških dietah. Dri. tajnik grof Posado\vsky je bil proti dietam, češ, da jih zvezni svet itak ne dovoli. Zbornica je vendar sprejela resolucijo za 20 mark diet sa dneve, ko je poslanec v resnici pri seji, nadalje prosto vožnjo po železnicah. Pri razpravi o proračunu za notranje zadeve je odgovarjal grof Posadowsky soo. demokratu Fischerju ter proglasil socialne demokrate za proti monarh ične, ki bi radi zavladali nad proletarijatom. Ta izjava je provzro-čila pri socijalnih demokratih velik vihar. Pruski deželni zbor. Bero i in, 26. januarja. Deželni zbor se še vedno bavi s poljsko politiko. Posl. R i oh ter je izjavil: »Naša naloga mora biti vsikdar skrbeti za nadaljno podleganje poljskega mišljenja in za nadaljni procvit nemškega čustva«. — Posl. Jazdziv-sk i je izjavil, da je pruska vlada kriva ogorčenja v Zgornji Šleziji. Poljaki so le napadani, ki se morajo braniti. — Odgovarjal mu je minister II a name r ste in, češ, da bo poljsko vprašanje se pomirilo šele tedaj, ko ne bo več Poljakov, temuč le poljsko govoreči Prus i. Dolžil je nadalje gališke Poljake, da so zanesli velikopoljsko agitacijo v Sit-z jo. Ako bodo Poljaki izjavili, mi nočemo biti nič druzega kot Prusi, zavzela bo vlada napram njim drugačno stališče. Svoj govor je zaključil s pravo prusko ošabnostjo, rekoč: »Tu se ne pogajamo z nasprotniki, ki bi nam bili enakopravni, temuč mi zapovedujemo in vi morate ubogati!« Proti Poljakom sta še govorila posl. Sattler in drž. podtajnik Bischoffhausen, dočim je posl. Porsch (centrum) izpovedal, da so zmede med Poljaki se šele začele tedaj. " ko je vlada vpeljala nemščino pri verskem pouku. Pomagalo bi le, ako sa nemirne z nagovarjanjem v njih materinem jeziku zopet pridobi. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 26. januvarja- Po ovinkih prihajajo grozna poročila iz južnozapadne Afrike. Prvotno prebivalstvo od kaplandske do portugižke meje se je vzdignilo. Mesto \Vind-hock oblega 8000 oboroženih divjakov. Že več dni so obsedeni brez zveze z zunanjim svetom. {Železnice in telefonske naprave so razdrte. Hereroji so grozoviti. Vse tuje na« selbine sežigajo, naseljenca, trgovce in njih rodbine pa pobijajo. London, 26 januvarja. Preko ali bi ne bilo čudno, ali bi ne bilo n žalostno brez društva — brez studenca napredka — če nam zamre? In nevarnost je. Kake težkoče bi bile, kaj novega zopet vzbuditi v življenje! Bodite bolj odločni ter zahtevajte „ Narod-nazaj! Ne bojte se duhovnikov in pekla! Niti duhovniki Vas ne bodo z?-maševali vsled tega; niti peklo Vas ne bo požrlo. „Narod" je pošten list. Po nasvetovanem potu pa pride zopet Življenje v društvo, kar nam bo v največjo korist. Pa res! Iz Kamnika. (Koncert v Kamniku.) Kakor se je v našem slovstvu v zadnjem desetletji izvršil zanimiv preobrat, enako je tudi preko domačih glasbenih livad zavela draga sapa. V Slovencih se je začela resno gojiti tudi moderna glasba, ki ima svoj izvor v naših mlajših in nadarjenih skladateljih. Nov duh, novo nazi-ranje v glasbi se je pojavilo v naših muzikalnih krogih, odkar so postali „Novi akordi" središče in zatočišče tega velevažnega pokreta. Ta, tretje leto pod uredništvom dr. G. Kreka izhajajoči glasbeni zbornik objavil je do danes Že dokaj lepo število skladb najboljših naših glasbenikov in s tem razširil pevsko obzorje. Pač skrajni čas je že bil, da so se začela tudi slov. društva zanimati za novejše glasbene proizvode ter jih izvajati pri javnih koncertih. — Imeli smo pretečeno nedeljo priliko prisostvovati koncertu, kojega je priredila kamniška narodna Čitalnica pod vodstvom g. E. Adamiča, a reci moramo, da smo bili nemalo razočarani nad krasnim izvajanjem številnih pevskih in glasbenih točk. Ritmika in dinamika v proizvajanih kompozicijah sta bili naravnost vzorni, česar na deželi po-najveČ pogrešamo. Prepričani smo, da nam je hotel gosp. Adamič le v bolj skromnem okviru podati sad daljšega truda, vendar rado volj do priznamo, da tolikega uspeha in vsestranskega odobravanja ni dosegel doslej še noben koncert v tukajšnjem mestu. Izbrani in mikavni vspored obsegal je izvzemši Lisztovo „Fantazijo Faust- izključno slovanske komade, kar je vse hvalevredno in edino umestno. Dr. Krekov mešani zbor „Idila" lahko prištevamo vzpričo njegove Šegave ljubkosti med najboljše njegove skladbe. Gerbi-eev triglasni ženski zbor „Rožmarinw je vsekakor fenomenalen pojav v naši glasbeni literaturi. Iz njega odseva v markantnih potezah neutesena bolest zapuščenega dekliškega srca. Le Foer-sterjev umotvor rLjubica" bi se dal z njim vsporejati glede kolorita in žanra, a mu ipak prednjači v tem, da je celoten in ne tolikokrat po klavirskih medigrah pretrgan kot „Rožmarin**, kar slednjemu baš zabranjuje priti do popolne veljave. — Iz Adamičevega mešanega zbora veje pristen in razposajen naroden ton, ki podeljuje kompoziciji 8vežost in krepkost. 0 tem zboru se je kritika zelo laskavo izrekla. Vse navedene pesmi so se izvajale prvič v javnosti s finim in gladkim prednašanjem. „Lipaw, mešan z^or g. dirigenta, ki se je prvič pel na abiturientskem koncertu v Ljubljani, je ljubka in nežna, prijetno zveneča skladba in je dosegla tudi v nedeljo popoln uspeh. Čajkov-skega težavni, a živahni zbor deklet iz opere „Evgen Onjc^iu** se je pel ne okrajšan, česar, žal, v slovenski operi nismo Čuli. S tem duhovitim delom stavljenega ruskega skladatelja se je slovenska javnost stoprav pred kratkim seznanila in ga smemo prištevati biserom slovanske glasbe. Ženski zbor bi na koncertu tudi s to točko prodrl in vzbudil gotovo večji efekt, da ni skladbe skoliko oienčilo ponesrečeno spre mlje vanje na klavirju. Foersterjev krepki in jedrnati mešani zbor »Naše gore* zahteva že Številen ter rutiniran pevgki material, da se dostojno izvede. Dobra volja in marljivost pevskega zbora prs mostili sta tudi vse težkoče z lahkoto, kar gre na rovaš uzornemu vodstvu g. dirigenta. Skladba se je vseskozi precizno in gladko izvajala ter vzbudila splošno presenečenje, vsled česar se je morala ponavljati na splošno željo občinstva. — Gosp. Adamiča je bil med burnimi ovacijami vročen prekrasen šo pek s svilenim belim trakom, ki nosi napis: „V trajen spomin svojemu pevo vodji — ženski zbor v Kamniku, dne 17. prosinca 11)04". — Enako je bil tudi navzoči skladatelj in urednik „No vih akordov", gosp. dr. Gojmir Krek, predmet prisrčnega, dolgotrajnega akla miranja. Splošna tišina je zavladala po dvorani, čim je gosp. prof. Prochazka, vzprejet z burnimi živio-klici, stopil na oder ter prednašal tri izbrane klavirske točke DvoFaka, Smetane in Liszta, s kojimi je izzval v avditoriju uprav fre netično odobravanje in žel za mojstr sko dovršeno sviranje vsestransko po hvalo. G. prof. Prochazka je pač težko dosegljiv pianist, ki bi ga človek veno mer poslušal. Prochazkovo nežno sere-nato je prav dobro sviral na gosli g. Spalek ter s skladateljem vred, sprem ljajočim ga na klavirju, vzbudil občno pozornost in priznanje. Serenata s e je morala ponoviti. — Občinstvo je bilo s koncertom vrlo zadovoljno, saj lahko trdimo, da tolikega navdušenja že dolgo nismo doživeli v čitalniških prostorih. Vztrajnemu dirigentu g. Adamiču od krito čestitamo na krasno uspelem kon certu bodreč ga, naj nas zopet kmalu preseneti s slično prireditvijo. Moderna glasba je v nedeljo prodrla v širše sloje ter slavila pravi triumf. To y neprezirljiv fakt, s katerim smemo ra čuniti na bodočnost, saj je jasna priča o muzikalnem okusu našega občinstva. Koncert je bil primeroma dobro obiskan, med udeleženci smo opazili tudi nekaj vnanjih gostov. Variatio deleetat, za torej le pogumno naprej za umetnost in prosveto! — Ob zvokih mestuCga orkestra se je otvoril po koncertu ples, ki je trajal do jutra. Mestibor* Trebanjev. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. januvarja. — C. sir. driavna železnica Ljubljana —Trbiž. V zad nji nedeljski številki „Ostdeutsche Rundschau" je neki nac-ionalček izlil na papir svoj žolč radi premestitve jesenih kega postajenačelnika. Slednjega je pred nedavnim Časom „Slov. Narod nekoliko ožigosal radi njegovega gra jevrednega postopanja kot nemški za griznjeuec kmalu na to so ga poslali tja v Hieflau med njegove brate, kje: mu nikdo ne bo branil kazati svojega narodnega navdušenja. Nekega revčka Andrejčka je pa ta premestitev tako hudo zadela, da se je bati, da mu možgani zavro. Kar ne gre mu v glavo, kak o da se drzne ravnateljstvo c. kr. dr žavne železnice predzadnjega nem š k e ga postajenačelnika — po njegovem mnenju je še eden nekje — iz Kranjske premestiti. Res, kaka krivu-a m godi Nemcem na Kranjskem, Če se jim „Izvrstno ! Pravi mojster! Moje priznanje!" je hvalil župnik. „Ali zdaj še nekaj. Napišite dva članka, enega za „ Slovencaa, drugega za „Slovenski list." Tudi to je potrebno za poštenega učitelja.* V strahu in trepetu je napisal Ponižen dva Članka. Za tem si je izbral nekrolog »Slovenskemu Narodu" in „Ljubljanskemu Zvonu:i, ki sta Žalibog Še vedno kužila pobožne duše. In župnik je bil zadovoljen! „Samo, še na nekaj vas opozarjam! Brke in brada nista dostojni za učitelja. V vsem poslušajte in posnemajte mene. In Ženske pustiti pri miru. Niti enega pogleda ne obrnite za njimi. Kadar bo prišel čas, Vam bom že jaz izbral družico, s katero bodete živeli Bogu in ljudem v dopadanje. Zdaj pojdite, Vi ste sprejeti !a V neskončni sreči je poljubil Ponižen župniku in kuharici roko in je odšel v mežnarijo, da se zahvali za priporočilo. „Kakšno družico mu priskrbiš?" je vprašala kuharica, ko so se zaprla vrata. „Jaz ti bom že pokazala, ti ba-bjek!" je pretila ljubosumno. „Ah, ti debela dušica moja, umiri se," jo je tolažil župnik. Tebe mu dam, — kadar boš v drugem stanu." In oba sta Be sladko zasmejala. —r. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Drugi del. XII. Na obnebju so se prikazali črni oblaki. Carinska vojna, ki jo je vodil Napoleon proti Angleški, je vzlic za-pretju kontinenta začela postajati iluzorna, ker se Rusija ni držala svoje obljube in z različnimi carinskimi odredbami začela ovirati Francijo. Francoski državniki so slutili, da se zna iz tega razviti resno in nevarno nasprotje med Francijo in med Rusijo, da zna morda iz tega nastati celo vojna. Soglasje med Rusijo in Francijo, ki se je bilo doseglo pri sklepanju miru v Tilsitu, je bilo vse-kako pri kraju in zato se je Napoleon tudi takoj začel pripravljati na vsako presenečenje. Kakor lahek potresni sunek, tako je vplivalo to nasprotje med Rusijo in med Francijo po vsi Evropi. Tudi v Ljubljani so se zavedli pomena teh dogodkov. Franoozi so postali pazlji-vejši, pristaši Avstrije so postali po gumuejši, rodoljubne Slovence pa je skrbelo, kaj da bo, Če bi prišlo do vojne. Da bi se habsburški cesar Franc vzlic temu, da je bil Napoleon Kapstadta prihajajo strašne veati o Herero jih. Napadli so vojaško posadko 20 mol, jih najprej trpinčili, potem pa žive sežgali, častnikom so porezali roke in noge ter jim iztaknili oči. Vseh vstašev je do 15.000, ki so se zakleli, da ne odložijo orožja prej, dokler Nemcev popolnoma ne zatro. Rusko-japonski konflikt. Peterburg, 26. januvarja. Ruski rezervniki zadnjega leta so dobili avizo na mobilizacijo. Pariz, 26. januvarja. Novi avstro ogrski poslanik grof K h e v e n-huller je izjavil napram nekemu Časnikarju sledeče: »Nikoli nisem veroval v vojno med Japonsko in Rusijo ter vztrajam pri svojem optimizmu a ozirom na miroljubnost oarjevo. Ne uvidim zakaj bi obe dr žavi prijeli za orožje ter se izpostavili grozovitostim in trpljenju velike vojne, ko se dajo nasprotja zravnati mirnim potom in medsebojnimi koncesijami.« London, 26. januvarja. Namestnik A le k s oje v je precej nevarno zbolel, vsled česar se je tudi rešitev akcije zavlekla. Rim, 26. januvarjs. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da se razsodba o rusko-japonskem konfliktu predloži kralju Viktor Ema-nuelu. L o n d o n, 26. januvarja. Japonska stranka si pridobiva tla po celi Koreji. Korejski vojni minister je odstopil. Dopisi. Iz Spodnje Idrije. Kakor se vidi, se ljudje v našem bralnem društvu še ne mislijo strezniti. Na ljubo kakemu kaplanu — seveda zaradi grozne zamere in pekla — mora biti pošteni časnik „olovenski Narod" iz-bacnjen iz društva, Čeprav smo ga vsi udje najraje brali. Da, še najbolj zagrizeni katoličani so ga veliko raje jemali v roke kot „Slovenca^, kar je tudi popolnoma razumljivo. Človek — tudi nerazsoden — počasi uvidi, kje je resnica. Imenujem Vam lahko vplivnega klerikalca iz naše bližine, ki je rekel: „Slovenski Narod" je najbolj pošten izmed listov, samo imeti ga ne smemo." Veste kaj, Člani, dolgo časa se že vlači tema po društvu, lahko bi se začelo daniti, če bi — no le recimo — če bi le nekatere vplivnejše osebe imele nekoliko več srčnosti. Ali se ne spominjate nazaj lepega, živahnega življenja v društvu, ko kaplani še niso jeli vtikavati prstov vanj? Da, to je bilo, in tega si želi mnogo prejšnjih članov nazaj. Ne potrujemo bogve kakih izprememb, ni nam treba prisegati na liberalizem, klerikalizem, socializem, hočemo le svobode. Nočemo pa nekaterih oseb povelja in dovoljenja, kaj smemo brati, Česa pa ne smemo. Razumni smo zadosti, — pa Četudi nismo — da vidimo pleve in zrna. Revolucionarji pa memla ne postanemo, če beremo „Narod" — kali? Društva se je lotila jetika. Stopite jetiki vendar za vrat, da ne pride smrt! Ali bi ne imeli tega na vesti, ali bi ne bilo sramotno, njegov zet, združil z Rusijo, o tem ni nihče dvomil, a kaj bi nastalo, Če bi Ilirija zopet postala avstrijska, to je bilo vsem jasno. Vsi to pa je le utrjevalo njih željo, da bi Marmont ostal vedno v Iliriji. Videli so sedaj, da je resničen prijatelj slovenskega naroda in bili so prepričani, da bi slavni vojskovodja do zadnjega branil neodvisnost Ilirije, toliko bolj, če bi s tem tudi branil svojo kraljevsko krono. Ne da bi se bili kaj dogovorili ali sploh kaj posvetovali, so bili vsi slovenski rodoljubi prepričani, da v gotovem slučaju ponudijo Marmontu krono, če si je že poprej sam ne vzame. In zato so potrpežljivo čakali, da pride tista ura. Marmont je hodil mirno svojo pot. Vse, kar je storil, je bilo v ce-sarjevem zmislu, je bilo primerno koristim francoskega cesarstva, a je tudi povzdignilo maršalovo popularnost. V deželi sta vladala rt d in pravica in kmet je bil tega vesel, v mestih sta cvetela trgovina in obrt-nost, a svojeČasnemu odtruštvu je bilo konec, ker je maršal skrbel za konkurenco. Pri vsem obilnem delu, ki ga je maršal imel kot absolutni načelnik vojaške in civilne oblasti, je bil vendar največkrat čmeren in nezadovoljen, Njegov cbraz se je razjasnil le tedaj, če je bila pri njem zbrana velika in sijajna družba, če so ga častili in slavili in če so se mu ir.skale lepe dame. Resnično vesel pa je bil samo takrat, če je bila v tej sijajni družbi tudi Damjanova Mara. In zato je pogostoma prirejal sijajne večere s plesi in posvečeval Mari posebno pozornost. Zaupno je govoril i njo o raznih zadevah in čar njegove viteške osebnosti je Maro polagoma popolnoma omamil. Bila je o. . čii-.; in ponosna, da jo je ta mogočni mož odlikoval, ji zaupal in se oziral na njene prošnje in se sama ni zavedala, kak n ju rasla njena vnema za njega, ka^^ je čedalje manj videla v njem maršala in nekronanega kralja, čedalje bolj pa — moža, lepega, ljubeznivega m junaškega m< ia. Samo Konrad Podobnik je to opazil, a je molčal in se Mari izogibal, koder je mogel. Ne samo Mari, nego sploh vse»*o svojim snanoem, izvzemši Kopitarja. Držal se je samo guvernerjevega dvora. Sam sebi je rekel, da zato, da mure pospeševati korist slove, ske^a naroda, a s tem je varal attiftega sebe. Držal se je dvora, da bi mogel opazovati mar- šala. Kakor n». Kopitar nikdar omeni baronice Cojzove, tako tudi Konrad ni nikdar izpregovoril besedice o maršalu in o Mari. Ne da bi govorila o em, pta se ratumela. V L)ubl;am so ljudje rekli, da sta postala čudaka. Literat Pellenc pa je razglasil, da je med njima prijateljstvo, kakor med Viljemom Oranjskim in Bentickom. V poletnem času je maršal Mar mont nastopil veliko inspekcijsko po tovanje po Koroškem, od koder je hotel na Goriško, v Istro in v Dalma cijo. Nameraval je izostati dva meseca V njegovi odsotnosti je vodil vso upravo generalni intendant baron de Belleville in tudi reprezen-tiral cesarsko t lado pri veliki Napoleonovi slavnosti dne 15 avgusta. Ta dan je bil v guvernerjevi palači velik banket, po maršalovem načrtu je bilo med reveže razdeljenih 10.000 fran kov in mnogo živil, v Cojtovem vrtu pa je bila velika ljudska slavnost. Zvečer je bla po vsem mestu razsvetljava. Č_>lni na Ljubljanici so bili okrašeni z lanopijoni in z zelenjem, na Cojzovem vrtu, kjer je viselo na stotine lučic, pa se je kar trlo občinstva. Zbrana *e bila vs.» Ljubljana, in seveda sta bil.« navzočna tudi Damjan in Mara, okrog katerih Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 21, dne 27. januvarja'1904. ne pusti oblastno gospodariti nad Slovenci kakor bi se jim poljubilo! Če bi železniška oblastva na Kranjskem postopala, kakor postopajo sodišča na Koroškem, bilo bi jim prav. In kaj vse čveka ta dopisuncek. Iz njegovega članka samega je razvidno, da nima nobenega pojma o železniških naredbah hi predpisih. Če slovenski uradniki v uradu med saboj v svojem materinem jeziku občujejo in Če morda svojih suiodk in svalcič ne nažigajo z Rismar-kovimi nžigalicami, je to po mnenju njegove pulile glave zoper službeni jezik. Čujte, strmite, kako on dalje fantazira. Edino le prejšnji načelnik bil je zmožen voditi jeseniško postajo, ki postane v kratkem križišče železnic — ker je bil Nemec seveda — sedanji pa nima te zmožnosti — ker je Slovenec. Smešno! Da se bo dopisuncek še bolj razgrel, mu povemo, da je generalni ravnatelj neke železnice priznal, da so Slovenci dobri uradniki, samo malo jih je. Mogoče bode imel dopisuncek tega članka v „Ostdeutsche Rundschau" še priliko prepričati se, da sedanji načelnik celo prekaša svojega prednika glede zmožnosti za načelništvo. O službenem jeziku ima ta dopisuncek jako čudne nazore, kakor smo že zgoraj omenili. Vpije: železnični uslužbenci si dajejo vsa telefonična in ustmena povelja v slovenskem jeziku! Kaj pa da! Bodi mu na uho povedano: Železnice niso koroška sodišča, tudi kak „Tura"- ali ochulvcrein ne. Če je bil to predzadnji nemški postajeuačelnik na Kranjskem, je nam prav, in če zadnji v interesu železniškega oblastva svojo službo opravlja, nimamo nic zoper to, sicer--. In če hoče dopisuncek glede gorenjske železnice še svojo jezo stresati, kakor je obljubil, nam je tudi prav. Tedaj na svidenje! — Društvo „Pravnik" je imelo včeraj svoj letni občni zbor. Po nagovoru društvenega predsednika g. nutisvetnika dr. Ferjančiea sta sled ili zelo zanimivi vestni poročili tajnika g. dr. Foersterja in bla gajnika g. dr. Švigeljna. Končno se je izvršila volitev novega odbora. Z* predsednika je izvoljen vnovič gosp. dr. Ferjančič. Ker so gosp. svetnik Kavčnik, g. tajnik MilČinski in g. pri stav dr. Foerster radi preobihh poslov in prehudega dela vkljub vsemu prigovarjanju odklonili zopetno izvolitev v odsor, stopili so na njih mesta g. notar Hudovernik, g. dr. Rogina, g. dr. Konrad Vodušek in g. Dermota. Sicer je odbor brez iz-premene. Pri slučajnostih je prišla v razgovor in jako živahno debato nameravana elovenska izdaja nevega civilnega pravdnega reda. G. svetnik Kavčnik, čigar slovenski izvršilni red je našel v^eobčno priznanje, se je že lotil obsežnega in težavnega dela. Najbrže je izgotovi ša tekoče leto. Tako tedaj društvo nadaljuje važno' svojo nalogo, izdajo slovenskih zakonov. Kolikor nam znano, se v kratkem priredi tudi se je zbralo vse polno francoskih do stojanstvenikov. Na oknu Cojzove hiše pa je slonela baronica in motrila to družbo, zlasti pa Maro, s sovražnimi pogledi. Ponosna lepotica ni mogla preboleti, da je njo, ki j« bila dolgo časa kraljica ljubljanske družbe, izpodrinila Damjanova Mara Godba je svirala, v zraku so šumele in pokale rakete, na plesišču so se veselo sukali mnogoštevilni pari, pri tej in oni mizi pa je zadonela tudi kaka slovenska ali francoska pesem. Damjanova družba je prišla na plesišče, da si ogleda rajajoče plesalke in plesalce. — Gospodična Mara — ali rni po starem običaju dovolite tudi danes prvi ples? Mara se je zganila. Ta glas! Obrnila se je naglo. Pred njo je stal maršal Marmont. — Ekscelenca! — Zdaj so tudi drugi zapazili, da je bil prišel maršal. Bili so preseuečeni, da je prišel, kajti mislili so, da se mudi še na inšpekcijskem potovanju. Seveda so se kar hipoma zbrali fran coski dostojanstveniki in se maršalu klanjali, ali maršal jih je hitro odpravil, češ, da ni prišel na slavnost oficijelno, nego da se zabava. občni dižavl|anski zakonik v novi prestavi. Glede društvenega glasila se je storil lepi sklep, da se bodo odslej skuhale premagati vse za-pr> ke, ki ovirajo redno mesečno izhajanja »Slovenskega Pravnika«. Zato pa naj bi vaak slovenski pravnik po svojih moč«b sodeloval pri društvo nem giasilu! V tem oziru ne velja nikak izgovor! Kajti naš list se mora in mora dv gniti ačasomi na najvišje st*li3če kot edini studenec slovenske jurisprudenco. Poleg drugih posameznosti se jo izrazila tudi želja, naj bi se slovenski pravniki večkrat, vsaj mesečno enkrat shajali k skupni z .h i v: in ra> govoru. Kakor čujemo, se ti reini sestanki priČno z bližnjim postom in hoče drustvtni odb ir prvi ta sestanek pravočasno naznaniti v ©Slov. Narodu«. — fiz seje dež. šolskega syet& dnu 21 januvarja je še do staviti: G Fran Rant v Jesenicih je di bil naduMteljako mesto v Radečah, g. Ivan Sprachmann v Pedbrezju je postal detiaitiven, gdč. Anica Fa bila nova pa je pre mesčeiia iz Dragatuša v Senv.č. — Ka&o ljubijo ... I) V prijazni dolinici, blizu važne postaje južn^ žtleztrce, stoji prijazna cerkvica. Poleg šole in »tarovža« ni v neposredni bližani razen neizogibnega konsuma nobene hiše. Nekega dne lanskega leta čepi stara, sključen* ženica v kotičku cerkvenega stola in prav gobožno moli. Ravno ođrooi: »še en očenas 2» vse tiste, ki na svetem kraju pohujšanje de lajOa, kfcr zasliši čudtn šum, na to pa precej odmev, ki se je cul tako nekako kakor: cmok, cmok. Prestrašena se cbnie — in kaj zagleda! Tam pod korom se drži zaljubljen parček v najprt&rčnejšem objemu.--Ž4,- n ca se še bolj stisne v kot in jame v največji togi zd hovati: »O križani Jezus, tudi Tvoji blagoslovljeni služabniki so Te zapustili. O Ti, Ti — rszubljeni Bog« — — — O, d*, da! V prazni cerkvi se siiši tdmev »cmoka« vse drugače, kakor v nizki sobi. — II.) Prav pred ist-m »farov-žeina sede krasnega popo'udne trojo ljudij na dobro namazan kole-selj Mati, sin in hči. Ni napačna, res ne, ta pun ca! Pred nekaj leti, pravijo, je bila pa kar naravnost »fesU. Je pač res, da ima neke vrste ljudij »imeniten guste«. »Hi, teci!« Kobilic* steče po beii c-.Bti in v toku dibre ure se pokaže na prijaznem griču mala zaia cerkvica Odkar imajo ton novega »gospeda«, ga naši ravnokar opisani izletniki kaj radi obiskujejo. NtfĆtm pa trditi, da pogosteje, kakor onarobe«. Pred farov-ž-m si stiskata stanovska tovariša prijazno roke, domači »gospod« prisrčno pozdravlja mamo in hčerko. Čuden ogenj »šviga« duhovnemu gospodu iz oči, nekak električen tok stresa devo ob pritisku njegovih rok — Sedaj pa svnjine in pijače na In ponudil je Man roko in jo popeljal na plesišče. Maršalov izgled je seveda vzpodbodel tudi drugo fran cosko in ljubljansko gospodo in na-krat je plesalo vse, kar je znalo ple sati. Aristokr&tje in delavci, cfioirji in vojaki, dame v svilenih oblekah in kmetska dekleta, vse je plesalo — policijski komisar Toussaint pa je smehljaje dejal intendančntmu uradniku Beaumesu: Pa naj kdo rc če, da se maršal ne zna deJati popularnega. Ko bi šlo po volji teh ljudi, bi ga še nocoj kronali za ilirskega kralja. — Ekscelenca, ste se kar nenadoma vrnili v Ljubljano, je med plesom rekla Mara maršalu. Nihče se Vas ni nadejal — — Tudi Vi ne, gospodična? — Jaz tudi ne. Vprašala sem, koliko časa se izostanete in reklo se mi je, da najbrž še cel mesec Gotovo so vas važni opravki gripel;ali naiaj — Ne, gospodična. Zaradi opravkov nisem prišel. Pripeljalo me je neko posebno hrepenenje. Mara je povesila glavo. Slutila je nekaj, a sama sebi ni hotela verjeti. — Pred dobro uro sem prišel, je nadaljeval maršal. Na Reki, prav predno Bi m se vkrcal, se me je po- mizo — »Temni se, treba nam bo iti.« »Ob, mama, meni je tako strašno slabo, da komaj sedim; ob, oh, pa glava, oh!« Mama: »Beži no, kar na enkrat si bolna«. Brat: »Veš, »lena s i«, lena, bolje bo, da prideš na zrak«. Domači gospod: »Saj vendar vidite, kako barve izpreminja. Zdaj je že mrak. Nočna sapa bi ji prav gotovo škodovala. Saj imam še eno posteljo. Veste, da bi si delal težko vest, če gospica po poti zboli« »Oh, mama, kako mi je slabo.« — Iti ti*to noč sta še dolgo, dolgo pela visoko pesem in tisto o izgubljenem bogu pardon, o izgubljeni sreči. — Šolske vesti na Štajerskem. V pokoj je šel nadučitelj pri Sv Petru nad Laškem Jernej Troh a. Stalni učitelj na Planini je postal Emil Krizman, stalna učiteljica na dekliški šoli v Šmarju pa je postala dosedanja ondotna suple trnja Marija Zupančič. — Repertoir slovenskega gledališča. Ker ni možno, da bi imela godba dovolj skušenj za veliko opero »Afričanka«, se poje v petek, dne 29. t. m., zadnjič v sezoni (Prodana nevesta*, katere orkestralni materijal se mora vrniti. Opozarjam) torej na to zadnjo predstavo »Prodane neveste« vse, ki je v tej sezoni še niso čuli. — V nedeljo popoldne »Brat Martin«, — zvečer pa „Pot okoli zemlje«. — Opera »Svač e« se poje spočetka meseca svčč*na. — Slovensko gledališče. Burka »Anatolov dvojnik« je znan* še ifcza lanske sezone. To je prava predpustna igra, pri kateri se gledalec lahko pošteno nasmeje. Si-nočna predstava je ugajala in bilo je mnogo smeha, ali s tem še ni rečeno, da bi se ne bila mogla bolje igrati. Gospa Danilova je svojo vlogo, dasi jo je pravzela v zadnji uri, izvedla z vervo, sigurno in elegantno ter bila prav simpatična. Gospa Dra gutinov:ćeva je jako dobro pogodila orginalno polkovnico. G ič. Rilo ko v n menda ni bila disponi rana, gospa L i ero v a pa je prevzela vlogo, ki ni zanjo primerna. Izmed moškega osebja gre največ pohvale g Lieru; g. Boleškase i e pc čteno potrudil s svojo vlogo, a govoril je preveč nerazumljivo. Tudi gg V ero v še k, Nučić in Perdan so ugajali. V obče se nam zdi, da je predstava trpela, ker se je v naglici uprizorila — Prihod hrvatskih vi-sokodolcev. Kakor čujemo, pripeljejo se brvatski gostje dne 3. febr. z vlakom ob polu 1. uri popoldne. Preskrbeti je treba še večjega števila prenočišč z i eno, oziroma dve noči. Apeluje se na vse narodne kroge, da po možnosti odstopijo kako sobo z eno ali več posteljami v to svrho. Naznanila naj se izvolijo pošiljati tfospej Franji dr. Ta v č ar j e v i. — Nepenthes socoliana — rastlinska brna se je vsled tega, ker je neznan zlikovec 8 fračo ubil šipo pri g Verovškovem rastlinjaku, minoli teden hudo prehladila, tako, da je biio par dni dvomiti nad nje- lastila želja, da se vrnem v Ljubljano. In odločil sem se takoj in prišel. Lahno sta se zibala v lahnem plesu. Godba je svirala in čulo se je, kako so francoski vojaki peli narodno pesem. „Mignon, quand le soir đescenđra sur la terre, Et qiie le rossignol viendra chinter ea core, Quand le veat soaftlera sur la vert bruvere Nousirons ecouter lachanaon dea blćesd'or'4. (Mignon, kadar pride večer in začne sUvec peti, kadar b> veter pihal če a zeleno pašo, pojdeva poslušat pesem zlatega klasja). Lshno sta se zibala v lahnem plesu B iž]e j-) pritisnil maršal svojo plesalko k sebi in ji šepetal na uho: — Žira u i Vas sem prišel! Mara — po Vas sem hrepenel! Srce mi umira ljubezni do Vas. M >lče je Mara sklonila glavo na maršalove prsi. Vojaki pa bo veselo peli. Car la nature aura tonjms, Du soleil pour dorer nos gerbes, Et du roses pour nos amoura. (Narava bo vedno imela solnca za naše snope in cvetic za našo ljubezen ) Maršal pa se je nagnil k dekletu, ki je kakor onemoglo ležalo na njegovih r kfch in dihnil prvi poljubna njene lase, ki bo kakor črna svila ob nim okrevanjem Le požrtvovalno lečenje fr. Verovška in živinoidrav-nika g. Skaleta, ki je ordinacijo kot član »Sokolov« prevzel brezplačno, — ia kar mu bodi na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala — je vzrok, da se je redki rastlini sdravje obrnilo na bolje in je upati, da bo do pustnega torka popolnoma čila. Prašniki so še nahodni in cvet Še močno kašlja. Kot U vratno zdravilo so se izkazale v kamilčnem čaju skuhane jetrnice. — Poleg prestane influence se pa brni tudi hudo toži po tropičnih livadah, kakor Adi v IV. prizoru; Koseški bi bil rekel, da ima tropoboi. Zato se je oskrbela za pustni torek dekoracija tako polna bujnega cvetja in čarobnih gajev, da bi Če Alana in K/a pozabila na mučno afero s figovim peresom ter se čutila postavljena nazaj v raj. Ker sta pa ta dva že pred daljšim časom v visoki starosti umrla, rajaii hodimo brez njiju; seveda po današnjem načinu, ne po tedanjem. — Slovenski visokošolci ljubljanski imajo v Četrtek 28. t m. ob l, 29. uri zvečer sestanek v desni biljardni sobi »Narodnega doma«. Prosi se, da se istega vsi zanesljivo vdeleže. — Volitve pri Dev. Mar. v Polju« Piše se nam: Dne 12. in 13 t. m so se vršile pri nas volitve občinskih odbornikov. Znani vorzugs kaplan R-har, vulgo Premfar, je Čutil potrebo — kakor pri vsakem baojem klepetanju — tudi v to stvar svoj žegoani nos vtakniti. Vsakemu domačinu se mora studiti, da se taka pobalinska zgaga vsiljuje med meže ter jih smeši s tem, da jih smatra za nesposobne, si postaviti kandidate. Ea teden pred volitvijo je bilo pri županu posvetovanje zaradi novih odbornikov. Pri tem je igral Premfar seveda glavno ulogo — zato pa tudi sramota za ves odbor, da se pu*ti od take hinavske klepetulje farbati — in je za tovarno zbral svojega največjega podrepnika, Fr. Reška, brez da bi bil katerega tovarniških delavcev kaj vprašal. Naši dobri, a nevedni kmetje so ga volili, dasi-ravno ga niso poznali, a od kapla-nove strani je pa to navadna slepa rija, in le čudimo se, kako da se predrzne vkljub papeževemu »Motu pro-prio« § 13. v zadeve se vtikati, ka tere v njegov delokrog ne spadajo. Prav je imel papež Pij X, ko je menoval take duhovnike kakor je R bar, hudiče in smrad iz pekla. Toliko za danas, drugič boi*, nu pa nekoliko povedali o beračenju, kate rega neče biti konec. — Na maskaradi Narodne čitalnice v Kamniku pod imenom »V planinskem raju« na Svečnico dne 2 svečana Čakajo nas vesela presenečenja. Planinske vile poslale so posebnega odposlanca in naznanile, da pošljejo svoj balet, kajti tudi one so se modernizirale in bodo proizvajale svoj ples visoko gori na Kamniških planinah. Ne le planinske vile, temveč tudi čarovnice skušale bedo uveljaviti svojo moč in gotovo se jim posreči planisko floro spremeniti v veselo vrteče se pare. Naši planinski čuvati morali bodo zelo oprezni biti, kajti konzorcij divjih lovcev sklenil je poslati odposlance svoje, razen tega bodo pa gotovo dolgopeti Angleži skušali naše pla nine oropati njih najlepšega krasa, redkih planinskih cvetk. — Električno razsvetljavo namerava vpeljati posestnik jemali žareči obraz. Gneča je bila tolika, da ni nihče tega dogodka za pazil. Ko je maršal pripeljal Maro k njenemu očetu, je tam stala oela vrsta francoskih častnikov. Nekateri 8" kar silili v Maro, naj ž njimi pleše. — Meni, gospodje, gre prednost pred vsemi, se je oglasil visok gospod, katerega ni nihče poznal. Kaj ni tako, gospodična Mara? Mara je vsa začuđena ogledovala tujca in tudi njen oče je pristopil ter vprašuje) upiral v mož\ svoje poglede. — Lapi prijatelji ste — da ste me že pozabili! Vam to posebno zamerim, gospodična Mara. Kaj imate tako slab spomin za svoje česliloe? Zdaj pa se je zjasnil Mari obran in ponudivši radostno obe roki tujcu, je vskliknila: — Kapitan Fresia! — Fresia, da, a ne več kapitan, nego general in začenši z jutrišnjim dnem mestni zapovednik v Ljubljani. Godba je svirala, vojaki so peli, veselo so rajali pari, general Fresia pa je sedel med svojimi znanci. Sta rim prijateljem je pripovedoval o svojih doživljajih, novim znancem pa ponosno pravil, da je bil prvi Francoz, ki je prišel anno 1797. v Ljubljano. Ivan Pintar v Primskovem za vasi Primskovo, Rupa in Gorenje. — Prostovoljno gasilno društvo v Litiji priredi dne 1. fe-bruvarja t. 1. plesni venČek v go stilni »pri Pošti«. Pri plesu svira zagorski orkester, čisti dohodek je namenjen društveni blagajni. —- Narodna čitalnica v Postojim izvolila si je na občnem zboru nov odb irt ki sestoji iz slede-čih gospodov: Fran Arko, predsednik; Josip Verbič, podpredsednik; Fran Gerstenmaver, blagajnik; Ferdinand Juvaoec, tajnik; Fran Go-stiša, knjižničar; Ivan Poženel in Makso Šaber, odbornika. — Iz Cerknice se nam piše: Cerkniški s«moi prirade dne 1. svečana t. 1 v gostilniških prostorih g Jakoba Špunta v Cerknici svoj prvi plesni venček. Vstopnina za oaebo 1 K, za družino 2 K Začete-: ob B. uri zvečer. Odboru se je posrečilo pridobiti za ta ples slavno orkestralno družbo H. P, ki je radi finega in eksaktnega svojega proizvajanja — posebno kot koncertna družba—- priznana v mesuh in na deželi. Vrša se skrbne pripravo za različna eksotična presenečen;«, za občno zabavo in kar je glavna stvar na plesih, — za popolno udobnost. Kdor pomotoma ni dobii od zunanjih gostov vabila, naj to blagohotno oprosti in naj se vkljub losm odzove saj temu javnemu povabilu. — Štajarska dežela zoper Slovence. Slovenskega pre bivalatva ob novi železniški progi Grobelno Rogatec se je polastila velika razburjenost Na novi železnici se na vsak mogoči način ponižuje slovenski jezik. Na Grobelnern to napisi popolnoma nemlki, kakor kje na Pruskem. V Rogatcu iti v Slatini se nahajajo na samem peronu, ki je odločen za potDvalce, pruske troboi-nice. Po celem okraju se je vsled tega začelo protestno gibanje in ne vemo, ah ne bode imelo neugodnih posledic Vse občine podp:sujejo proteste zoper tako postopanje železniške uprave. Okrajni zastop šmar-ski je svoječasno sklenil, da ne da krajcarja podpora za zgradoo železnice, ako se ne obljubi, da se napravijo napisi v slovenskem jeziku. Zdaj je prišel čas, da bi okra|ni zastop izplačal 20 000 K kot pr.spevek. Toda, kakor čujemo, okrajni zastop namerava skleniti, da ne plača niti vinarja, ako merodajni krogi, ki so dano besedo snedii, prej ne odpravijo Slovence ponižujočih razmer in ne napravijo slovenskih napisov. — Iz Gradca se nam poroča: Sedaj se vršs po vsi slovenski domovini veselice, koncerti in plesi. Tudi slovenstvo v Gradcu ni v tem oziru zaostalo. Čeravno je polno ovir in neprihk, je vendar skoro vsakih 14 dni kaka priredba, ki kaže, da slovenska društva v Gradou ne drže križem rok, ampak z veliko neamur-nostjo delujejo v okrepljenje slovenstva v nemškonacijonalnem mestu. Zlasti akademična podružnica sv. Cirila in Metoda zastavi vsako leto vse moči v to, da se vrši njen ples kolikor mogoče sijajno. Ag Ini odbor nam hoče dne 9 februvarja pokazati uspehe svojega truda in vse priprave kažejo, da bo ples res odgovarjal intenoijam podružnice.. Tega večera se bo, kakor se da sklepati iz zanimanja, ki sa kaže v vseh gra-ških krogih, zbrala vsa graška slovenska inteligenca in tudi spodnje-štajerski rodoljubi nas bodot kakor smo navajeni vsako loto, gotovo v obilnem številu posetili. Ca se naši upi vresničijo, bo ta ples gotovo naj-sijajnejŠa priraloa, kar jih je med Slovenci v Gradcu. — Ornig se „brani" županstva. Ptujski občinski očetje so dobri komedijantje, njih režiser pa je dosedanji župan Ornig Dal si je poslati k sebi po vseh pravilih deputacijo, ki ga je s solza m: očmi prosila, naj se pusti zopet voliti za župana vkljub »britkim izkušnjam«. Ornig se je istotako ganljivo nakrem-žil zahvaljevaje se za zaupanje, vendar je rekel, da »za sedaj« n« more dati določnega odgovora. Volitev župana se j«» vsled tega odgodila na 1. februvarja, da bo Ornig po vseh pravihh premišlja', potem pa župan st?o sprejel. Cela komedija nas spominja »sramežljive« kmečke deklice, ki je pred gostilno šepnila svojemu ljubčku: »Vleči me, vleči, da vidijo ljudje, kako se branim«. — Smarsko-rogasko učiteljsko društvo zooruie dne 2. svečana t. 1. ob 1. uri popoldne v Smarji. — Italijanski barbari. Na pokopališču v Pazinu so ponoči surovi italijanski pobalini razbili križe in mramorne spomenike s hrvatskimi napisi. To hijensko početje je kaj priljubljeno politično maščevanje »pogumnih« Italijanov. Trte rezati in nagrobne spomenike rušiti, to je res kulturno in junaško! Kaj bi počeli italijanski in nemški listi, ako bi Hrratje ali Slovenci tako posuroveli! — „Slovenska Čitalnica" V Solkanu ima dne 2. februvarja svoj občni zbor, dne 13. februvarja pa priredi v dvorani g. Al. Mozetiča velik ples. — Človeško okostje so našli pri kopanju gramoza na Bo-kaiovi njivi, katera leži med Klečami in Dolom. Okostje, ki je zelo stroh-njeno, je bilo pol metra globoko zakopano in ima mero odraslega človeka. Domneva se, da se je pred ve-čimi leti tu izvršilo kako hudodelstvo. — Pod VOZOmi Antonija Go lob, 17 let siarn posestnikoma hči v StraŽiŠČU pri Kranju, je gnala dne 20. t. m. b bvojo materjo s sejma v Kamniku feravo domov. Na cesti pod ScO^rnO g'"*™ prišlo jima je več voz TiifcOV nasproti, i*mrd katenh je eden udaril po konj h, ki so odskočili in podrli Antonijo Golobovo na tla. Padla je tako nesrečno, da je prišla pod voz in ji je kolo šlo čez desno nogo, katero ji je zlomilo. Včeraj so pripeljali ponesrečeno dekle v deželno bolnico. — Goljufšja pri zlatarju Wagenpfeilu- Mestna policija je dala fotografirati pismi, 8 katerima eejei2vrsi!a znana goljufija pri juve hrju Wagenpleilu in je fotografije razstavila v oknu policijske stražnice na Mestnem trgu in v izložbenem cknu fotografa I. MttUerja v Selen-burgovih ulicah. Kdor bi poznal pisavo, naj se oglasi pri policiji, kjer bo dobil primerno nagrado. — Tatvina- Hišnemu posest niku I L v Vegovih ulicah je bila v času od 25 do 27. t. m. iz hiše ukradena 4 metre 4 cm dolga bakrena cev. — Prisiljenec pobegnil. Dne 25 t. m. zvečer je pobegnil iz prisilne delavnice prisiljenec Franc Koestenberger, 28 let star, pristojen v Deutsch Griffen, v političnem okraju Št. Vid na Koroškem. — Nezgoda na eleKtricni Železnici- Brivski pomočnik H nko Dolenec, stanujoč na Karlovski cesti št. 15, je včer&j popoiudne v Prešer novih ulicah šel preblizo tira elek trične železnice, ko je vozil električni voz mimo. Voz ga je zadel in podrl na tla. Pri padcu se je Dolenec na levi nog' poŠKodoval. — Havelok ukradel je včeraj opoludne neki postopač Dolence vemu hlapcu Francu Tomazinu v Prečnih ulicah št. 4 — Ogenj v dimniku. D*nea zjutraj ob 7. uri so se vnele saje v dimniku hiše Antona Peziirja na Karolinški zemlji št. 7. Ogenj so domači pogasili. — Okoli 8 ure nastal je v mestni stražnici na Karlovski cesti v dimniku ogenj. Na lice mesta je došel oddelek požarne brambe, ki je ogenj takoj pogasil. — Nezgoda. Jožef JenŠkovec, 24 let star, hlapec pri Perlesu v Pre-šrrncvih ulicah št. 9, je včeraj dopo ludne napolnjeval steklenice za pivo. Pr* tem je ena steklenica razpočila in mu je desno roko tako razrezala, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. — V AmeriiLO se ja odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 58 izseljencev. — Iz Amerike se je pripeljalo včeraj in danes zjutraj 7 oseb. — Izgubljene reči. Ferdinand Ravšelj, sin zidarskega mojstra v Rudniku št. 57, je izgubil danes dopoludne na poti od Črevljarskih ulic, po Turjaškem in Valvazorjevem trgu, Rimski cesti do tobačne tovarne denarnico, v kateri je imel okoli 20 kron denarja. — G. Rudolf Jurman, stanujoč v Csrkvenih ulicah št. 21, je izgubil na poti od Starega trga, Ped trančo, Jurčičev trg, Crevljarske ulice, Breg na Krakovski nasip srebrno cevko za srnodke. — Čarovna predstava bo jutri, dne 28 t. m. on 7. uri zvečer v gostilni Fant i ni. Vstop prost. — Najnovejše novice. — Podraženje mesa. Dunajski občinski svet je sklenil z ozirom na veliko draginjo mesa naprositi vlado, naj se začne uvažati zmrznjeno meso iz Ar-gentinije in drugih prekomorskih po krajin. Proti temu so brzojavno prote-stovala pri ministrskem predsedniku razna gospodarska društva in mesarske zadruge. — Obsojena železnica. Pri železniški nezgodi v Strakonicah pred dvema letoma je ponesrečil tudi dunajski trgovec Stadler ter ostane najbrže celo življenje vsled tega bolan. Državna železnica je ravnokar obsojena, da mora Stadlerju plačevati letno rento 8400 K, za zdravljenje enkrat za vselej 3370 K, za bolečine pa 15.000 K. — Velika dedščina. Velimir Todorović, baje v Rogaški Slatini rojeni sin kneza Mihaela Obrenovića, je zapustil srbski državi za dobrodelne namene svoja velika posestva v Romuniji. Neka romunska občina ponuja za posestvo 2,275.000 frankov v zlatu. — Volkovi. Pri neki trdnjavi pri Przemyslu so napadli volkovi nekega ujaka. Ušel jim je na drevo, a volkovi so ga Čakali pod drevesom, dokler ni prišla na njegovo klicanje vojaška patrulja. Sedaj so šele volkovi zbežali. — Požar v biblioteki V vae-učiliščni knjižici v Turinu je nastal požar, ki je uničil pet dvoran z 20.000 knjigami in dragocenimi rokopisi. — Minister padel v bitki. V Los-Llanosu na San Dominga je bila te dni huda bitka, v kateri je padel tudi vojni miniter. — Nesreča v rudniku. V rudniku Harwick Ooal pri Pittsburgu so vsled eksplozije se porušili vsi rovi. Ni upanja, da hi delavce rešili. Delavci so bili večinoma tujezemci. Književnost — Mittcilungon dor Erd-beben -K ommission der tata Akademie der Witsenaehaften in \Vien. Novi sešitek tega ibornika prinaša poročila o potresih v letu 1902. Uredil jih je dr. Eimuod pl. Mojsisovios. V tem zborniku te na ha)a tudi jako natančno in uaorno skrbno sestavljeno porodilo o potresih na Kranjskem in na Primorskem. Sestavil je to poročilo neutrudni slo venski znanstvenik profesor Ferdi nand Seidi v Gorici. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 27. januvarja. Na sinoć-nem dvornem plesu je cesar govoril z različnimi politiki. Napram dr. Ž a č k u je izrazil upanje, da bo imela spravna akcija na Moravskom dober vspeh. Dr. Žaček je rekel, da je o tem dvomiti, češ, razmere so sedaj slabše, kakor so kdaj bile in Nemci so glede vseučilišča zavzeli zdaj bolj nasprotno stališče, nego so ie zavzemali poprej. Žaček je apeliral na cesarja, naj moravsko vse-učiliško vprašanje reši s posebno naj višjo odločbo v smislu ravnopravnosti. Cesar je na to rekel, da razumejo Nemci ravnopravnost tako, da hočejo več imeti kakor Čehi, Čehi pa tako, da hočejo več imeti kakor Nemci. Ko je Žaček ponovil svojo prošnjo, naj cesar izda najvišjo odločbo glede vseučilišča, češ, da bi ta tudi na druga vprašanja dobro vplivala, je cesar rekel: To bi nič več ne pomagalo. — S Kaiserjem je cesar govori! o reservatnem ukazuvojnega ministra. Dejal je, da ne razume, kaj Nemci temu ukazu ugovarjajo. Kaiser je rekel, da so Nemci vznemirjeni — že zopet so vznemirjeni! — ker po novih določilih podčastnikom ne bo več treba nemški znati. Cesar: Saj je vedno tako bilo — tu se ne da nič pomagati. Kaiser je na tc rekel, da sčasoma tadi reservni častniki ne bodo več nemški znali, na kar ni cesar nič odgovoril. Govoreč z raznimi drugimi politiki je cesar povdarjal željo, naj bi poslanska zbornicaže prišla do dela. Dunaj 27. januvarja. Ogrski ministrski predsednik grof T is z a je bil danes v dolgi avdijenci pri cesarju. Potem je konferiral z grofom Goluchovvskim zaradi zasedanja delegacij in z vojnim ministrom Pitreichom za stran izvedbe obljubljenih reform v vojaških šolah na Ogrskem Uradno se razglaša, da Tisza od cesarja ni izprosil novih pooblastil, češ, da že ima vsa potrebna pooblastila. Dunaj 27 januvarja. Dr Der-schatta se je odpovedal načelni št v u kluba nemških nacional-cev. V nemških poslanskih krogih se zatrjuje, da hoče Derschatta na ta način izsiliti zaupnico, da bi m-gel Se nadalje ostati na čelu vlade Dunaj 27. januvarja. Radikalni ogrski poslanec Viktor Pichler, znan po svojih napadih na krono, je danes tu umrl. Zadela g« je kap Dunaj 27. januvarja. Ogrska delegacija se snide tu dne 3. februvarja. London 27 januvarja Japonska vlada je od ruskega poslanika Rosna zahtevala, naj Rusija kmalu odgovori na zadnjo japonsko noto. Narodovo zdravilo. Taao se sme imenu vat bolesti utssujoče, mizice in živce krep-čujoče, kot mamilo dobro snano „Mollovo frameosko igaaje ia sol", katero ae splošno m uspešno porablja pri trganju po udih in Bi drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-enici K .1-90. Po postnem povzetji razpo-tiba to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, o. in kr. dvorni aalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 0. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan i varstveno znamko in podpisom. 2 (8—2) Oblastveno konces. ga jal i Javni realka, pripravljalni razred, državno veljavna izpričevala Artur Speneder DUNAJ, XV., Neubauprtel 36. Ustanovljeno 1840. 219—2 t* .---**" napravijo. J^p^o belo in nežno* Dobi se povsod. Sarg-°va glicerin-mjila eo sa' odrasle kakor za otroke nainežnejše ataroeti kvralno «l«tllo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof dr. llehra. Schaata, Friihwald, Karel in Gustav Breus, Scbandlbauer itd. 1 ALBOFERIN redilno in krepilno sredstvo. Radi kri, jači živce, pospešuje slast do jedi. 1411 nI r n o prrlikuirno ; odlični zdrav nI It I gm prlporof uju za slabo krvne in prebolele ljudi in slabotne otroke. Na prodaj po vseh lekarnah in drogenjah, kot prašek 100 gr K 5 —, v tabletah 100 kosov K 1 50 in v Čokoladnih tabletah 100 kosov K 180. Poslednje n»la«r zo otroke. (2988 -22) Tpramaiajte svoje*;«* zdravnika. Zdravilski konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija Camis 2 Stock Trst-Barkovlje. V, steklenica K 5'—, V, steklenice K 260. — Na prodaj v boljših trgovinah. 14 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tanno-cbmin tinta katera oUrepenJe laalsee, odstranjuj«* luske in preprreuje Izpadanje las« 1 steklenlea m navodom 1 14. Razpošilja se s obratno poŠto ne manj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medio, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvoz, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu. 37— 4 Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda bo od 8. do 90. januarja poslali prispevke p. n. gg in drnltva: Dpravnistvo .Slov. Naroda" 186 98 K. upravniStvo „Slovenca- 2179 K, D. Dolenc na Dunaju 1 K, gremij trgovcev v Ljubljani 106 K, A. Novak v Špitaliču (Staj.) zbirko 10 K. Fr. Lavtižar v Šmart-nem 2 K, dr. Gregor Krek v Ljubljani drugo pokroviteljnino 200 K, Mohorjani na Vrhniki 310 K, Dolaki igralci (Staj ) pol pokrovitelj-nine 100 K, Mohorjani v Polhovem gradca 6 K, Goriška ljudska posojilnica 100 K, Mohorjani v St Petru (Gor.) 4 90 K, V. Janže-kovič pri Sv. Lenartu v Slov. gor. zbirko 7 K, Fr. Sparovec v Sp. Idriji 3 K, M. Kor-ber v Loiu 6550 K, Iv. Hribar v Ljubljani 10 K, M Tavčar v Žužemberku 33 70 K, Mohorjani pri Sv. Lovrencu na Dr. p. 12*80 K, Pr Klanjicek v Gor. TrebuSi 6 K; no dr uznice: moška v Ribnici 67'70JK, v Št. Petru na Krasu 5650 K, v Konjicrh 50 K, v Ljutomera 55 K, za Brdo in okolico 136 K, ženska v Rojanu 200 K, moftka v Kranju 56 K, v Siski 38 K, (po „S1 N") ženska v Ajdovščini 133 K, (po „SI. N.u) Družbenemu oklicu aa Jesenice se je odavalo 70 podpornikov s prispevkom 433 K, in sicer so darovali po 20 K: Al. Vodnik dor. K. Schmi-dinger, J. Knez dor. V. Gregorič lv. Vrhov-nikfin Joa. Lence. vsi v Ljubljani: po 10 K: Fr. Kadilnik v Ljubljani, J. čelnik v Ljub ljani, M. Šorli v Ljubljani, R. Arce v Ljubljani, Iv. Erjavc v ŠmartLem, dor J. Gruden v Ljubljani, J. Žužek v Vodicah, J. Prefia v Trzinu, dor. Fr. Papež v Ljubljani, M. Škr-janc v Moravčah, M Jereb v Preddvoru, dr. Fr. Horvat v Idriji in dr. Gr. Pečjak v Ljubljani; po 6 K : J. Molj v Stranjah, J Mik-lavčič pri Sv Duhu in J. Dralka v Ljubljani, S Žužek v Vodicah 16 K, dr. J Straaefc v Brežicah zbirko 12 K, Fr Jersič v Podsent-juriju 8 K; dalje 7 podpornikov po 6 K, 7 po 4 K, 6 po 3 K, 24 po 2 K. Za družbeni „K o 1 e d a r" je poslalo 84 odjemnikov 147 10 K, in sicer: 2 p> 5 K, 2 po 4 K, 2 po 3 20 K, 3 po 3 K itd. Ostala imena dobrotnikov za Jesenice in odjemnikov za „Kole-darje' seče mogoče, o priliki objavijo.. Blagajnlštvo družbe sv. Cirila In Metoda. DoravnLStva našega lista so poni* ' Za družbo sv. Cirila In Metoda: <\o-spica Mici Piškur v Ljubljani, nabrala v veseli družbi 6 K. - Gosp. Hugun Turk v Radovljici 5 K v opombo spomina na Mago-srčnega umrlega dra. Ignacija Pavlica darujejo nekdanji Litiičani v Radoljci. — Skupaj 10 K. — Živeli! Za Prešernov spomenik. „Kori"* mesto za uže plačano licenco v »Prešernovi sobi* 8 K. — Živel! Umrli so v Ljubljani: Dne 23. januvaria: Antonija Vider, železniškega čuvaja hči, 6' a leta, Dolenjska cesta St. 27, se je ubila. — Marija Auer-hamer, kramarica, 45 let, Kolodvorske ulice 6t. 26, Paralvsis cordis. Dne 24. januvarja: Ignacij SuSterSič, bivši gostilničar, 82 let, Tržaška cesta 34, Paral/sis cordis Dne 25. januvarja: Marjeta Poeschl, knjigovodjeva hči, 6 mes., Tržaška cesta št. 8, pljučnica. V hiralnici: Dne 22. januvarja: Štefan Pelhan, dni nar, 30 let, vsled raka. V deželni bolnici: Dne 22. januvarja: Anton Gantar, go-stač, 66 let, ostarelost. Dne 24. januvarja: Matija Tomšič, pastir, 70 let, jfctika. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurai dunaj. borze 27. januvarja 1904. BTalušbeol papirji. 4 2°/o majeva renta . . . 4 2°/0 srebrna renta . . . 4*/« avstr. kronska renta . #% „ zlata „ 4#/f ogrska kronska „ 4*/. „ zlata 49/0 posojilo dežele Kranjske 4l/j°/o posojilo mesta Spije t Deuar 10065 1006 l<0-7 120 65 9895 11895 1O0-— 100*— 100— , 10P-100 — 100*—j 101- 75 *Vi7# ^ i» Zader 4»V/, bos.-herc. žel. pos. l9o2 49/8 češka dež. banka k. o. . 48/« h « » * 4*/»•/• 28t. pisma gal d. hip. b. pest. kom. k. o. z 10°/0 pr.....106-60 4*/,° o zast.pisma Innerst hr. 41/»7o » ogrske cen. dež. hr. ..... 4!V/» z Pi8- °ST niP- Dan* 4V//o obl. ogr. lokalnih železnic d 4V.7. ior 100-50 100-20 Al t S , 9 dr..... obl. češke ind. banke , prior- Trst-Poreč lok. žel. 4°/o prior. dol. žei. . . . 3° o „ juž. žel. kup. Vi Vi **/ib/o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1854 .... n ti i» 1860'/» • • • ii »i m I8b4 . „ tizske...... „ zem. kred. I. emisije n n n n „ ogr. hip. banke . . „ srbske a fra. 100 — .. turške...... srečke . • . 100 — 10050 98- 5T 99- 70 304-50 ior- 185-185 -*56 — 163 25 2V4 — 288 — 268 — 92-132 25 21 25 466 — 82-80-70 — 54 75 2850 65-78 — 613- Blago 10085 10080 10090 12085 99 15 11915 100 75 100 — 100* -10190 ior- 101-— 10225 10760 102 — 101-50 101-2J 101 — 10150 10070 303 60 101-66 195 — 187 50 260 — 165 26 300-292 — 27150 95 -13*25 22*25 476 — 87 — 84 50 74 — 5575 29-50 68-82 — 523 — 83 — 671- 84 — 672 — Basilika Kreditne „ ... Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ „ „ ... Rudolfove „ ... Salcburške „ . . • Dunajske kom. ... l>e nlce. Južne železnice .... Državne železnice .... Av8tr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . 0 k posebnim vbodom odda se a 1. fe bruarjein na Francovcm nabrr-iju atev. 9. 276-l 1 J V ltm stanoTan z dobro brano se sprejmeta dva dijaka ali pa nižja uradnika v skupno sobo. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". 273-1 Sprejme se takoj spretna šivilja kakor tudi par učenk pri Ribje ulica atev. 5. 270-1 Večja, novo urejena se takoj odda. 27, Naslov v upravnifttvu »Slov. Nar.« i Dobro idoćA restavracija v sredini mesta Ljubljane, se pod jako ugodnimi pogoji proda. 264—1 Ponudbe naj se pošiljajo na nprav-ništvo „Slov. Naroda44 pod „St. 100". stanovanje na vogalu Kongresnega trga bi Vegovih ulic, v II. nadstropju, obstoječe iz 5 sob in pritiklin, se odda takoj ali pa 206—2 za majev termin t. 1. Povpraša se pri hišniku v isti hiSi. Poskusite Varstvena znamka Ogreva in oživlja taio, Budi tek in prebavo, Daje dobro apanjs. Lastnik: Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. 5-21 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci ae radovoljno dajejo brezplačno. Okraj, hranilnica in posojilnica v Škofji Loki registrovana zadruga z neomejeno zavezo Vabilo na III. redni občili zbor ki se bo vršil v nedeljo, 7. februarja t. L ob A „ url popoiudne y občinski dvorani v Škofji Loki« Dnevni redi 1. Potrjenje letnega računa za 1. 1903 2. Privoljenje remuneracije načelstvu. 3. Razdelitev Čistega dobička. 4. Izvolitev načclstva in računskih pre gledovaleev. a?6 Škofja Loka, 26. januarja liHH. Načelstvo. Opomba. V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil »klepčen, razpiše ae drugi občni zbor eno uro pozneje, kateri sme sklepati brez ozira na itevilo zastopanih deležev (§ 35 zadr. pravil 67 E pomočnika sprejme takoj 267—2 H. SUTTNER v Kranju. IŠČO SG lomptoaristinja f zmožna slovenskega in nemškega jezika sa takoj. Plača po dogovora. Vprašanja na upravo hotela „Sudbahn", Gorica. 257-2 StairajT na Poljanski cesti £t. 3, pri :leh, se odda s 1. februarjem ali pa s 1. majem 1904. 213-8 Natančneje v I. nadstropju. čenča primerno izobraženega sprejme trgovina s špecerijskim, oblačilnim in steklenim blagom 246—2 Za. Fupsager Proda se pod ugodnimi pogoji 259 2 2 orala obsežno (zraven izvirna voda) oddaljeno tri Četrt ure od Trata. Več se izve pri lastniku Leopoldu Oekleva, Vremski Britof pri Divači. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI 94 Pred šls:o£Ljo št. 20. Zunan a naročila se točno izvršujejo. Južno sadje pomaranče, limone, mandarini, smokve (fige) v vencih itd. se pošilja po aajuižjih cenah na debelo in na drobno. Cenik pošiljamo na zahtevo zastonj. Henrik Hiibel TRST 120—5 zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izvežbanega v narekovanju in Iustraciji zemljiške knjige, sprejmem ta&oj. Samci imajo prednost. Plača po dogovoru. Vsi pogoji so izrecno zahtevani. Janko Hudo vernik -56~2 c. kr. notar v Kranjski gori. V najem se odda imetje g. Adolfa Kreuzberger. 1. Moderno vrejen mlin v Količevent, v katerem se zmelje na leto ir>0 vagonov žita, poleg tega je še kašarija in zemljišče. 2. Kavarna, prodajalna z m a ga čini in stanovanja v Kranju. Več se izve pri g. Ivanu Cofu v Kranju. 251--2 Išče se nadmlšraar za večji valjčni mliu blizu večjega mesta, ki je zmožen tudi položiti manjšo kavcijo. Ondi se vsprejme tudi več mlinar-jev. Plača v gotovini, brez naturali j. Ponndbe na adreso „0. K. D. K." na upravništvo „81. Naroda*. 239—2 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v Kupuje- tu vse vrate rent, sastavnih munalnih obligacij, srečk, CELOVCU. prodaju pisem, prijoritet, fco- delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital H 1,000.000«— ZmmIivi ki tksueptijt Da|a tratojsM u iradaaitia papirja izžrebane vrednostne papirje in Za.-vaLr-u.3e erečJce proti vnovCuje sapale kupone. arorzni izg-cLToi. Vinkuluje in devinkuluj« vojaške ženitninske kavcija. Enkompt in luttwuo m«alc. Id 9JT BoriM uuimU«. Podružnica v SPLJETU. v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestaje od dne vloge do .oe vzdiga. 39—10 Promet s čeki In nakaznicami. GOTOVO najcenejša in najboljša dobava zelo točno idočih žepnih ur z remootoir-navitjem na debelo. Nikljasta anker-ura. sistem Rosskopf, 6 K. Patent Rosskopf-ura s plombo mesto 35 K samo 13 K. Ravno ista, z dvojnim pokrovcem, prava srebrna anker-ura 16 K. Orig. zlato plak. od pravega zlata nerazločfjiva anker-ura s tremi pokrovci, mesto 30 K samo 15 K. Srebrne verižice k uram 2—4 K, zlato plat. z eleg. obeskom 4-8 K Amerik, anker budilnica, jeklena, 2 K 5'» v. Salonska ura z godbo, 69 cm dolga, igra dvoje krasnih komadov, iz hrastovega lesa, samo 15 K. Bogato ilustr. cenik 8 500 podobami zastonj. Nasl : KIM»HAHI\, l\. as*»fgaiM 3, IluiiuJ- (3382-6) 1000 kron "^S^ ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamCi knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h 1 v avstr. anaoakah gospa A. H-aupa, Berkn S.W- 220Linden straase 60 trgovec Ljubica )Y[oser Jfompare & poročena. =r (2*3 Delniška dražba združenih pivoiareo Žalec in Laški trg v Ljubljani založnika za zalogo piva na deželi. Prositelj ima položiti 1000 kron kavcije. Prednost imajo oni, ki so že vodili kako zalogo piva. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: Delni**o-pivoearni^ka družba v Ljubljana". 274-1 Ges. kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. »Svi Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani „ pravi rženi kruh, mešan in črn. Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. JflJT" Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (Častni križ in zlato svetinjo z diplomo). • Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega naskdnega peciva, bi Škotov in suhorja. 263-5 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniski transportni vozovi za kruh in pecivo. m' * n ^7 ve;javen od dne 1. oktobra U»C3. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČE6 TRBLŽ. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, Cez K iin-Reitiing v Steyr, v L'nc na Dunaj via Amstetten - Ob 7. uri 5 na- ssjutraj osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Duoaj, Cez Selzthal v Soloo ~aReifling v Ste/r. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vsre. Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.j, Lipeko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi L in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, KoCevje, ob 1 uri 5 m popoldne1 istotako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Isl. Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak i direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pon-tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzeosfesta, Pontabla. — Ob H. uri 51 m zveCer oaobni vlak z Dunaja, Ljubna. Beliaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz No7ega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, KoCevja in ob 8 uri 35 m zveCer istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. un 5 m popoldne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. un H m dopoludne, ob 6. uri 1U m m ob 9. un 55 m zveCer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrepejskem Času, ki je za s min. pred krajevnim Časom v Ljubljani. 1 Naročajte izborno jubljansko delniško pivo! iz pivovaren U v Žalcu in Laškem trgu. —_____ I Naročila sprejema \-------— Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. j r?~9l I feSmH t^SJ i^SJ i Ernesta Hammerschmidta nasledniki Ljubljana, Velika izbora najrazličnejših priprav za mizarje, kljnčavnirarje, kovače, kleparje itd. i * i nakupovanje za morsko in živinsko sol, sol v briketih in rudninsko sol, franko na vsako železniško postajo, je 131*1 MIHAEL KASTNER-ju v LJUBLJANI komiHijnka trgovina s. si sol. 164—4 aanaaaaaaaaaBBBBBaaBBBaaiBaae Linolej in povoščeno blago I prodajajo ■■» debelo unjceneje 173—4 Vzorci in ceniki franko. Josip Pfeningberger-ja sinovi ^^J^*!«*** Aiiltertiof. l !!Potniki v Ameriko!! koncesijonovano društvo za kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru prevaža potnike naravnost : Iz Trsta v %o\i-York ===== z brzim parni kom y+£^ZKJWB&J&JEKXMkfi* z 1200 mesti III razreda in 8 300 salon-mesti II. razreda 8 kabinami in z brzim parobrodom ^QDJmJmWMP*Jm\m z 2000 mesti III. razreda in s 400 salon-mesti II. razreda s kabinami. I Cena potne karte za vožnjo, za • mL m j y u hrano z vinom in vso postrežbo l j llulu I llUiI~IUlu III. razred za osebo 180 kron. Odhod iz Trsta: »CARPATHIA« 15. decembra 1903 »CARPATHIA« 2. frbruv. 1904. »AURANIA« 29. decembra 1903 »AURANIA« 16. februv. 1904. Natančnejša razjašnjenja, vozne bilete. cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Arjf»-\o rita v Dotranja mesta Zedlnjealli driav Severne Amerike daje in preskrbljuje Avstrijski domači glavni zastop Schroder & Co., Trst Via Carlo Ghega št. 8, L nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST. Izdavajo se vozni Mleti tudi na istih parnikih za Palermo, Neapolj. Algir in Gibraltar. PtUiki iaj it igluij« praniasio ta precej pismen« ili brcojaiM u rizii kiliU! Ker se delniška pivovarna Laški trg pregradi in z novimi stroji uredi, se p. n. odjemalci vljudno prosijo, da do meseca aprila — majnika naročajo pivo direktno le pri »DELNIŠKI PIVOVARNI ŽALEC" ali pa v pisarni delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani) Sodnijske ulice št 4 katera p. n. odjemalce že naprej zagotavlja najboljše postrežbe s svojim po češkem načinu varjenim pivom. Delniška družba združenih pivovaren S21_3 Žalec in Laški trg v Ljubljani. J " Kaj je in kaj obsega » ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni V dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. C. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena edina popolna dresna knjiga za vse r Avstrijsko obsega v lO. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kapljo: Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. (3182-15) V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške) paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: 2v. I. DUNAJ.....K 13- — Zv. II. SP. AVSTRIJSKO 14.60 Zv. III O.AVST. I. SLCB. Zv. IV. ŠTAJERSKO . . Zv. V. KOR. I..KRANJSKO ii «80 ■i io. - 8 — Zv. VI. PRIM. I. DALM. . Zv. VII. TIR I PREDARL.. Zv. VIII. CESKO (dva dela) Zv. IX. MOR I ŠLEZIJA Zv. X. GAL. I. BUKOV. . Naroča Be v" KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu. SOLA za krojno risanje za žensko obleko In perilo. 121-3 Spodnja Siska, Planinska cesta MM. Mlad pisar in že nekoliko izvežbau notarski pisarni z lepo pisavo se sprejme v v Idriji. Lastnoročno pisane ponudbe d i-rektno. 260—2 Šenitnct ponudba. Gospodična, stara 28 let, vajena vsega gospodinjstva, kakor tudi izurjena v zelo potrebnem delu za gospodinjo, iz boljše poštene hiše v večjem mestu na Kranjskem, ter ji ni prilika dana, seznaniti se, želi se poročiti z gospodom v starosti 30—45 let. Premožnejši, posestniki na deželi in c. kr. uradniki imajo prednost. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, pod L. Evgenija, poste restante, Ljubljana. Za tajnost sa jamči. 254—2j >> >• >> >» >> >*• >> >> >> >> ■> >> pranja Jesih Ljubljana, Stari trg št17 priporoča svoj 79-6 modni salon v napravo oblek. Poučuj« tudi ▼ krojnem pisanju po najnovejšem sistemu. 5 {estavraciia ,Narodni dom' X X yx Jfizke cene XXX |XXX XXX XX XXX xxW xyx x x x *v x~ xxVxyyxxxx Dobra kuhinja xxx x xxxx XXX XxxxxxXxxxxxxxxxxxxxxxxxxx XX XXI X xxxx pristna vina :yyyxvxvyx^x^5 Točna postrežba xxxxxxxxxxxxxx) Za obilen obisk se priporoča Ivan ^.enda. 87-16 xxxxxxxxxxxxj Pariška svetovna razstava 1900. ^,:f!*a mni92iwrK&*mm''^^ &UrDENTIFBICE ?D0CTEUR P1EBRE •tanvr- Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (2105—47) jfinejše pustne krofe priporoča J. ZALAZNIK Naznanilo. Usojam si častitim p. n. damam v Ljubljani in ofolici vljudno naznaniti, da se sedaj nahaja moj modni salon v Dalmatinovih ulicah štev. 3 (v pritličjuj. Za mnogobrojni obisk se priporoča j velespostovanjem 271—1 Novo izboljšani graiHOf OHI (47) z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2136) Majvišja spopolnitsv! Zelo priljubljen pri druSNil. m zaseDniKili. Gramofon-avtomat Igra samo, če ae denar vrže notri. mm Prodaja na obroke I mm Vallka zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč. Rudolf tteber, urar Ljubljana, Stari trg št. 16. NaroČila na zunaj ae izvrftt povratne posto. tih Pivovarniška restavracija „Pri belem konjičku" f^«-1 Ljubljana, Wolfove ulice štev. 12, —^- ~sk* b«k« . >- - • >-. «JL* ^A^. ^JL. «JL> »JL. ■ Jk > .J±* ■ A»V 11zborna kuhinja )K Vedno sveže Auerjevo marčno f ^ pivo )K Pristna vina £ Krasni prostori. ^. Ka blagohoten obisk vljudno vabi z odličnim spoštovanjem 68-0 ^* ^ Naznanilo. Podpisani si dovoljuje p. n. hišnim posestnikom in strankam uljudno naznanjati, naj pripravijo zaboje s smetmi ob pravem času v vežah, da se tem načinom vsem nedostatkom v okom pride. Vse pritožbe se fprosi ustmeno ali pismeno podpisanemu naznaniti, da vselej potrebno ukrene z ozirom na redno pobiranje smetij. S spoštovanjem Ivan Turk. podjetnik Sv. Petra cesta št. 74. HAVRE-AMERIKA Prevaža potnike z brzoparniki, ki zanesljivo prevozijo v 5v, do 61 , dni preko morja, po najnižjih = cenah v = I ] pristanišča: 1 , ■■■■—■wu Boston J H. razred (kajite) K 250 III. razred (medkrov) K 148 26-8 Pojasnila daje brezplačno takoj zastopnik: v Ivan Bihelj v Buksu (Švica) poleg kolodvora. mm Vožnja LJUBLJANA BUKS velja = samo 5 gld 3 kr. = Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"