[W| AMERIKANSKI SLOVENEC Ml ,,ffr PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI £ Ceilo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmag 11 . JHsnwi T^£r i GLASIL° SlfV- KAT0L" DELAVSTVA V AMERIKI m URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA ] LPJTC voil i mJe y CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., Eb SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. | ŽTEV. (NO.) 41 ^ ^ CHICAGO, ILL., TOREK 22. MAJA — TUESDAY, MAY 22, 1945--LETNIK (VOL.) L1V. Američani se ubiaknili iz Trsta VELIKA NAPETOST GLEDE TRSTA; VESTI IZ BOJIŠČ V NA DALJNEM VZHODU Rim, Italija. — Ameriške čete so se v nedeljo umaknile iz Trsta nazaj proti severu v okolico Gorice, kjer taborijo oddelki, pete ameriške armade. Ta korak ameriških vojaških oblasti se smatra kot previdnost, da se v nastali krizi ne izziva kakih spopadov med zavezniškimi in ju- j—~—|-------- goslovanskimi četami. Ostali pa so v mestu Novizelandci. Titova vlada je vzela z začudenjem na znanje izjavo angleškega maršala Alexandra, v kateri pravi, da je Titovo ravnanje podobno Hitlerju in Musso-liniju. Tito odgovarja, da taka obdolžitev se more vreči v obraz edino sovražniku, ne pa zavezniku, katerega dežela je za skupno zavezniško stvar trpela in skoro izkrvavela. i Položaj se je od sobote do ponedeljka toliko spremenil, da : so se Jugoslovani umaknili iz i iz Koroške s pripombo, da bo vprašanje tamkajšnega ozfem-Ija rešila mirovna konferenca. V Trstu so pa Jugoslovani ostali. V nedeljo so jugoslovanski vojaški oddelki paradirali po tržaških ulicah s tanki in nad njimi je brnelo devet vojnih letal. V Trstu so zadnje dni izvolili mestni svet, v katerem pravi vest, da so zastopane vse narodnosti in razredi. Druga vest pravi, da so na drugi strani Jadrana na'italijanskem obrežju Angleži ukazali izpraznitev obrežja. Ali nameravajo Angleži odpreti (Nadaljevanje na 4. strani) SVETU GROZI SPLOŠNO POmmlMr 1>REHR ANE Washington, D- C. — Splošeif pregled glede prehrane v Evropi kaže, da se bodo letos hudo izpraznile vse shrambe prehrane prav po vsem svetu. Raziskovalci te zadeve napovedujejo, da bo v osrednji Evropi prihodnjo zimo zelo manjkalo mesa in žita. V Nemčiji bo pomanjka------- nje tako visoko, da se bo narod težko izognil lakoti. Tudi v vseh drugih deželah, ki so bile pod nemško zasedbo so prizadete s pomanjkanjem. Edino kar more rešiti osrednjo Evropo pred lakoto bo primerno urejen izvoz mesa in žita iz ameriških dežel. To pomeni, da Amerika, da reši Evropo pred splošnim pomanjkanjem bo morala sama previdno urediti razdeljevanje živeža, posebno mesenin. Zato napovedujejo že za letošnje poletje še manj mesa, masti in perutnine. Slednja bo skoro gotovo vsak čas prišla na pointe. Na Daljnem vzhodu se napo-veduie kriza vsled nnmsmika. nja prehrane na Kitajskem in v Indiji. Vojna ter japonska zasedba na Kitajskem je vzela Kitajcem velik del rižnega pridelka. Begunci, katerih število sega v deset milijone, so se umaknili pred Japonci v notranjost Kitajske, so pa brez sredtsev, katerim bo treba živeža. Z vsem je treba računati že sedaj za prihodnjo zimo. V Indiji se omenja slab pičel pridelek, kar je drugo slabo znamenje. Tako bo gledala, kakor zgleda skoro večina sveta na Ameriko za prehrano. Glede mesa se čuti pomanjkanje že tudi tu, dasi za silo še vedno gre. Bo pa manj mesa tudi tu od sedaj naprej za nedoločen čas. RUSI ODOBmfPOKRA- JINSKE NAČRTE V NAČELU • _ San Francisco, Calif. — Kakor znano je trajalo na svetovni konferenci več dni veliko nesoglasje med Rusi in Amerikanci, ker prvi so na vsej črti ugovarjali formuli — načinu, po katerem naj bi se dovoljevalo ameriškemu bloku gotovo neodvisnost od svetovnega mednarodnega za---—--- ščitnega sveta. Ta načrt je dovoljeval članicam ameriškega bloka prosto roko v slučajih napada na katero članico izmed njih, da smejo nastopiti lastno pot samoobrambe. Ruski poslanik Gromyko, ki po Molotovem odhodu načeluje ruski delegaciji, je do sobote ta načrt odklanjal in mu močno ugovarjal. V soboto pa je prišel odgovor in navodila iz Moskve in Gromyko je popustil in pristal na pokrajinski načrt ameriškega bloka v načelu z dodatkom, da članice ameriškega bloka smejo pod-vzeti posamezno neodvisne korake v samoobrambi pod pogojem, če jim zaščitni svet ne bo skrbel za obrambo v kakem slučaju. Načrt je v bistvu skoro popolnoma ostal isti kakor preje, le da ima pogojni dodatek. Pričakuje pa se novih na-sprotstev glede moči vetiranja v kritičnih zadevah. V teh se napoveduje, da bodo Rusi zahtevali vključitev strožjih določil. Mednarodni zaščitni svet bodo tvorile sledeče "petere" velesile": Anglija, Rusija, Francija, Kitajska in Združene države. Temeljna določila so bila že sprejeta v Jalti, toda radi jasnosti, ki bodo potrebna v gotovih slučajih želijo nekatere stranke pravilnik za vetiranja jasnejše določiti. J^.t, S * .. .. 'ffJd JAPONCI IŠČEJO IZHODA IZ VOJNE Pearl Harbor, Havajsko. — Na podlagi raznih sprememb v vladnih vodstvih japonske vlade In mnenju nekaterih političnih opazovalcev, so Japonci po-i'olimrr^ffliU jasnem, da je vojna za nje zgubljena. Razne izjave, ki jih meče v svet japonska propaganda so le nekako tipanje, da bi začutili, pod kakimi pogoji bi jih Zavezniki spustili iz te krize. Posebno še, odkar je predsednik Truman naglasil nepopustljivo borbo proti Japoncem in da se ne bo jenjalo z njo preje, dokler ne ' bo brezpogojne predaje, se Ja- i ponci trudijo, da bi našli izhod i iz krize. Zadnje dni so se razširjale vesti, da Japonci so pripravljeni končati s sovražnostmi, če bi le Zavezniki zajamči-li; da se ne bo cesarju Hirošiti-ju ničesar zgodilo. Hirošitija 30 namreč postavili na listo vojnih zločincev in to je Japonce močno zadelo, ker Hirošito je v o-čeh japonskega naroda božanska osebnost. S tem bi bila vsa ( več tisočletna japonska verska tradicija uničena in voditelji 1 japonskega naroda se tega boje, da bi po porazu zgubili ob takem slučaju kontrolo nad narodom. Mnenje prevladuje v mnogih krogih, da bo vojna v Aziji zaključena v teku pol leta. Dal Bog! - / , h jjj ■-0- VOZNIKI AVTO-TRUKOV NA STAVKI Chicago, 111. — V Chicagi in okolici je zastavkalo zadnji teden več kakor 7,000 voznikov avto - trukov. Transportacija vseh raznih predmetov je zadnje tri dni hudo zaostala in pomanjkanje se že čuti. Družbe, ki vozijo prevozna podjetja so proti uniji voznikov vložile tožbo za 1 milijon dolarjev, radi škode, ki jo je povzročil zastoj radi stavke. -o- NOVO ZVEZDO ODKRILI Mount Wilson, Calif. — Milton Humason, zvezdoznangtve-nik, objavlja, da so z Wilson opazovališča odkrili novo zvezdo, severno od "velikega voza". Humason pravi, da take zvezde se pojavijo v kraljestvu ozvezdja le vsakih 500 let. Zvezda je oddaljena od zemlje 5,000,000 svetlobnih let. KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — Zračna potniška zveza med Anglijo in Združenimi državami je obnovljena. Po^pčiio omenja, da stranke, ki imajo opravek v 1 eni ali drugi deželi zdaj zopet lahko svobodno potujejo, ne da bi jim bilo treba imeti pred- i nostno dovoljenje za tako po- ] ijovanje. , V. S — Ankara, Turčija. — Al- J banska začasna vlada je posla- ! la zavezniškim vladam protest, da so postali slučaji ob gr- * ško albanski meji neznosni. Gr- ' ški oddelki stalno prihajajo in 1 vpadajo preko meje v albanske ' ozemlje, pravi vest. 1 — Pilsen, Češko. — Zavez- ; niška komisija je dospela sera- * kaj, da prouči, če bi se ne dale ' znane Škodove tvornice, kate- ' rih je 126 na prostoru 1000 k v. ! milj, popraviti ter uporabiti za izdelavo orožja proti Japon- ■ cem. Te tvornice so Amerikanci zračnimi napadi uničili do ] skqro 70 odstotkov. — Pariz, Francija. — Civilni nameščenci, kakor tudi uradniki in uposlenci po bankah in drugih uradih groze z generalno stavko. Zahtevajo, da se jim , zviša plače sorazmerno za kolikor se je zvišala draginja živ-ljenskih potrebščin. Ako ne pri-de do sporazuma in poravnave, se stavka začne v torek jutro. — Chicago, 111. — Znani stari Dr. Townsend, ki je še pred leti začel z načrtom za gospodarsko obnovo v deželi z geslom: vsako jutro "bacon and eggs" in $60 na mesec, je imel v nedeljo v Chicagi govor. Somišljenike je navduševal, da ne-smejo pustiti zaspati svojega programa, ampak da naj delajo za njegovo uresničenje po vojni. --Washington, D. C.—Mornariški oddelek je objavil v soboto poročilo, da so ameriški mornariški in armadni letalci tekom treh zadnjih mesecev uničili Japoncem 1,782 letal. Ameriški letalci so zgubili le 388 letal v istem času. Dvomljivo je, da bi japonska industrija zmogla zgraditi sproti toliko letal, kolikor jih zgubi. EVROPA POSTAJA OROŽARNA ZA BORBO V PACIFIKU Pariz, Francija. — Ameriški general Gilland je načelnik vojne organizacije za prevoz orožja in opreme iz evropskih bojišč, ki »o zdaj jenjali \ P*, cifik. Velikanske zaloge bodo prepeljane direktno iz Evrope po raznih morskih potih v Tiho morje in bo tam vrženo v borbo proti Japoncem. Obenem pa vojne tvornice v Franciji, Belgiji in Nemčiji že izdelujejo orožje in municijo, ki bo šlo na bojišča v Pacifik. V Evropi bodo pustili le omejene zaloge orožja za morebitne slučajne uporabe in pa bolj zastarelo opremo- Vse modernejše opreme bodo šle na vzhodna bojišča. Količine orožja in munici-je so zelo obsežne in s tako ogromno količino Japonci ne bodo mogli dolgo tekmovati, ker njihova industrija je proti skupni ameriški in evropski proizvodnji premala in jim mora zmanjkati prav kmalu tudi naravnih sirovin za take namene. -o—:— DEMOBILIZACIJA VOJSKE Washington, D. C. — War Manpower Commission objavlja, da je zdaj že okrog 300,000 veteranov na razpolago, da se jih sprejme za zaposlitev v industrijska podvzetja. V Fort Sheridan so zadnji teden odpu-stiil nad 1200 mož, ki so doslu-žili predpisano kvoto pointov. Tudi v drugih taboriščih se po tem načinu za demobilizacijo nadaljuje. -o-- POTRES V MEHIKI Mexico City, Mehika. — Na kamenitem zapadnem obrežju Mehike ob Pacifiku so čutili v soboto popoldne močne potresne sunke, ki so trajali več sekund. O materialni škodi se ne poroča. -o- VLADA ZNA "ZAMRZNITI" KOKOŠI Washington, D. C. — Vsled "črnega trga" in radi pomanjkanja perutnine bo vlada naj-brže v kratkem prepovedala prodajanje kokoši. Pozneje zna iste postaviti na karte ali pointe, kakor drugo meso. AMERIKANSKI VOJAKI ZAPRLI CESTE OB SOČI PROTI TITOVIM ČETAM Trst, ? ? ? — v bližini Gorice na stari italijanski meji so te dni ameriški vojaki, ki imajo s seboj strojnice in protitančne topiče, ustavili jugoslovanske vojake in njihove italijanske privržence ter jim vzeli razno blago, ki so ga ti nagrabili na zahodni strani reke Soče. —- To se je zgodilo, ko so se jugoslovanski vojaki umikali nazaj iz ozemlja na zapadni strani Soče, kakor jim je Tito naro-. čil. Ta Titov ukaz so sicer ubogali, toda baje ne preveč hitro. Amerikanci so jim pobrali več s plenom naloženih vozov, ki jih je vlekla živina. Poročilo pa izrecno pravi, da so bili ti partizani, ki so šli iz zapadne strani Soče na vzhodni breg, po ve-; čini ne Jugoslovani, temveč ita-j lijanski komunisti Garibaldije-ve divizije, ki tudi vlečejo s Ti-' tom. Britiške vojaške oblasti pra-; vijo, da Tito še vedno kontrolira Trst, Gorico in druga mesta v Istri, četudi se nahajajo tam ameriške čete, V bližini pa1 od- ■ delki britiške mornarice. V Trstu prede slaba glede živeža, to pa zaradi Angležev, ki ne pustijo Jugoslovanom, da bi si ti mogli zmleti svoje žito v -1} mlinih na zahodni strani Soče. Zaradi tega primanjkuje moke v celem tržaškem okrožju. '•Mnogo ljudi je že začelo prosjačiti za živež po tržaških ulicah. Kruh je na odmerke. O-seba bi morala dobiti 150 gramov kruha na dan (to je približno tri desetinke funta), toda nekateri, ki čakajo v krušni vrsti od petih zjutraj, morda se ob eni popoldne nič ne dobijo. Pravijo, da je zadosti moke komaj še za teden dni, in nekaj žita. Partizani so poskušali pre-I peljati žito v Cervignano, to je j pet milj zahodno od Soče in blizu morskega obrežja, toda An-jgleži jim baje niso pustili, češ i da imajo tamkajšnji mlini za-"ČTos-Čr dela z žitom iz" svoje lastne okolice. Na zahodu blizu Gorice so pa, kakor rečeno, amerikanski vojaki zaprli ceste na raznih mestih. » _ KAJ PIŠEJO RAZNI LISTI 0 TRŽAŠKEM VPRAŠANJU Chicago, IIL — Zadnjo sredo, 16. maja, sta v dveh chika-ških listih izšla dva pomembna članka o Trstu. V The Chicago Sun piše znani Sumner Welles, prejšnji ameriški državni pod-tajnik in zelo uplivna osebnost v diplomatskih krogih, da Jugoslavija nima nobene pravice do Trsta, ker bi Italija preveč trpela, če bi Trst izgubila. To je strupen članek za Jugoslovane in utegne jugoslovanskim interesom o priliki škoditi. Je pač tako, da papir vse prenese, kar kdo nanj napiše, četudi je še tako neutemeljeno in krivično. Isti dan pa je člankar Carleton Kent priobčil v The Chicago Times uredniški članek pod naslovom "Trouble in Trieste", ki zastopa vse drugačno stališče. Mr. Kent piše takole: Preglavice s Trstom se niso začele tisti dan, ko so čete maršala Tita prikorakale v to jadransko pristanišče za ovinkom naprej od italijanskega škornja. Začele so se v 1915, ko so Zavezniki obljubili Italiji, da če 3e jim bo pridružila in se borila proti Hohenzollerncem in Habs-buržanom, potem lahko ima to pristanišče. Eden izmed razlogov, zakaj so bili Zavezniki tako radodarni s tujo lastnino, je bil ta, da jc Trst pripadal Avstro-Oger-ski in je bil zgrajen v 19. stoletju, da nadomesti Donavo kot prometno izhodišče za centralno Evropo ; in lahko je bilo biti -razsipen s sovražnikovo lastnino. Drugi vzrok je bil, da se jim v tistih zgodnjih dnevih še sanjalo ni, da bi se hubsburško cesarstvo utegnilo zrušiti, ali pa, da bi ob koncu vojne prišel na dan jugoslovanski narod, v katerem bi se združili evropski južni Slovani, kakor tudi dejstvo, da je bil istrski polotok vedno prevladujoče slovanski. Morda so imeli nekako megleno misel, da ker je bila italijanščina glavni jezik v tržaškem pristanišču, bi morda Italijani imeli celo kake, postavne pravice do Trsta. Toda učeni ljudje pravijo, da je bil pomorski jezik avstrijskega cesarstva, in celo avstrijske mornarice, italijanski, po vsej priliki zato, ker je bilo tako najbolj pripravno. Vseeno, v 1919 so izpolnili obljubo. Trst je postal italijanski. In ubogi Slovenci v Istri in Primorju so našli, da so njihovi novi" gospodarji skušali napraviti dobre Latince iz čvrstih Slovanov. Jugoslovani pravijo, in nekateri zgodovinarji zapadnega sveta jim pritrjujejo, da se je tukaj dogajala najfinejša vrsta narodnega zatiranja veliko let v pred-Hitlerjevi Evropi. Slovenske šole, časopisi in knjige so izginile. Duhovnkiom je bilo prepovedano uporabljati kak drug jezik v cerkvi razen italijanskega. Domačine so prisilili izpremeniti svoje slovanske priimke v italijanske. Kljub temu pa izgleda (celo Italijani priznavajo to), da je pretežna večina ljudstva izven pristani- (Dalje na S. strani) Stran S __ A^ERIKANSK; kOVČUEO Torek, 22. maja 1945 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene ] list v Ameriki. • Newspaper in America. Ustanovljeni leta 1881 Established 1891 $ J - - i Ishaja Tsak torek in petek Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by i EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. } Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd.f Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 s Naročnina: Subscription: * Za celo leto--------------------$4.00 For one year________$4.00 1 Za pol leta---------------2.00 For half a year_________2.00 , Za četrt leta-------------------1.25 For three months__________1.25 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe Za celo leto-------------$4.50 For one year____________.$4.50 Za pol leta----------2.25 For half a year__2.25 Za četrt leta_______.________1.50 For three months_______1.50 ! Dopisniki so proieni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v ured-• niši tu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Roko-pisoT uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. PO KAKIH POTIH ODSLEJ? Splošne borbe proti osišcu v Evropi je za enkrat konec. Lokalni spopadi pa utegnejo morda še slediti, ker razmere so še vedno napete. Tudi civilne vojne v marsikateri deželi so mogoče. Je pač še vse razpaljeno in od tega razpa-Ijenja se lahko še kaj vname. Dokler je šlo v glavnem le za to, da se poruši osišče, v katerem sta gnezdila barbarski fašizem in nazizem, smo mi stoprocentno zagovarjali slogo in edinost med zavezniškimi narodi. Kajti ta je bila potrebna, da je bilo mogoče zrušiti fašizem in nazizem. Brez sloge in edinosti v vrstah Zaveznikov bi bila zmaga lejtežko dosežena, ali pa bi bila borba podaljšana daleč v bodočnost. Tega dejstva smo se zavedali, zato smo marsikaj spregledali, dasi nam ni vse ugajalo tudi ne v vrstah nekaterih Zaveznikov. Toda kadar streha gori nad glavo, ni pametno spraševati, kdo ti pomaga pri gašenju. Glavno je, da pomaga, da se ogenj pogasi. Kot Slovenci in Slovani moramo še naprej stremiti za tem, da bi tudi slovansko'dobilo boljšo in lepšo bodočnost, kakor jo je imelo dosedaj. Med nami slovanskimi narodi je marsikaj, kar ovira slovanske narode na potih, ki vodijo v skupnost. Sto in sto zaprek je. Toda obupati ni. Dokler Slovani živimo, moramo tudi upati. Živeli pa bomo zdaj, ker ni zmagalo oholo nemštvo pod vodstvom barbarskega Hitlerjevega nazizma. Mussolinijev fašizem pa Hitlerjev nazizem sta kopala grob slovanstvu. Uspela nista, sama sta preje padla vanj. To je v srečo slovanstva. Ampak nikar ne mislimo Slovani, da je zdaj za nas vse rešeno. V svetu bodo vstajali novi Hitlerji, ki* bodo proti slovanstvu delovali v drugih oblikah. Slovani se morejo zanašati le na lastno moč in njen vpliv. Ce bodo Slovani dovolj previdni, dovolj pametni, pa dovolj modri, bodo v bodočnosti lahko prav uspešno vozili. Če bodo pa kot kaki politični veternjaki le brezplodno modrovali, kar Slovani radi delajo, na resno ustvarjajoče delo pa pozabljali, potem jih bodo drugi prehitevali, in ostali bodo v ozadju. Slovanom je treba smotrenega načrtnega pametnega dela, če bodo hoteli priti kam naprej. Drugače ne bo nič. ' • Rusija je vsled svoje številčne moči in radi svojega ogromnega ozemlja mati vseh Slovanov. Slovanski narodi gledajo na njo kot na svojo mater. Ta "mati" je sicer v marsičem velika zagonetka tudi za slovanske narode. Ampak dejstva to ne spremeni, Rusija je in ostane mati Slovanov. Za nas zapadne Slovane je v uradni ruski politiki marsikaj, s čimer se zlasti slovanski kristjani ne moremo strinjati. Ni treba glede tega nič stopati okrog vrele kaše. Vsi vemo, v čem in kje je zapreka. Marksov komunizem je tista zapreka, ki s svojo ideologijo kontrolira in vodi točasno rusko državno politiko. S politiko komunizma! se slovanski kristjani ne bomo mogli nikoli sprijazniti. Vsaj ne, kar se tiče zasebnega družinskega življenja. Tu bo vsak slovanski kristjan zahteval politično in versko svo- i bodo. Komunizem v takih ozirih ne pozna nobenega ka-valirstva. Tudi to vemo. Kaj potem? Well, trenje bo? kakor je bilo v svetu že marsikje. In tega trenja se demokratični Slovani ne smemo strašiti. Za svojo svobodo smo se znali postavljati proti fašizmu in nazizmu, pa se ne smemo strašiti postaviti se za politično in versko svobodo, kadar bo Čas tako zahteval. Prve korake glede tega bi morala napraviti inteligenca zapadnih Slovanov. Zelo potreben bi "bil nekak splošen kongres vseh slovanskih kristjanov. Ta kongres bi moral začrtati smernice slovanskim kristjanom. Nastopati bi mo-! rali Organizirano.ijZ uradno Rusijo je treba napraviti glede verske in politične svobode sporazum. Treba je na vsak način dobiti zagotovljena jamstva, da se politična in verska svoboda ne bo kratila nobeni slovanski skupini In če imajo v Moskvi kaj sol! v glavi, bodo na to tudi radi pristali Ce ne, ne bodo mogli nikoli računati na" zvestobo'1 nloihimli V krisH - . rfu Vi!' - 3 •i, i - ^ j i * - , . * * ' . \ » F . r e aj oseci. mpak kje je slovanska inte-J: ligenca v tem oziru ? Kje tiči ? Zakaj ne vstane in ne zac- i ne voditi v pravo smer? Vsak narod ima svojo inteligenco, kolikor je že ima. Mase le sledijo. Tudi v bodočnosti bo tako. Kako je s slovansko inteligenco? Pri tem vprašanju se je za zjokati. Počepi jena je vse križem. Povojna ruska inteligenca sledi v večini raznim zmotnim ideologijam, in te so mnogim izmed njih več kakor pa bodočnost slovanstva. Omejimo se zaenkrat samo na zapadne slovanske kristjane. Tudi ti hodijo vsak svoja pota. Nobene edinosti, dasi bi v nekaterih ozirih lahko prišlo do edinosti. N. pr. vse krščanske skupine bi lahko stale v enotni fronti skupaj za enakopravno versko in politično svobodo. Komunizem je v svojih načelih enako sovražen katoličanom, pravoslavnim, protestantom, luteranom in drugim krščanskim verskim skupinam. Saj je vendar proti vsaki veri. Kaj bi kdo izmed njih zgubil, če bi vsi skupaj zahtevali enako priznanje v državi? Skupaj bi nekaj šteli, tako se pa s po-cepljenimi igra država, kakor se zljubi njenim voditeljem. Vsi zapadni slovanski kristjani tega ali onega obreda ali veroizpovedi bi morali zdaj skupaj in stopiti pred Rusijo, da jih prizna in da jim da pravice, katere jim gredo. Ne posamezno delati pogodbe z državo, kakor to dela pra-voslavje, ki hoče le sebe rešiti, za druge mu pa ni mar. Slovanski kristjani bi morali nastopiti skupaj in predložiti skupne načrte. Kot Slovani naj bi odločno povedali, da hočejo biti kot zvesti Slovani pod skupno domačo slovansko streho, ampak da zahtevajo tudi enakopravno versko svobodo zase. Ali ni med sodobnimi slovanskimi kristjani nikogar, ki bi začel energično delovati za tako slogo in enotno fronto med njimi? BOŽJI MLINI MELJEJO POČASI, PA GOTOVO! Chicago, III. Buči, morje Adrijansko, nekdaj bilo si slovansko! Ta pesem nam uhaja v misli se4aj, ko se dogajajo peJike spremembe v naši ljubljeni in nepozabljeni Sloveniji in celi Jugoslaviji. Ne moremo še ravno dosti izvedeti, kako je tam, ker ti\Jcajšnji časopisi in radio ne poročajo veliko iz Jugoslavije. To je razumljivo. Prvič, Jugoslavija je razmeroma , j majhna država, zato ji ne morejo posvečati toliko pozornosti, ~in drugič, ne morejo menda žaliti ne jugoslovanskega ne italijanskega čuta, ker vsi vedo, da bo to še trd oreh. Veseli nas, da so naši partizani zasedli vso Slovenijo in Jugoslavijo s Trstom vred, ki je , tako velikega pomena za Jugoslavijo. Da bi ga le mogli obdržati. Kakor že sedaj sprevidi-mo, bodo Angleži temu nasprotovali. Angleži so bili vedno Lolj naklonjeni Italijanom kot J pa Slovanom. Ampak kakor jsmo že brali, je rekla Rusija, da Jugoslavije ne bo pozabila. In upamo, da ko bodo naši potrebovali pomoči za Trst, jih slovanska mati Rusija ne bo pustila na cedilu, saj ve, da ji je Jugoslavija dosti pomagala v njeni prvi borbi proti Nemcem. Krivice, ki jih je italijanski krvolok Mussolini prizadejal ; našemu narodu, so prikipele do ;neba. Dolgo vrsto let so naši Slovenci na Primorskem trpeli , mučno življenje, raznarodovali so jih, metali po italijanskih ječah, morili in preganjali. In vendar, po dolgem trpljenju našega naroda je vendar zadela te krute črnosrajčnike italijanske božja kazen. Ko so fašisti leta 1923 umorili dijake na Bazovici na Mus-solinijevo povelje, Bidovca, Ma-r -5iča in druge, so morali njihovi starši stati zraven in gledati svoje sinove, kako so jim jih črnosrajčniki ubili. Starši so I potem prosili, naj jim izročijo vsaj mrtva trupla njihovih, da : jih bodo sami pokopali. Tudi i tega jim barbarji italijanski ni- ] so dovolili. Rekli so jim, da jih bodo ze sami pokopali, tako da starši ne bodo nikdar vedeli za njih grobove. Mrs. Bidovec je imela še enega sina v Ljubljani, ki je bil duhovnik. Ta je .......«IUIIIIIMIMIM...«». vzel potrto mater v Ljubljano pod svojo oskrbo. Ampak smrt: njenega sina, ko ga je gledala na Bazovici, jo je tako strla, da je v Ljubljani kmalu umrla. In vsi .ti in drugi grobovi na- j ših nedolžnih ljudi so klicali po maščevanju, ki je tudi prišlo, j Pred par tedni je končal itali-; janski morilec Mussolini, končal je, ko so'mu pognali kroglo v hrbet. Ni umrl častne smrti, kakor so "umirali naši dijaki in drugi ljudje na Primorskem, ampak Italijani sami so pljuvali na njegovo truplo. In kakor beremo, nikdo ne ve za njegov grob. Hitlerja je po vsej priliki morala doleteti podobna smrt. Tudi za njegov grob nihče ne ve; morda še vedno trohni kje nepokopan. Tako sta končala največja brutalna morilca, italijanski in nemški. Zgodovina ju je zaznamovala. Dobila sta zob za zob. Našim boriteljem v Jugoslaviji pod maršalom Josip Brož Titom vse priznanje in čast. Onim pa, ki jih je sovražna roka pomorila in šo padli za domovino, naj bo ohranjen blag in časten spomin. Agnes Benčan. -o- NAZNANILO Pueblo, Colo. Na zadnji seji JPO, in SANS 22. aprila je odbor in članstvo sklenilo, da se prihodnja seja vrši 27. maja v Narodni Dvorani, ob 2 popoldne. Na tej seji je bilo tudi sklenjeno, da se skliče skupna seja in se povabijo vsi Slovenci v Pueblu in okolici, da se udeležijo te prepo-trebne seje 27. maja. Ondi se bo razmotrivalo, da bomo zopet kaj priredili za potrebne siromake v stari domovini. Sedaj je prišel tisti zaželjeni čas, da j je. narod zopet osvobojen- Bil j je teptan pod nečloveško peto. Prišel je čas, ko je krutost pohlepnih Nemcev in lačnih La- : hov strta. Zatorej odbor še enkrat va- ; bi in poživlja, da se udeležite vsi Slovenci in Slovenke brez ] izjeme, ker več ko nas bo na': seji, tem več bomo storili v po- i moč narodu v Domovini. ] John Stonich, preds. ] Joe Krall, tajnik ž John Germ, blag. --o--< OGLAŠAJTE V "AMER. i SLOVENCU"! Jj RAZSTRfcLBA V PREMOGO- r ROVU j Helper, Utah. Precej časa je že minilo, od- x kar sem se zadnjič oglasil v javnosti. Bom pa zdaj napisal par vrstic iz te gorate mormonske države. Z delom je tukaj kakor večinoma vsepovsod. Delo kar na- , prej drvi. Domača fronta pq, . večkrat zahteva tudi mnogo \ človeških življenj. Sedaj se je zopet tukaj pri- , petila strašna razstrelba v pre-mogorovu Sunnyside dne 9. maja ob 3:15 popoldne. Premogo-rov je-last družbe Utah Fuel Co. Ubitih je bilo na mestu 23 mož, 7 jih je pa hudo poškodovanih in so v bolnišnici. Vodja delavcev (mine foreman) v tem premogorovu je Slovenec Frank Markošek, ki se je izkazal za pravega junaka pri tej veliki nezgodi. Mr. Markošek je bil na zunanjem robu tistega mesta, kjer se je vnel plin. Namesto da bi šel ven iz rova kar najhitreje mogoče, je hitel na kraj, kjer je bila nesreča največja, ne oziraje se na nevarnost vsled plina. Držal je svetilko pri tleh in našel več mož, ki jih je razstrelba vrgla tako, da so padli na obraz in obležali nezavestni. Vsakega je hitro obrnil, da se ne bi zadušil, ; če je še živ. Pravijo, da se ima tistih sedem premogarjev, ki 30 ; j zdaj v Dragerton bolnišnici, sa-: m o Franku zahvaliti, da so še I živi. Ostal je pod zemljo nepre-; stano 24 ur in iskal ponesreče-I ne žrtve. Ko je prišel na vrh za ; par minut oddiha, čašo kave in j sandwich, je šel takoj spet nazaj na delo. Sam noče govoriti 1 o tem, pa so drugi povedali, in ; tukajšnji list The Salt Lake 1 Tribune je vse popisal. 1 Enega ubitih premogarjev še sedaj niso našli; mora biti že ■ kje z a ruše n pod premogom. '.Slovencev ni bilo me4 mrtvimi •! in tudi ne med ranjenimi, četu- • | di jih več dela tam. Prejšnje ča--; se je prav veliko Slovencev de- > lalo v tem Sunnyside premogo- • rovu, ki je oddaljen 40 milj od 1 Helper, Utah. Sem šel sam tja - osebno pogledat drugi dan pro- ■ ti večeru po eksploziji. Prete-r klo je komaj dobra dva mese-[ ca, odkar smo imeli razstrelbo 1 v Kenilworth premogorovu, ki • je tudi zahtevala več človeških ! življenj. Nobeden ne ve, kedaj 5 ga čaka nesreča ali smrt. Vse rojake pozdravlja L F. M. Tomšič. PISMA IZ EVROPE Poslal John R. Gosiisha XX. Pari«, Francija, 13. februarja 1945 ; Draga mi Ma in Ata: Danes sem dobil in z veseljem bral Vaše pismo od 27. jan. Vesel sem, da ste spet brez skrbi in v miru zaradi mene. 2e kar po pisavi se vidi, da ste spet » bolj korajžni. Pravite, da ste > mi poslali lep zavoj raznih stvari. Boklonaj. Zdaj bom pa vsak dan pričakoval vse tisto. V Parizu je marsikaj drugače, kakor je bilo prej na Lu-ksemburškem na "moji farmi". Predvsem potrošim več denarja. Pa tudi tukaj čim dalje bolj odpovedujem fantom, ki hočejo, da bi šel ž njimi zdaj sem, zdaj tja. Tukaj v našem hotelu je zmeraj dosti fantov, kar je jnnravno zaradi našega urada. iZdaj se nameravam vpisati v neko šolo za dva večera vsak teden, da bi se malo nemščine navadil. In potem tudi zmeraj lahko rečem, • da moram iti v šolo in nimam časa iti ž njimi. Tukaj je neki baron, ki pri-re§uje na svojem domu* domačo zabavo ali "party" vsak torek in vsako soboto. Je malo plesanja in malo igre ali programa, i Pridejo večinoma Francozi, ki ■ so povabljeni, in okoli deset nas amerikanskih oficirjev. Imajo eleganten dom, in tam se dobro in še precej mirno in pametno zabavamo, ker niso kar navad- ni ljudje. In seveda, tam me prav nič ne stane. Nadalje sem zadnji teden našel Katoliški klub tukaj v : Parizu, to je klub za vojake. Iz i;ega je prišlo, da sem bil povabljen za nedeljo na dom ne-cega zdravnika, to je, njegova hči me je povabila in napravila majhno domačo gostijo za svoje prijatelje in mene. Dve celi uri sem moral govoriti brez prenehanja, toliko so me spraševali o Ameriki in Angliji. Malo povem v francoščini, kadar se mi pa začne ustavljati, si pa pomagam z angleščino, ker vsi mlajši znajo že precej dobro angleško iz šole ali univerze. Potem smo pa karte igrali — "bridge" — po tistem so nam pa dali malo prigrizniti. Nimajo dosti, s čimer bi postregli. Večina stvari je bilo pečenih kakor "pie", ampak samo ene vrste njihov "pie" je bil sladak. Eden tak paj je imel notri korenje, eden pa je bil bolj kakor pohanje, ampak je bil težak in ne toliko sladak. Na enem takem paju je bilo malo sardin. Mesa ni bilo nič, ker ga sami ne dobijo več kakor vsak teden pol funta na osebo. Sadja pa tudi ni bilo prav nič. Kakor povsod v Evropi, tukaj jedo dosti kruha, ampak še tisti je na odmerke. Za darilo sem dal hčeri nekaj dišečega mila, ker vem, da imajo zelo slabo milo. Ampak je hotela odkloniti, ker se držijo bolj ponosno, a sem ji povedal, da imam toliko mila, da ne vem kam ž njim, in potem je pa rada vzela. Ta družina je bogata in so res čedno in dobro oblečeni. Nekega večera sem šel pa neki drugi dom, kamor sem bil tudi povabljen iz prej imenovanega kluba. Tam smo spet malo plesali. Igrali so fonograf, večinoma amerikanske plošče. In spet smo jedli malo tistega pa-ja. Jih naredijo na razne načine, ampak zame ni dosti razlike, ker mi kar ne ugajajo Sem že prej dobro večerjal na ^ našem hotelu, kjer imamo sva jo vojaško hrano. Sem pa same _ malo prigriznil tu in tam. Čokoladni puding je imel še prece: dober okus. Gorkote je pa tud t malo, zato pa plešemo. Ha! No I pa res, ko so bili Nemci tukaj ^ so Francozi nalašč vse take re . či opustili, čeprav ni bilo prepovedano, da so pokazali Nem cem, da ne marajo njihove uprave. Ko vprašam kakšno dekle, če hoče plesati, pa me pogleda, se nasmeje in pravi, da ne ve, če še zna, ker ni plesala že štiri ali pet let. Chew gum in cigarete ima pa vsaka dekle rada. In če jih le nimam dosti potem tudi jaz ne kadim. Kakor hitro vzamem zavojček iz žepa, takoj gre ven vsaj pet cigaret. Ampak zdaj jih imam zadosti in me to ne skrbi. Take , domače zabave se končajo ob ' enajsti uri zvečer, ker potem vlak ne vozi več, to je, podzemeljska železnica ali subway. Ta vlak je zelo dober, ravno tako kakor v New Yorku, ali pa v Londonu, in ž njim se lahke pride na razne kraje v Parizu, Vreme je zdaj tukaj že dva tedna tako, kakor ga imate doma navadno v začetku aprila. Far tednov smo imeli nekaj snega, ki je bil prvi sneg tukaj v treh letih. V soboto sem se podal v Nancy, kjer sem že bil enkrat v novembru. Sla sva skupaj z mojim predstojnikom. Ceste so bile mokre, ledu in snega pa ni bilo prav nič. Ampak ceste so precej razdejane od bomb, in cement se kar drobi, koder je počen. Seveda je šlo mnogo velikih trukov in tankov po glavnih cestah na fronto zadnjih šest mesecev. Sedaj na spomlad, ko se zemlja izpa-huje, se pa vse to pozna, ampak vseeno je bila dobra pot in malo prometa, in tako sem hitro tja prišel — v malo manj kc£ šeetih ;urah z- džipom. Nancy je bli?u Strassbourga, ampak zdaj ni prav nič nevarnosti ali (Dalje na 3. strani). i DOGODKI 1& mad Slovenci po AmarOd i Rojak umrl New York, N. Y. — V St. Marys, Pa., je dne 25. aprila umrl Louis Bon, star 51 let. Na bolniški postelji je bil šest let in zadnja štiri leta se ni mogel prav nič sam premakniti, in vsa zdravniška pomoč je bila za-rcan. — Doma je bil iz Zabrdja pri Mirni na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo, sina pri mornarici, hčer in dva brata, v Go-wandi, N. Y., dva pastorka; v starem kraju pa štiri brate in dve sestri. Gov. Lausche častni doktor Gambier, O. — Governer F. J. Lausche je postal Dr. Frank J. Lausche. Diplomo častnega doktorja prava mu je podal Ke-nyon kolegij v tem mestu. Dr. Lausche je imel ob tej priliki govor, v katerem je izjavil, da nismo zmagali na bojnem polju samo s svojim orožjem, ampak v glavnem radi tega, ker verjamemo v principe našega boja. Prestal težko operacijo Chicago, 111. — John Vo-grich, ki se je pred štirimi meseci vsled bolezni vrnil z južnega Pacifika, kjer je bil pride-ljen mornarični inženirski enoti Seabees, je pred kratkim prestal težko operacijo na vretencu v hrbtenici v bolnišnici Great Lakes blizu Chicaga. Mladi Vogrich je edini sin pokojnega gl. blagajnika SNPJ. Johna Vogricha. i •— Padel v Nemčiji t Strabane, Pa. — V Nemčiji je padel 31. marca Albert J. . Marfcinčič, star 19 let in rojen v . Strabanu. Zapušča starše, bra-. ta in dve sestri. Pri vojakih je bil okrog šest mesecev. Par te-. dnov po prihodu v Nemčijo je > že padel. | Smrt kulturnega delavca i Detroit, Mich. — Tukaj je , naglo umrl za srčno hibo John , Berlisg, večletni pevovodja - pevskega zbora Svobode. Zelo - se je zanimal za petje in glasbo - in iz nemščine je prevedel več ; operet in pesmi. Star je bil 63 - let. Zapušča ženo, posinovljen- ■ ca in posinovljenko. L - i Izpod zvona Sv. Štefana 1 Chicago, III. — Na dan ko je 5 bila oznanjena zavezniška zma-» ga v Evropi, je bilo v cerki sv. ■ Štefana celi dan izpostavljeno : presv. Rešnje Telo. Rojaki so ■ pridno prihajali v cerkev čez 1 dan, posebno lepo pa so napolnili cerkev zvečer, ko je bila 1 posebna zahvalna pobožnost, 1 pri kateri je župnik Rev. Father E. Gabrenja nastopil s primernim govorom. — V nedeljo G. maja je bilo prvo obhajilo, zvečer pa dekliška slovesnost 1 kronanja majniške Kraljice. • Letos je kronala Marijin kip • Miss Alice Foys, hčerka družine Mr. in Mrs. Martin Foys. Dva Slovenca odpuščena Cleveland, O. — V skupini prvih Clevelandčanov, broječi 16 mož, ki so bili na podlagi službenih pointov odpuščeni iz armade, sta tudi dva slovenska vojaka, in sicer Pfc. Frank E-lersich, iz 6711 Schafer Ave., in Sgt. Frank Kastelic, Čigar starši živijo na 4571 E. 71 St. Sgt. Kastelic je že dospel domov. Na obisku Chicago, 111. — Mr. in Mrs. Frank in Mary Poldan iz Chi-cage sta bila v Clevelandu na obisku pri družini Mr. in Mrs. Martin Kožar, na Rich-rcon Rd. Ostala sta tam za leden dni in se je jima Cleveland zelo dopadel. -o- ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! Tdfrek, 21 mtja 1945 ^ AMmttXUdl SLOVENE^ ............................... Zapadna /^k T Slovanska WS& &VCZa D^NTKl, CO LORADO Master in bnanlfc davnih naduto« * UPRAVNI ODBOR: » Predsednik: Lao Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, CMcago, IJL '! i Podpredsednik in mTadimki nadzornik: Geo. J. Miroelavkh. 3360 Vina J Street, Denver, (16) Colo. ! 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St, Lockport. IU ! I Tajnik: Anthony Jeriin, 4676 Washington St, Denver, (16) Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat. 4417 Penn. St, Denver, (16) Cokx \ i* | Vrhovni zdravnik: Dr. 1. F. Bnedac, Thatcher Bids, Pueblo. \ NADZORNI ODBOR: ! | Predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest Stf Denver, (16) Colo. J i 1 nadzornik: Mika Popovich. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo, t 3. nadzornik: Anton Ropar, 406 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo, j POROTNI ODBOR: j Predsednik: Joa Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. > 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O. ! • 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn. < i 4. porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmcre Ave, Cleveland, Ohio. ! | 5. porotnik: Candid Qrmek, 9537 Ave. M, So. CUca*o, 10. [ URADNO GLASILO: i "Aaserikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, TSL Vse denarne tiakarnicc in vac uradne reči naj ae pošiljajo na glav- J neea tajnika, yse pritožbe pa na predsednika porotne«« odbora. Pro- < \ inje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi J > bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovne« zdravnika. Z. S. Z. aa priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- < ( gih narodnosti. Id so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. ] ; Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- * i itva Z S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glade | > ustanovitve novih društev pošlje davni tajnik na zahtevo vsa pojasnila ' , in potrebne Hatine. j \ SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZ OI J KVOTA ZA MAJ IN JUNIJ JE 200 NOVIH ČLANOV V ZSZ Gl. odbor se vljudno priporoča vsakemu posameznemu članu gl. odbora, vsem uradnikom krajevnih društev, ka^kor tudi vsakemu posameznemu članu ZSZ, da v mesecih maj in junij napno vse svoje sile, da bomo pridobili najmanj 200 novih članov v počast in priznanje našemu zavednemu fraternalistu, so-bratu Geo. J. Miroslavichu, 1. gl. podpredsedniku in ml. nadzorniku. Sobrat Miroslavich žrtvuje vsako minuto njegovega prostega časa, da piše vspcdbudilne članke v našem glasilu z ozirom na to, da se članstvo vzdrami ter bolj pridno agitira za 1 nove člane, ker se zaveda, da to je najlepši način pomagati svo- ' jemu bližnjemu, če ga pravočasno pripeljemo pod zaščito dobre 1 in nadsolventne organizacije kakoršna je ZSZ. Zato je tudi naša dolžnost, kot dobrih in zavednih članov našega društva in naše Zveze, kakor tudi kot odkritosrčnih prijateljev naših bliž- 1 nih* da jih nemudoma opozorimo, da takoj pristopijo v našo Zvezo. Torej DANES! ker jutri bo mogoče že prepozno. Da- 1 nes, dokler je naš prijatelj pri dobrem zdravju t ker jutri nihče | ne ve pri kakšnem zdravju bomo, ker usoda našega zdravja ni 1 prepuščena nam. Lastne skušnje imamo, ko smo videli med J našimi prijatelji, sorodniki in znanci lepe Čile može in žene in * drugi dan smo pa prejeli poročila, da niso več med živimi, ali 1 pa, da so se nevarno poškodovali ali nevarno zboleli. Taki slu- £ čaji, dragi bratje in sestre, bi iftorali nas opozoriti, če smo res 1 odkritosrčni prijatelji naših bližnih, da jih nemudoma nagovo- s rimo za pristop v ZSZ. Ravno v mesecih maju in juniju se nam ] nudi najlepša ugodnost za agitiranje pri ZSZ, ker je ta kratka 1 doba posvečena v čast našemu priljubljenemu in zavednemu J fraternalistu, sobratu Miroslavichu, in ker smo za ta dva me- 1 seča, vsled tega razpisali poleg že prej obstoječe kampanje, še 1 nadaljno kampanjo, in sicer: V tej kratki kampanji se bo plača- \ lo, poleg razpisanih nagrad in provizij, še nadaljne posebne na- ! grade in provizije po sledečem redu: Vsak član, ki bo pridobil ' 10 novih članov, bo upravičen še do nadaljnih $2.50; za 20 no- ! vih članov $5.00; za 30 članov $7.50; za 37 $17.50 in za 40 pa $20.00. Z drugo besedo rečeno, bo Zveza plačala še nadaljnih $2.50 posebne nagrade za vsakih 10 novopridobljenih članov vsakemu posameznemu članu; in če bo en sam član pridobil 37 novih Članov (ob tej 37 letnici obstanka Zveze), mu bomo pa plačali še nadaljnih $10.00.....Poleg tega bodo pa tudi tri društva upravičena do treh posebnih nagrad, ki bodo pridobila največ novega članstva v teh dveh mesecih, pod pogojem, da jih pridobe najmanj 37; te nagrade so $15; $H> in $5. Torej podajmo se na delo ter pripeljimo pod okrilje naše dične matere ZSZ vse vredne ljudi, ki so dobrega značaja, bele i polti, pri dobrem zdravju in ki niso še prekoračili starosti 55 let. Počastimo sobrata gl. podpredsednika in ml. vodja ZSZ z en par sto novimi člani ter pomagajmo našim društvom, da bodo v tej mladeniški kampanji upravičena do ene posebnih nagrad, ostajam z bratskimi pozdravi .Vam vdani za uspešna meseca maj in junij, ANTHONY JERŠIN, gl .tajnik. ^MtH«HtM(lfHMM(M*HtlHtlM«IM I Dopisi lokalniK I s j društev ? : -------------T, .............. IZ URADA DRUŠTVA ST. 14 ZSZ Helper, Utah. O razstrelbi, ki se je 9. maja pripetila v tukajšnjem Sunny-side premogorovu in zahtevala življenje 23 rudarjev, sem malo več popisal aa drugem mestu v tej izdaji Am. Slovenca. Človek pač ne ve ne ure ne dneva, kdaj ga čaka nesreča ali smrt. To je resen opomin za' nas vse, da kateri še ni pri kaki podporni organizaciji, naj pristopi, dokler je še čas. Danes je morebiti še čas, jutri pa je more- biti že prepozno. Naj nihče ne čaka, dokler se mu nesreča ne pripeti. Ena najbolj priporočljivih podpornih bratskih organizacij je ravno naša Zapadna Slovanska Zveza, ki vas zavaruje pod najboljšimi pogoji proti nizki odškodnini, to je vas in vaše otroke. Ta organizacija najprej in najboljše izplača v slučaju nesreče ali smrti. Toraj, člani in članice ZSZ, vsak ima kakšnega prijatelja ali prijateljico. Dajte jih nagovoriti -v njihovo dobro, da pristopijo k društvom pod okriljem ZSZ. Vsak vam bo potem hvaležen. ■ ■ Naše društvo .št. 14 ZSZ je tadi izgubilo enega člana zadnji mesec: To je Frank Staver, prejšnji predsednik našega društva. Pobilo ga je v Peerless premogorovu in čez nekaj dni ] za tem je umrl za poškodbami ] v Price City bolnišnici. Zapu- : stil je ženo, dva sinova (eden < pri vojakih) in dve hčeri. Bil i je doma iz Bača pri Št. Petru. . Sedaj pa pozivam vse člane in članice, da se polnoštevilno 1 udeležujete naših sej vsako « tretjo nedeljo v mesecu ob 3. ; uri popoldne v znani John Skerl dvorani v Spring Glen, i Več ko nas je na seji lepše iz-gleda in lažje je vsako stvar rešiti v zadovoljstvo članstva. Ako člani prihajajo na društvene seje, vedo, kako društvo obstoji in se vsaka stvar razreši, : kakor člani hočejo. Tudi so seje bolj zanimive, Če je dosti članov na seji. Ako se član navadi na seje hoditi, ga nobena stvar razen bolezni ne zadrži od seje. Veste tudi, da društvenega predsednika in vse ostale uradnike veseli, kadar vidijo dosti članov na društveni seji. Rad bi, da bi naše društvo napravilo majhen piknik zunaj : v prosti naravi, ako bi vreme ; dopuščalo, ako ne, potem pa pod streho. Tako bi še drug ! drugega bolj spoznali. Toraj prihajajte na seje v polnem šte- 1 vilu. V slogi je moč. Sloga jači, s nesloga tlači, to je star prego- ] vor. Vse zavedne slovenske roja- 1 ke : n rojakinje, posebno pa članstvo ZSZ pozdravlja j F. M. Tomšič, predsednik dr. št. 14. J iz slbTmselbin < (Nadaljevanje z 2. strani) ( vojskovanja tam, samo tu in j tam prileti kakšen aeroplan in ^ spusti par bomb, tako da se ve, j da imajo Nemci še zmeraj malo s svojega "Luftwaffe". Tam sva ] bila v soboto večer in v nedeljo, j v ponedeljek sva pa nazaj pri- ] šla. Na poti domov mi je kapi- \ tan refcel, da sem eden najbolj- , ših voznikov. Četudi sem hitro podil, sem se le vedno ogibal lukenj in podobnega. Jfeep ne gre več kot 57 milj na uro, ko je nov, ampak je odprt in sapa s gre kar fletno skoz. Na poti ni- r sva nič jedla, čeprav sva s se- 3 boj vzela sir in kruh, ki sem ga 9 šel tukaj v hotelu v kuhinjo iskat, preden sva odšla. Pa se " nisva hotela na poti ukvarjati s tem. Imela sva tudi par poma-1 ranč (prve po' več mesecih), nekaj čokolade in cigarete. Ko j sva spet nazaj v Paris prišla, sem se pa obril in dobro nave-čerjal. Sem bil zelo rdeč v lica od sape, tako da mi je major Rapp iz Chicage rekel, da sem kakor "rose bush". Tukaj v Pa- j rizu smo menda vsi malo bolj rdečelični. Pri oficirski mizi imamo zmeraj kakšne višje oficirje na obisku in človek mora vedno paziti, da bo vsaka beseda, ki jo izpregovori, na mestu. Imamo pa zelo dobro hrano. Tako smo danes za zajtrk imeli "cornflakes" in mleko (pow-dermilk), jajca (powder) in "pancakes", kavo, suhe češplje kuhane, "jelly", beli kruh in svinjske klobase. Za kosilo pa smo imeli vsak dva kosa "pork-chops", dosti krompirja, zeleni (stročji) fižol, peso z malo čebule, malo majhnih zrezanih kumar, za "dessert" ali posladek pa "rice pudding'1 z rozinami. Dostikrat imamo šunko ali pa govedino. Sveže meso dobimo povprečno skoraj enkrat na dan. Večkrat imamo tudi gu-laž, ali pa "chilli" ali pa irankfurts" in take reči, kar iz velikih kant. Skoraj vse kar jemo je iz Amerike in pride v velikih kantah. Kruha imamo zmeraj na razpolago in je bel kruh z mlekom umešen. Tako jedo vsi naši tukaj, čeprav niso oficirji, samo da nam Francozi nosijo na mizo in dobimo malo večje pore j one. Vse te podrobnosti Vam popisujem, ker mislim, da se Vam^ bfecjo morda zhnirajvp vidižle tšjt ke stvari, ki so nam tukaj vsakdanje. Ko sem se vsedel, nisem vedel, kaj bi Vam pisal, ker Pa- riz se mi zdi kakor bi bil v kakem velikem mestu v Ameriki. Podnevi delam na uradu, zvečer pa gremo kam ven, ali pa sem tukaj v našem hotelu v svoji sobi — kar pa je malokrat. Vsak dan mislim na Vaju, včasih se mi celo sanja, da sem doma in sedimo in se pogovarjamo v "front roomu". 2ivo si Vaju lahko predstavljam v mislih kadar in kjer hočem — mi ni treba slike. Upam, da bom vsaj ob koncu tega leta lahko prišel domov na obisk. Boklo-naj za Vaša lepa pisma, ki jih dostikrat preberem, da mi kakšna stvar ne bi ušla. Pozdravi Vaš sin Jumi. • o- KAJ PIŠEJO RAZNI USTI O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU (Nadaljevanje s 1. strani) ških mest še nadalje govorila slovensko in ostala slovenska. Morda je Tito nameraval, da ne bo čakal, dokler mu bodo dali Istro, in morda je zasedba Trsta blatna mlakuža, in morda so Zedinjene države in Anglija v pravem, ko trdijo, da jim je to deželo odstopila Italija in da se mora bodočnost Istre odločiti pri mirovni mizi. t Menda že ne sledijo političnim smernicam, kakor jih je opisal A; J. P. Taylor iz Oxford univerze. On je zapisal, da je bila Italija naša sovražnica do trenutka, ko je bila popolnoma premagana, in da ni nobena dežela več prispevala za zavezniško stvar kakor Jugoslovani. "V Angliji," piše Taylor nadalje, "to šteje bolj proti Jugoslovanom; in Angleži, ki so vedno naklonjeni Italijanom, se bodo raje ravnali po takem sklepanju, da ker Italija vedno izgubi v vojni in pridobi' v miru, mora zdaj Še več dobiti kakor kdaj prej, ker je bila zdaj toliko bolj temeljito premagana." o MUSSOLINI UMRL BREZ KESANJA Katoliški tednik The Register objavlja poročilo iz Milana, da Mussolini ni razodeval nikakega spokornega duha v svojem zadnjem pogovoru z mi- lanskim kardinalom Ildefon- zom Schuster. "Bil je preveč obupan in bil je daleč proč od verskih misli." je povedal kardinal poročevalcu CecUu Sprig-ge od Renter j eve agencije. "Morda bi se bilo dald pripraviti ga k boljši miselnosti, pa ai bilo časa." Kardinal je povedal, kako je v privatnem razgovoru z duČe-jem, ravno predno je ta pobegnil iz Milana, posadil Mussoli-nija na divan — na častno mesto — sam pa se je vsedel na stol poleg njega. "Zame je bil Mussolini duša, ki jo je treba rešiti« Pogovarjala sva ae celo uro in več. Mussolini je izjavil, da je pripravljen razpustiti vojsko in se umakniti v Valtellino s 3,000 možmi. Valtellina je gorsko letovišče v severni Italiji blizu švicarske meje.. "Omenil sem, da bi to pomenilo podaljšano vojskovanje," je rekel kardinal. "Zamahnil je z roko, Češ da bi trajalo le kratek čas." Ko je kardinal izrazil svoj dvom, da bi 3,000 Oseb hotelo iti z Mussolini jem, je ta brez moči priznal, da bi bilo najbrž v resnici tako. "Bil je do kraja obupan," je pristavil kardinal. FARNE SOLE V NEMČIJI Ko so Amerikanci zavzeli Monakovo na Bavarskem, so ameriški armadni predstavniki takoj stopili v zvezo s tamkajšnjim kardinalom Faulhaber-jem, ki je sicer že 74 let star in jc veliko prestal v tej vojni, pa je kljub temu ohranil mladeni-ško prožnost duha in silo za nadaljnje delo. Ameriškemu poročevalcu je kardinal med drugim povedal naslednje: "Z delom bomo začeli takoj, ko bo mogoče. Če ne bomo delali po j krščanski ljubezni in se ravnali po duhovnih načelih v neskončni nalogi, ki nas zdaj čaka, ne moremo upati, da bi preboleli grozečo splošno zmešnjavo. Jaz ne obupujem, k^r vem, da nas vodi Božja Previdnost. Predvsem gledam pred seboj, kako bomo obnovili naš župnijski šolski sistem. Vem, da bodo Zavezniki spet v posta- vili versko svobodo, ki je na žalost ni bilo v naši deželi mnogo let. Mnogo duhovnikov moje škofije je moralo v zapor samo zato, ker so prosto govorili o zadevah verske vzgoje. Vzeli 30 mi moje najboljše sodelavce drugega za drugim in mnogo jih ne bom več videl, ker so bili deportirani ali pa so umrli v koncentracijskih taboriščih." Rekel je, da so bombe porušile polovico cerkvenih poslopij v njegovi škofiji in da morajo katoličani začeti spet od kraja i* graditi počasi in po malem. O splošnih verskih razmerah v Nemčiji ni hotel nič pripomniti, češ da mu ni bilo mogoče biti v stiku z drugimi škofi. o NAPAČNA UPORABA Ko je policijski poročnik Clayton Blank prišepal v Salt Lake mestno policijsko bolnišnico za nujne potrebe, je pojasnil bolničarki: "Škatla s potrebščinami za prvo zdravniško pomoč mi je padla na nogo." 0 POSLVSAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako ne deBo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES ▼ Chicagi. — POSOJILA NA PRVE VKNJIŽBE na hiše, ki jih prenavljate, aH na refinanciranja. — Zmerne obresti K O R UN A Savings and Loan Association 2932 W. Cermak Rd., Chicago. QL _Rockwell 0538_ [ PRODA SE zidana hiša s stanovanjskimi 3obami v slovenski naselbini. Vse prenovljeno, gorka voda in kurjava na stoker. Rent donaša U,100.00 letno, poleg rent za Lastnika. Proda se za ugodno ceno. Za naslov je vprašati y Upravi tega lista. (18, 22, 25, ,29, 1) Iščemo Hrvatico Neka velika banka v Chicagi bi rada dobila za uradno delo hrvatsko ženo ali dekle, ki zna dobro angleško in hrvatsko. Prednost ima tista, ki ji je dobro znana hrvatska dežela in ima dobre zveze v tukajšnji hrvatski' naselbini Privlačna služba za pravo osebo. Katera se bo priglasila, naj piše v angleščini na naš list, pod šifro "Chicago Bank". "Amer. Slovenec" j« vex, kj druži ameriške Slovence od obal« do. obrni«. * \ ]■' NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcam naznanjam vaaan sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo moj moi In naš oče mM-, FRANK STAVAH sa vedno zaspal 4. aprila 1945. Dna 23. marca 1945 je iel ▼ premogokop r Peerless Mine: ob 10. url eo ga že prinesli ▼ bolnišnico ▼ Price. Utah, in mene obvestili, da je malo potni. Šla sem ga takoj pogledat, a hjl je jako slab. Umrl je potem 4. aprila 1945 ob 6. url zvečer. Pokopan je bU 8. aprila 1945. Bil je rojen 26. februarja 188B na Baču, pri St. Petru na Krasu. Najprej se prar lepo zahvalimo društvoma "Sloga Slovan-cev" iL 14 ZSZ in društvu iL 292, Hrvatske Bratske Zajednice na Helper, Utah, katerih član je ML aa lepe vence, In so mu jih darovali. Nadalje se prav lfpo zahvalimo vsem prijateljem in znancem, ki so daroval* vence in cvetlice in ki so nas tola-žili v tej Žalostni uri, kakor tudi najlepša hvala prijateljem Mr. in Mrs. Jack Dovgan in hčeri is Pueblo, Colo., in Mrs. Matilda Ichbeff iz Mid vale, Utah, Id so nas prišli tolažit. Ker bi vzelo preveč prostata, ako bi obfavili vsa imena kar jih je bilo zelo veliko, zato se ten potom še enkrat prav srčno zahvalimo vsem činom prijateljem in znancem za vse« kar so nam dobrega storilL Tebi pa, dragi mož ^ oče, šalimo, naj Ti bo lahka ameriška zemlja, dokler se spet ne vidime nad zvezdami. Spring Glen, P. O. Helped Utah, (toe 22. maja 1945. ^ NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je premima moj ljubljeni soprog in oče M ^^ ''■M '< MARKO BARUN Pokojni je bil rojen 25. aprila 1892 v vasi "Čaic" Livno, Bosna. V Ameriko je prišel leta 1914 v Chicago. Tam se je nahajal do leta 1918, potem se je'preselil v Colorado, kjer se je nahajal v Delagua do časa svojo smrti. Zatisnil je za vedno svoje trudne oči 15. aprila 1945 v Trinidad St. Rafael bolnišnici. previden s sv. zakramenti. Pokopan je bil po katoliških obredih 22. aprila 1945 ob 2. uri popoldne ob veliki udeležbi članstva in prijateljev. Bil je član društva Zapadne Slovanske Zveze it. 51, Trinidad, dr. International Workers Corporation No, 765, Oak Creek, Colo., in United Mine Workers of Delagua, No. 5989. Dolžnost me veže, da ze tem potom prisrčno zahvalim vsem, ki so ga obiskovali sa časa njegove bolezni. Hvala vsem, ki so prišli molit k njegovi krsK in na večer pred pogrebom. Hvala vsem, ki so se udeležili sv. maše. Hvala lepa g. župniku za pogrebno sv. mašo. Hvala pogrebcem in vsem, ki so darovali sa sv. maše in položili vence ob krsti pokojnika: W. S. A. Lodge 51; U. M. W. No. 5989; Mr. in Mrs. John Logar k Family; Mr. in Mrs. Charles Prettol fc Som Mr. in Mrs. John Tomuck a Family, Walsenburg; Mr. in Mrs. John Tomsick, Sr- Pueblo; Mr. in Mrs. John Tomsick, Jr.; Mr. in Mrs. Lud-wig Fatur; Mr. Jake Susha; Mrs. Mary Rubric; Mr. in Mrs. Bob Yurkovich; Mr. in Mrs. Rudy Yugo a Family; Mr. in Mrs. Viktor Stavec; Mr. in Mrs. John Lipetx & Family; Mr. in Mrs. Charles Kovacich; Mr. in Mrs. Leon Swift: Mrs. Pete Klay ft Family; Mr. in Mrs. Tony Galich a Family; Mr. Jake Logar; Mr. in Mrs. Eli Rimac a Family; Mr. in Mrs. Geo Zadel a Family; Mrs. Angelina Prettol a Family; Mrs. Rose Softich & Daughter; Teachers of the Delagua School; Children of the Delagua School; Mr. in Mrs. Henry Johnson; Mr. in Mrs. Frank Corich; Mr. Robert Bell; Mr. in Mrs. Emil Paulovich & Family; Mr. in Mrs. Tony Dekleva; Mr. in Mrs. Henry Piasoli; Mr. John Bell; Mr. in Mrs. Tony Udovich; Mr. in Mrs. John Dekle va a Family; Mr. in Mrs. Enrico Piasoli; Mrs. Mary Tom-sich a Son; Mrs. Mike Fatur a Family; Mr. in Mrs. Joe Saba-stinelH a Family; Mrs. Joe Ujo: Mr. in Mrs. Rudy Bertolla; Mr. in Mrs. Joe Festi Sr.; Mr. R. H. Hooper; in S. N. P. J. Lodge No. 66. Lepa hvala sestri Louise Logar, ki mi je bila v pomoč v bolezni pokojnega. Tebi dragi soprog in eče, ki si dokončal trudapolno pot življenja, želimo, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Ostaneš nam v spominu v naših srcih, dokler tudi mi ne pridemo za Teboj. Žalujoči ostali: 4/i ........... vedel. Pa mama se je z menoj neprenehoma dolgočasila. Saj veš! Ona se vedno bori z dolgočasjem in sivi netopir često-krat zmaga. — Tam so bili tudi Angleži, Francozi in Amerikanci. Posebno ti poslednji so me zelo nadlegovali, kar je ntiamo nekoliko pozabavalo. Očetu bi to gotovo ne bilo všeč! — Igrali so strašno igro — tenis se imenuje. — Vsi so se zelo čudili, da jaz te igre ne poznam. Mama se je hudo sramovala ter. se izgovarjala z mojim slabim srcem. Toda vsi so si bili v tem edini, da bi to igro gotovo izborno razumela, če bi se bila že iza otroške dobe z njo pečala. Naposled so me prisilili, da sem se morala učiti tenisa. Z-mladimi angleškimi in amerikanskimi gospodi in deklicami sem po več ur dnevno prebila na igrišču. Skoz drevesa se je svetlikalo jezero kot kos neba, ki je padel na zemljo. Sonce in oblačne sence so plavale nad savojskimi vrhovi. Toda v to opazovanje se nisem smela spuščati, ker sem morala paziti na žogo. In če sem jo srečno ulovila, že sem jo morala nemudoma odbiti. Večinoma sem drugim pokvarila igro. In vsi igralci bi bili mnogo bolj srečni, ko bi mene ne bilo zraven. * Slišala sem, kako je majhna Frances Gower, ki je v hotelu stanovala nad menoj, rekla svoji materi: 'Mar sem res primo-rana igrati s to strašno okorno nemško princeso? Ta pokvari redno vse žoge! Neumna je ko krava.' — In njena mati je odgovorila: 'Princese nikdar niso neumne! Kaj je že na tem, četi enkrat pokvari žogo? Ti vsaj lahko pozneje pripoveduješ, da si igrala tenis s princeso iz Braunecka!' — Najlepše ure, ko bi bila mogla opazovati prihajajoče bele labode in dolge meglene žene, ki se dvigajo iz globin jezera, sem žrtvovala žogi. Smatrala sem jo za svojega najhujšega sovražnika. V svojo največjo radost sem se potem dnevno onesvestila, cesto celo po dvakrat. Tako je bilo te strahotne igre konec! — Zato moram pač tu ostati. In zdaj z Bogom, ljubi Harro! Ko bi še mogla prav moliti, bi hotela neprenehoma prositi, da bi Te Bog zelo, zelo osrečil. Pa žal,, moliti ne morem več! Črna zavesa zakriva zlata nebeška vrata in jaz sama sem preslaba, da bi jo mogla dvigniti. — Tvoja dušica. XVI. Črni možicelj. V Berlinu pod lipami je silno trenje in vrvenje. Vsem ljudem se hudo mudi. Lipe mole svoje gole, suhe veje proti sivemu nebu, odkoder se spuščajo rahle snežinke. Ko te svetle zvezdice padejo na zemljo, se stope ter izginejo v grdem, sivem blatu. Tiso- ' čero nog jih potepta. Pestra množica hiti tod mimo in vsak trenutek se prikazujejo nove skupine, kakor prihajajo izpod neba nenehoma nove snežinke. Ob tem času oskrbe odlični ljudje svoje nakupe. Ob tem božičnem času ni videti človeka, ki bi ne nesel vsaj prav majhnega paketa. Elegantne kočije, druga vštric druge, se počasi porivajo naprej. Taksametri, puhajoči avtomobili se tresejo in utripljejo pred 1 trgovinami z dragocenostmi^ Vmes tekajo prodajalci časopisov in pomaranč. In tam je tudi majlieh, rjav deček s črnožarečimi očmi, ki se zelo spretno izmika stražnikovim očem. Gotovo je kakšna kruta usoda pregnala otroka iz južnih krajev. Prizadeva si, da bi v tej krasni ulici razprodal svoje domače božično blago. — Črne možiclje iz sliv—na lesene palčice nanizane posušene slive — majhne dimnikarje! — Oprezno motri gospe in gospode. Njegov smehljaj in njegove lepe črne oči vabijo k nakupu. Njegov stari neprijatelj — stražnik — je* pravkar zaposlen. Posredovati mora med razburjenim gospodom in nekim kočijažem, kateremu ni videti, da bi bil sovražnik opojnih pijač. ~ (Dalje prihodnjič) < \ VELIKA NAPETOST GLEDE TRSTA j VESTI IZ BOJlSC NA DALJNEM VZHODU (Nadaljevanje s 1. strani) kako bazo za operacije proti Istri in Trstu, seveda ni znano. Žalostno je, da se za slovensko zemljo ob Jadranu takole vadlja. Ali Italijani nimajo dovolj zemlje drugod, da morajo : grizti še ta mali košček slovenske zemlje? In Zavezniki jih naj pri tem še podpirajo? In to deželo, ki se je borila ob Hitlerjevi rami proti njim? Otok Guam. — Bitke za otok Okinawa nadaljujejo z vso silo-^ vitostjo. Amerikanci so svoje i pozicije izboljšali zadnje tri j dni in so zavzeli višine okrog mesta Shuri, ki leži v sredi konice južnega dela otoka. Iz teh višin so pregnali Japonce po več dnevnih bojih z tekočim ognjem. Mesto Shuri bo padlo vsak čas. Boji za Okinawo zahtevajo visoke žrtve na obeh straneh. Je pa otok take strate- gične važnosti, da se iz njega kontrolira vso okolico med For-J moso in japonskim domačim otočjem ter se'iz njega kontro-j lira tudi velik del kitajske celine. Kitajci, ki so se morali sredi ; zadnjega tedna umakniti pred Japonci nazaj iz mesta FoochO-) wa, so istega v nedeljo ponovno zasedli in vrgli Japonce nazaj. Zračni napadi na japonsko } otočje nadaljuje stalno naprej z vso silovitostjo in japonski industrijski kraji pred istimi ob- c čutno trpijo. -- "j — Washington, D. C*—Kon-j i grešnik Gossett je. predložil v 'kongresu predlog, da se naj ne dovoli priseljevanja v Zdr. dr-1 ževe onim, ki so služili v sovražnih armadah osišča. Odklanja naj se jim tudi podelje-vanje državljanstva. ■■o -— i OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"! Nerabljeni električni pralni stroji so nujno potrebni! Izdelovalci so zaposleni z vojno proizvodnjo, zato vsak mesec bolj primanjkuje električnih priprav. Cimdalje več Žensk, ki opravljajo vojno delo pa še gospodinjstvo doma, resno potrebuje električne čistilce, pralne stroje, likalnike, priprave za opečen je kruha in druge priprave, ki prihranijo* delo. Zato patriotično delite svoje z drugimi. Zberite vse električne priprave, ki jih ne uporabljate, in jih zamenjajte za Vojne Znamke pri svojem električarju. Vzel bo celo stare in potrte stvari, ker jih navadno lahko popravi in prenovi. Zapomnite si, da boste pomagali nekomu, ki potrebuje tako pomoč . ; . Vojne Znamke pa bodo r pomagale dobiti vojno. JSt PRIPOMBA: Commonweath Edi- Jgg^pr Mf M rl son Company ne kupuje rabljenih ^jfcSSr Ml el | 4] električnih priprav, da bi jih spet c . prodajal^ pač pa z veseljem po- MB^Nf ^fft maga chicaškim trgovcem pri tem ^^^ ^^^r domoljubnem načrtu. " ! X COMMONWEALTH EDISON >_ COMPANY • ' | IZŠEL JE VELIKI | ANGLEŠKO-SLOVENSKI ' i Besednjak fe / — ' N i ki ga j« spisal ln izdal DR. F. J. EERN i To Je najpopolnejši engleiko-slovensld b—dnjak s angle- 4 iko Isgovarjavo. Po tam besednjaku so poprašeralL Zdel I je besednjak na razpolago. [ STANE S POŠTNINO $5.00 L kar je poslali n naročilom. TisiL Id ga želijo dobili, naj takoj pišejo ponj na naslovi KNJIGARNA AM. SLOVENEC [ 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois a s FffnBuBBB&W/SB^ ^^sssssJisJs^ J. M. Trunk f L. 1760 so ruski vojaki prvič j prišli v Berlin. Precej klaverno je izgledalo, saj je znano, da je bil poveljnik Rusov podkupljen od prusovskih militaristov. Preteklo je 185 let, da so Rusi zopet v Berlinu. Kako bo? Pre-kerno izgleda, saj menda ne bo iz trte izvito, da bi bili Amerikanci radi prišli tja pred Rusi, pa so baje Rusi rekli: nix! In že prvi dan, ko so se zbrali v San Franciscu, je bila vest: tough politics against Russia! Kaj bo, kako bo? * V Dumbarton Oaksu je tudi prišlo do nekega "čartera", manjka pa tam baje izraza "justice", in senator Vanden-berg hoče spraviti besedo "justice" v čarter. Prav, prav, saj brez pravičnosti ni nobenega obstanka nikjer. "Fiat justi-tia, pereat mundus", je veljalo že od nekdaj. Pravica se mora zgoditi, in če bi se moral ves svet zdrobiti, bi se temu reklo. | Pri besedi gre baje za Poljsko! in pri Curzoriovi liniji bi bila menda krivica, in pravica bi bila, ako ostane pri predvojni meji med Poljsko in Rusijo. Ali je stara meja res pravična za tri i milijone Belorusov in za se več milijonov Ukrajincev? Kako bi ; bilo ali bo pod Rusijo za te Be-lloruse in Ukrajince, ne vem, znano pa je, da je bilo precej j brez pravice za nje pod Poljsko. Ali nimajo vsi pravico do pravice ? ★ Kakšna je "Slovak League of America", ne vem, na čelu ji je Rt. Rev. F. J. Duboš, Lake wood, O. Podala je liga izjavo, ki se i nanaša na razmere Slovakov v bodoči čehoslovaški republiki, ne o kaki Siovakiji, do česar je prišlo pod — Hitlerem. Avtonomijo naj dobijo Slovaki, lastno besedo morajo imeti v notranjimi zadevah doma med Slovaki jampak v kak separatizem ne i smejo siliti, ako se hočejo kot 'Slovaki vzdržati. Izjava je di-plomatično-politično pravilna, ! pametna. * Za Poljsko se neki hudo potegujejo. Gre za Ukrajince v Galiciji. Prej se za te Ukrajince nihče ni zmenil, zdaj še manj. Kako to? ★ Pri naših sosedih v nasprotnem taboru so se nedavno od tega hudo sabljali. Celo glava "glavnega" je padla. Ni fiič čudnega na tem. "Quot capita, tot sententiae — kolikor glav, toliko misli", v vsem vsi ne morejo biti istih misli. Tudi v na-, šem taboru je tako. Razlog za sabljanje je bilo n^ziranje o Rusiji, kakor enako tudi pri nas. Fanatikov pri stranki ne manjka nikjer. Socialisti so mislili v Rusiji priti na konja, pa so jih spodrinili komunisti, in strankarski socialist ne more tega Rusom odpustiti. To se vidi te dni jasno pri Poljakih, kjer je socialist 'na krmilu. V malem gre sabljanje naprej: socialist komunistu ne bo priznal ničesar. ★ Od neke strani se mi je poročalo, da celo Tito nekaj ba-ranta radi nove Avstrije in bi šlo pri tem za Slovence, za dostop in izhod na morje. Neka deputacija jih je dobila precej osorno pod nos tudi v našem Washingtonu radi Avstrije, da-si je deputirala za Jugoslavijo, ne za Avstrijo. Roba izgleda, da so naši amerikanski vladni krogi navdušeni za Avstrijo, manj za novo Jugoslavijo, in bi morali Slovenci plačati račun. Mali smo pač, in velikost pri tistem "Jožu", ki je velik, je prekerna zadeva. Morda so to le bolj marnje, ugibanja. Bolj važna in vesela vest prihaja iz Moskve, kjer se zdaj rito nahaja, ko je časnikarjem povedal, da mora biti Trst z Estro vred — jugoslovanski, ne morda avstrijski. Da bi le tudi "Joža" tako rekel in udaril, 3aj tri bilo nekaj upanja pri taki streli celo za Koroško. ' * Vprašanje- Avstrije bo delalo ie dosti preglavic. Stališče Slovencev je prekerno, ako bi tudi ne bilo res, da Tito nekaj "ba-ranta", in izjava v MoskvC da mora biti Trst jugoslovanski, bi govorila proti takemu barantanju. Upajmo, da bodo Avstrijo sfiksali brez Slovencev, in pridejo vsi Slovenci pod novo Jugoslavijo, dasi danes še glava boli. Vidim tudi nekaj glasov "Avstrijcev", in ti glasovi so vsi sršenasti in osasti zoper tistega Hitlera, ki je Avstrijo požrl. Bo nekaj takih "Avstrijcev", ki niso bili za Anschluss, dosti jih pa tedaj ni bilo, zdaj jih je morda več, ampak na "požira-nje" bodo tudi ti Avstrijci težko pozabili, ako bi mogli n. pr. Slovence požreti. PRODAM 5-stanovanjsko zidano hišo, za 2 kari garage. Mesečna najemnina donaša $200. Nahaja se na 26. cesti in Springfield, Cena je $9,800; 5 akrov farmo. Nahaja se na Wolf Road. Cena je $1,600. 3-stanovanjsko zidano hiše po 4 sobe; centralna kurjava, Nahaja se na Harding Ave. ir 22 cesti. Cena je $9,000; 2-stanovanjsko zidatTO hiše po 5-6 sob; centralna kurjava najemnina $110 na mesec. Na haja se na 24. cesti in Lawn dale Ave. Cena je $12,700; 3-stanovanjsko zidano hišo centralna kurjava; najemnim $140 na mesec. Nahaja se n£ Millard Ave. Cena je $9,950; Za pojasnila se obrnite na ANTON JORDAN 3741 W. 2Sth Street, Chicago, IIL Telefon Crawford 3S38. Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljaei ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 * Kadar imate za oddati kako ples-Slovencem priliko i n da vprašate nas, če daste potem delo tudi dru-karsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot nas za cene. Nobene zamere od gam. Za pleskarska dela jamčimo. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918 Reridenčni teL: La Grange 3966 • 1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"!