GLASILO ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO ] DVOMfgEČNlK+LETtflK LXXVII | ŠTEVILKA 3 | SKUPNA ST. 529 ¿JJ4J ^ J JUjJJJ ] .VSEBINA L Trgovina z dušami Velika naloga -biti kot Jezus Nino in Franc Ksaver Dobro blago in sveta kupčija Med mladimi tudi v univerzitetni predavalnici Marijin dom -dom za mlade številka leto letnik skupna št. ISSN DVOMESECNIK Glasilo za salezijansko družino 3 2004 77 529 0353-0477 Izdaja: Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja: uredniški odbor Urednik: mag. Marjan Lamovšek Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava: Marko Suhoveršnik Stiki: mag. Janez Potočnik Založba: Salve d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Povše, Ljubljana Salezijanski vestnik je I 1877 ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku pa je začel izhajati !. 1904. Danes izhaja v 55 narodnih izdajah, v 24 jezikih in v 151 državah, kjer delujejo salezijanci (letna naklada nad 10 milijonov izvodov). Naslov uredništva: telefon: e-pošta: Salezijanski vestnik RakovniškaS 1000 Ljubljana 01/42.73.028 vestnik@salve.si ■■postavam bralci Salezijanske-ga vestnika, dragi Marijini . častilci! Zopel je ta »krasni majnik«, ko »ptice glasno po goščavah slavo Jezusu pojo in Mariji po dobravah venec šmamice pleto.« Tudi naša srca se radujejo. Pa ne le zaradi koledarske pomladi, ki prebuja v nas nove moči, pač pa predvsem zaradi novega upanja, ki ga prinaša v naše duše Vstali Zveličat: Z. Marijo, prvo pričo Gospodovega vstajenja, doživljamo pomlad Duha in zato skupaj z njo pojemo: »Velike reči mi je storil on, kije mogočen!« Tako vzklikne Marija Tako je zapela Marija potem, ko je privolila v Božje materinstvo in ko je kasneje vse življenje napredovala na poti vere ter ugotavljala, da Bog po njej uresničuje svoj načrt odrešenja. Tisti angelov pozdrav: »Veseli se, milosti polna,« je njej in pozneje vsej Cerkvi razodel, kako je mogoče, da neka žena spočne, rodi, vzgaja in spremlja v življenju Božjega Sina, po njegovi smrti pa doživi polnost občestva z apostoli, ko skupaj z njimi doživi prihod Svetega Duha in začetek neustrašnega oznanjevanja evangelija. Ta milosti polna žena je vse od spočetja nekaj posebnega: je radost zemlje in neba, saj je najlepša, najčistejša, brez madeža izvirnega greha spočeta. 0 njej je pred 150 leti Cerkev slovesno proglasila dogmo in od takrat jo, med drugim, častimo kot Brezmadežno. Med mnogimi upodobitvami, ki so nam blizu, nam je poznana kot žena, ki ima na glavi venec iz dvanajstih zvezd. Ta žena, obljubljena v raju, rodi Božjega Sina, vse od apostolskih časov pa, skupaj z Jezusom, rojeva tudi nas, Božje otroke, in za nas poje še naprej: »Velike reči mi je storil on, ki je mogočen!« To so tudi besede naših svetih in blaženih Mnogi kristjani čutijo, kako je lažje bit i Božji otrok, če si ist očasno tudi Marijin otrok, zato se ji z vsem srcem izročajo. Sv.Janez Bosko, ustanovitelj sa-lezijancev, in sv. Marija Mazzarel-lo, soustanoviteljica hčera Marije Pomočnice, sta že v mladosti izku- s. Mira Peče INŠPEKTORICA HMP DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila. Salezijanci, Rakovniška6, 1000 Ljubljana RAČUN 24200-9004141717 sklic 00 06 vodnik VELIKE REČI M1JE STORIL v ON, KIJE MOGOČEN ^ (Lk 1,49) sila moč Marijine navzočnosti. Na začetku njunih apostolskih poti je bila Brezmadežna, kateri pa se je pozneje pridružilo še močno češče-nje Marije Pomočnice. Pod okriljem Brezmadežne so nastajale prve vzgojne ustanove in pod njeno zaščito sta hotela vzgajati mlade in jim pomagati osvobajati se od vsakega zla. Ta Marijina pomoč se je izkazala kot zelo uspešna. Že tedaj in vse do danes se v njuni šoli vzgajajo ne le dobri kristjani in pošteni državljani, pač pa tudi svetniki. Letos obhajamo 50 let, kar je bil proglašen za svetnika Dominik Savio, 1 00 let, odkarje umrla blažena La-vra Vicuna, in veliko drugih obletnic. V teh dneh pa nam Cerkev postavi za vzor še tri čudovite osebnosti, ki so po stopinjah naših svetih ustanoviteljev dosegli slavo oltarja: salezijanca Avgusta Czartorvske-ga, hčerko Marije Pomočnice s. Ev-zebijo Palomino in salezijansko so-trudnicoAleksandrinoM. da Costa. Tudi oni so na poseben način častili Marijo in se po n jenem zgledu odpirali delovanju Božje milosti. Blažena s. Evzebija Palomino je npr. že od otroštva naprej močno ljubila Marijo iti kljub velikemu uboš-tvu, kije pestilo njeno družino, v sebi nosila neizmerno bogastvo: lepoto in radost duše, kije znala, kot Marija, zreti Boga. Doživljala je previdnostno Božjo navzočnost vžuborenju potočkov, v valovanju drevesnih kro-šenj, v petju ptic, v travnikih, posejanih s cvetjem. V sebi si je govorila: »Če je vse to, kar gledam, tako lepo, kakšna je šele lepota, ki se nahaja nad modrino neba?« Kot Marija je tudi s. Evzebija ponavljala: »Glej, dekla sem Gospodova,« in ta njena razpoložljivost za služenje je dozorela do darovanja življenja: Priložnost je videla v španski revoluciji v tridesetih letih, koso demonstranti sejali strah in nasilje, podirali cerkve, ropali samostane. Ponudila se je kol žrtev za prihod Božjega kraljestva in za mir svoji domovini. Če ni mogla prestopiti meja domovine, da bišlavmisijone evangelizirat množice, pa je od tedaj lahko evangeli-zirala, delila nasvete, darovala iz svoje žrtvene postelje. Že samo ta kratek utrinek iz življenja bi. s. Evzebije nas lahko prepriča o tem, kako je Marija lahko mati, ki rodi svetnike in po njih poje: »Velike reči mi je storil on, kije mogočen!« Bo to tudi pesem združene Evrope? Prvi maj je bil za nas Slovence poseben dan. Razširili smo svoje meje in stopili v širše občestvo evropskih narodov. Vsi skupaj veliko pričakujemo od tega dogodka, a poklicani smo, da tudi kaj damo. O tem, kaj bomo ponudili demokratični in ekonomsko zavzeti Evropi, se mnogi sprašujejo. Mi pa se vprašajmo, kaj lahko damo kot verni narod, kot Božji in Marijini otroci? Ali imamo še v sebi moč duha, vrednote evangelija, solidno versko prakso, tudi nekaj tiste zdrave pameti, ki so jo premogli naši starši? Ali smo dovolj prepričani, da jo to eno izmed največjih bogastev; ki ga lahko damo Evropi? S tem ji damo Boga, ko leta počasi izgublja svoje mesto ne le v uradnih dokumentih, pač pa tudi v konkretnem življenju. Salezijan-ski pokrajinski svet ovalec g. Albert Van Heche, ki smo ga tudi v Sloveniji že srečali, pravi v nekem intervjuju za nemški Salezijanski vestnik: »Prihodnosti ni mogoče graditi brez spoštovanja zgodovine. Potrebno je postaviti Boga v Evropo, oznanjati Veselo oznanilo tudi ubogim in pozabljenim, presaditi vanjo, kar nam je dal don Bosko.« Kot salezijanska družina smo po vabljeni, da se, kot prvi kristjani in kot naši svetniki, oklenemo Marije in skupaj z njo prosimo za dar in moč Duha, ki lahko vse prenovi. I/ prvi vrsti naj nas utrdi v zvestem življenju po evangeliju, opogumi pa naj nas tudi za vse tiste izbire, ki bodo mladim rodovom omogočile, da bodo rasli iz zdravih korenin in gradili svojo hišo na skali. Solidno vzgojo po preventivnem sistemu, ki se začne v družinah ter nadaljuje v šolah, v župnijskih občestvih, v redovnih ustanovah, v oratorijih, v salezijanskem mladinskem gibanju ... vse to in še več bi nam naštel don Bosko. Z vsem tem pa bi na najbolj vidno mesto postavili Marijo, Brezmadežno Pomočnico. Toženo prepoznamo tudi v modrini in v dvanajstih zvezdah, ki so simbol združene Evrope, v katero vstopamo v tem najlepšem in upanja polnem mesecu majniku. Ta žena rojeva Božje otroke, naj rojeva in združuje tudi evropske narode. Tako bo tudi Evropa lahko z n jo pela: »Velike reči mije storil on, kije mogočen!« IVAJ - JUNIJ • 2004 3 i"« CJfTTici in pO esusubk" Letošnji gost na zaključni prireditvi Don Boskovega turnirja je bil »srebrni« rokometaš Andrej Ka-stelic, ki nam je povedal marsikaj zanimivega iz svojega športnega in zasebnega življenja. Seveda pa mu ni ušla častna naloga - podeljevanje nagrad najboljšim tekmovalcem. Vmarcu je bil kabaret ena izmed prireditev, ob kateri smo se sprostili, se nasmejali in spoznali talente svojih vrstnikov. Cas nam je s svojo glasbo polepšala tudiju-dita Kavčnik. Za monodramo Jamski človek je bilo toliko navdušenja, daje niso smeli spregledati niti starši. Kmalu pa seje v šoli zopet začelo. Dom Janeza Boska vsako leto sodeluje na športnem tekmovanju dijaških domov-»Domia-di«. Na praznik sv. Jožefa smo si v okviru šole ogledali musical z naslovom »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«, ki so ga v Ljubljani uprizorili koroški Slovenci. Mesec ma-recje bil tudi poln življenja na Pohorju, kamor so se na teden ob- Gostdeliavtograme... veznih izbirnih vsebin najprej odpravili dijaki drugega, kasneje pa še tretjega letnika. Zimska idila, odrezani od sveta, kjer včasih zmanjka tudi elektrike ... Enkratno in nepozabno! Za konec pa še tale novička: Prav na prvega aprila je bil pri nas kulturni večer dijaških domov dolenjske regije. Naši dijaki se bodo s kar dvema tekmovalnima točkama udeležili državnega srečanja dijaških domov na Rogli. Poleg njih pa bodo na tej prireditvi sodelovali še drugi naši dijaki, ki so zmagali v različnih športnih panogah na področnih tekmovanjih. Mojca Šakanovič zelo všeč, ganil me je film o Mariji, kjer so se mi določeni prizori vtisnili naravnost v srce. Močno sem bil vesel adoracije, kjer sem lahko molil in premišljeval; lahko rečem, da mi je bila ravno ta molitev pred Najsvetejšim vrhunec tega vikenda. Ta vikend je bil zame ena nova čudovita izkušnja. Marija in njeno popolno zaupanje v Božjo voljo; pogovor o stiskah, kijih je sprva težko sprejeti, a brez njih ne bi zrasli v take osebe, kot smo; pričevanje, ki mi je spet potrdilo, da Jezus še vedno dela čudeže, spoved, kjer sem začutila, kako močno me Jezus ljubi... Hvala animatorjem in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi tega vikenda - mnogim mladim ste popestrili vsakdanjik. K. J. Ena od skupin na duhovnih vajah na Bledu Okoli 220 mladih se je v februarju in marcu udeležilo postnih duhovnih vaj s skupnim naslovom Tišina, ki glasno govori. Duhovne vaje so potekale na štirih različnih krajih, in sicer na Miren-skem Gradu, Bledu, Pohorju in v Veržeju. Mladi so razmišljali o svojih stiskah in izhodih iz njih, poslušali pričevanja in vikend preživeli v veselem, sproščenem ozračju. Rdeča nit, kije povezovala vse vikende, pa je bila Marija in njena vloga v življenju vsakega izmed nas. Poglejmo, kako sta postne duhovne vaje doživljala udeleženca Aleš in Urška. Na tem duhovnem vikendu sem se veliko smejal, veliko stvari mi je bilo 12 MAJ - JUNIJ • 2004 V soboto, 6. marca 2004, je bil v Salzburgu na slavnostni plenarni seji Evropske akademije znanosti in umetnosti (Academia scientiarum et artium Europaea) salezijanec dr. Alojzij Slavko Snoj sprejet med redne člane te akademije. Posebna komisija Evropske akademije, kije skrbno pregledala in ovrednotila njegovo delo na področju znanosti, je 28. novembra 2003 odobrila njegov sprejem med redne člane. Akademiku prof. dr. Alojziju Utrinek pod marelo Bil je koncert z imenom "Utrinek pod marelo". V nedeljo, 7. marca, so se v Ljubljani na Rakovniku, ob zvonjenju značilne- pripravljenost za dobrodelnost, tako na strani nastopajočih kakor na strani udeležencev, da mladostni žar v mladih med letom ne ugasne in da se mladi prepoznajo v don Boskovi karizmi. Program je bil družabno-kon- vrsto let vodi Uskovniške tedne. Zbrani denarje bil konkreten prispevek in hkrati simbolična gesta mladih, daje Uskov-nica del njih samih in njihovega srca, kjer so se srečali z Bogom in s človekom. To želijo povedati tudi drugim, zato so se razšli z obljubo: »Še se bomo videli, če ne prej, drugo leto na koncertu!« In še skrivnost za naše bralce: Utrinek pod marelo bo naslednje leto na velikonočni ponedeljek. Lidija, Lili in Nina Duet kitaristov... ga uskovniškega zvonca, zbrali številni mladi.Jedro nastopajočih in obiskovalcev so sestavljali tisti, ki so se v preteklih letih udeležili Uskovniških tednov. Ideja o Utrinku pod marelo se je rodila v glavah nekaterih mladih. Namen je bil, da se spodbudi certni. Poleg glasbenih točk, ki sojih izvajali bolj ali manj znani obrazi mladih glasbenikov, so mladi podoživljali nekatere bistvene elemente, ki so značilni za Uskovniške tedne. Ob koncu so sledile zahvale vsem, predvsem pa g. Jožetu Vidicu, ki že 50-letnica Katehetskega inštituta Salezijanska papeška univerza v Rimu ima poleg šestih fakultet tudi vrsto inštitutov. Med najbolj razpoznavnimi v italijanskem in mednarodnem obsegu je Katehetski inštitut, ki ima že svojo petdesetletno zgodovino (1953-2003). Zato so v Rimu meseca februarja 2004 priredili prvo svetovno študijsko srečanje salezijanskih voditeljev kate-hetskih centrov in profesorjev katehetike. Bilo je okrog 50 udeležencev. Mnogi so nekdanji študenti prav tega inštituta, ki so zdaj uveljavljeni katehetski ani-matorji v najrazličnejših deželah: po Evropi, Afriki, Aziji in Oceaniji ter Južni in Severni Ameriki. Cilji srečanj so načrtovanje temeljne katehetske usposobljenosti mladih salezijancev, povezovanje raznih pobud v celoto, medsebojna obogatitev in v prihodnje tudi skupni odgovori na sodobne izzive, kijih postavlja globalizirajoči se svet pred novo evangelizacijo in ka-tehizacijo. Na tem inštitutu so študirali tudi domala vsi sedanji katehetski voditelji iz vseh treh slovenskih škofij. as.s. Slavku Snoju iskreno čestitamo za izkazano mu zaupanje in se hkrati z njim, kot prvim akademikom med salezijanci na Slovenskem, iskreno veselimo. Akad. prof. dr. Alojzij Slavko SNOJ MAJ - JUNIJ • 2004 5 i Uoma in po svetu Jubilejna butara Na cvetno nedeljo so člani turističnega društva Krim k blagoslovu vTomišelj pripeljali butaro, visoko 13,80 m. Pripeljali so jo na posebnem vozu in jo pred župnijsko cerkvijo postavili ob zvonik. V butaro je bilo vpletenega 10 m. bršljana. Letos ta župnija namreč obhaja 100 let samostojnega delovanja, zato vsak meter bršljana pomeni desetletje delovanja župnije. Uroš Pušnik Lojze Dobravec se je srečal z abrahamom Veselje letošnjih velikonočnih praznikov se je za Lojzeta Dobravca, predstojnika slovenskih salezijancev, nadaljevalo v praznovanje osebnega praznika. Prav na velikonočni pone-deljekje praznoval svoj 50. rojstni dan. Z nekaterimi svojimi sobrati je obiskal rojstni kraj Bloke. Najprej seje ob grobu spomnil pokojnega očeta in mame ter drugih sorodnikov, nato pa seje v cerkvi sv. nadangela Mihaela, kjer je bil krščen, zahvalil za dar življenja in vere. V prijetnem druženju, ob sprejemu med domačimi na domu, smo z njim obujali spomine na leta, ki so mu hitro minila. Življenje je prinašalo veliko izzivov in uspehov, pomembnih odločitev, trdega dela, pa tudi veliko preizkušenj. Sledil je svojemu poslanstvu in verjel v mlade. Svoje srce in moči jim je podarjal. Vsi zbrani smo mu zaželeli, naj ga njegov vzornik, sveti Janez Bosko, spremlja na poteh, ki so mu namenjene. Bloška mati Marija pa OVICE ■ Španija-nacionalni radio v sa-lezijanskem zavodu.-Znana novinarka Barbara Alvarez je izbrala salezijansko šolo za svojo oddajo. Mladi pripravljajo različne dele radijskega programa. Vsako nedeljo od 15.00 do 16.00 je oddaja v živo za mlade, ki postavljajo najrazličnejša vprašanja. Več informacij na spletni strani www. me. es/micolegio. htm ■ Kitajska - kazen z obešanjem za zdaj še odložena. - Hongkonški škof, salezijanec mons.JožefZen, je 3. julija 2003 organiziral velik pohod proti kazni z obešanjem za »izdajalce«, »upornike« in druge »protidržavne elemente«, ki se ga je udeležilo 500.000 ljudi.V intervjuju v časopisu »South Chine Morning Post« muje bilo zagotovljeno, da še ni določen datum, kdaj bo kitajski parlament sprejel zgoraj omenjeni zakon. Za zdaj parlament »čaka na ugoden trenutek in ugodno javno mnenje«. ■ Avstrija - 25 let dela za pomoč gobavcem. - Pred 25 leti je salezijanec g. Karl Salesny osnoval združenje z imenom Leprafonds Au- stria. Fond zdravi vsako leto 2000 gobavcev v projektih v Afriki in na Madagaskarju. Čepravje bolezen ozdravljiva, je danes še vedno od 8 do 12 milijonov gobavcev. Fond je zbral že 600.000 evrov. ■ Rim - izšel četrti zvezek don Bo-skovih neizdanih pisem.-To so pisma od 1873. do 1875. leta. To so leta potrditve salezijanske družbe, prve misijonske odprave, nastanek sotrudnikov in semenišča za odrasle. »To so,« kot pravi ravnatelj sa-lezijanskega zgodovinskega inštituta pri vrhovnem vodstvu, don Motto, »tri najpomembnejša leta don Boskovega življenja. So pa tudi leta nesoglasja s škofom, pomanjkanja sredstev za vedno rastoče potrebe, smrti dragih prijateljev in spodletelih korakov za priznanje družbe v Rimu. « ■Vietnam - poklici cveto. - G. Ce-reda, vrhovni svetovalec za formacijo, je obiskal Dalnji vzhod. V Vietnamu je v različnih salezijan-skih zavodih 38 prednovincev, 24 novincev, 38 ponovincev, 34 bo-goslovcev in več kot 300 pripravnikov v starosti od 17 23 let. naj mu bo še naprej varno zavetje in priprošnjica v dneh, ko jo bo najbolj potreboval. Lojze, Bog naj blagoslovi tvoje Skupaj ssorodniki in sobrati načrte in hrepenenja, saj ve, da mnogi čakajo nate, na tvoje veselo oznanilo, besedo tolažbe, sprave in upanja! M. S. i Kristjan vsak dan ■ Pazite in varujte se vsake pohlepnosti, je svaril Jezus, in svoj nauk osvetlil s priliko o pohlepnem bogatinu, ki je za svoje pridelke zgradil nove kašče (prim. Lk 12,15-21). Človek postane lakomen zaradi notranje duhovne neurejenosti. Temu ni vzrok samo navezanost na materialne dobrine, ampak tudi greh nečistosti. V pismih vernikom apostol Peter omenja greh lakomnosti skupaj z nečistostjo. Ko je Dominik Savio stopil v don Boskov oratorij v Turinu, gaje začudil napis na steni don Boskove sobe: »Daj mi duše, vse drugo pa vzemi!« To je pomenilo, da seje don Bosko odpovedal slavi, denarju in udobnemu življenju, da bi mladim lahko oznanja Božje kraljestvo. Dominik Savio je dojel vsebino napisa na steni in don Bo-sku rekel: »Razumel sem: tu ni trgovanja z denarjem, ampak z dušami. Upam, da bo moja duša postala del te trgovine.« Vtem procesu »trgovanja z dušami« je Dominik Savio s pomočjo Janeza Boska iztržil največ in postal svetnik. Njegovo čisto srce gaje osvobajalo od navezanosti na materialne dobrine in mu omogočalo, daje v vsej svobodi zahrepenel po Bogu. V letošnjem postnem času smo slovenski kristjani zaman pričakovali, da bodo v kinematografih predvajali film o Kristusovem trpljenju, ki gaje re-žiral slavni igralec Mel Gibson. Ustanove, ki so odgovorne za odkup in predvajanje filma, so privlekle na dan razne izgovore: »Nihče nam filma še ni ponudil za odkup, ni še prostega termina za njegovo predvajanje in podobno.« Ne moremo si predstavljati, kako bajno bi zaslužili naši kinematografi s tem filmom v tako ugodnem času, kot je bil postni čas. Več resnic se nam ponuja iz ozadja. Predvajanje filma o Kristusu na platnu, kjer predvajajo tudi pornografijo, nasilje vsakršne vrste, plehkost in lahko-živost res lahko vzbuja nemirno vest. Vendar pa se mi bolj vsiljuje misel o strahu, da bi film množicam oznanjal evan-geljskega Kristusa in resnico o njegovem vstajenju od mrtvih. Skratka, da bila to dokaj uspešna kateheza za javnost. Še zlasti, ker je po svetu prišlo zaradi ogleda filma do mnogih ver-sko-moralnih spreobrnjenj. Gotovo tudi vodilnim slovenskih kinematografskih ustanov ni neznano,da je pri nas Cerkev ločena od države in da vera sodi samo v zasebnost. Očitno si mislijo, daje bolje ne zganjati panike, počakati, da velikonočni Foto: J. Žnidaršič prazniki minejo in se tako umirijo verska čustva. Saj bo denar pa ob drugi ugodni priliki pritekel v prave žepe. Treba je pač misliti na daljši rok. Zakaj bi trenutno mastno zaslužili s filmom o Kristusu, pri tem pa morda »izgubili« kakšno dušo, ki bi več ne bila sposobna slediti protikatoliškim trendom slovenskih javnih občil in pris- piše dr. Peter Štumpf pevati svoj tolarček za »pravo stvar«? Ni kaj! Lakomnost, ki se zna vdržati in predvideti še večje koristi. Že sv. Pavel jo je zaslutil in zapisal: »Njihove oči so polne prešuštva in nikoli ne prenehajo z grehom. Zvabljajo neutrjene duše, srce jim je izurjeno za lakomnost, otroci prekletstva so« (Ef 5, 3). Dragi bralci! Tudi to je trgovina z dušami.■ MAJ-JUNIJ-2004 7 i o / Mi M fetn , piše Metod Ogorevc Vsak mlad človek, kise mu odpre priložnost, da bi bil animator, najprej vidi zelo konkreten izziv: biti »leader« -usmerjevalec, voditelj... Po nekaj korakih pa se od prejo še druge, na začetku nekoliko zamegljene, pa vendar temeljne poteze anima-torskega poklica. Danes si bomo ogledali eno od njih: voditi kjezusu. Verjetno nas je velikonočno praznovanje postavilo pred dejstvo, da smo tudi mi apostoli, oznanjevalci živega Kristusa, zato bo to razmišljanje še bolj dobrodošlo. Oratorij -skupina: »laboratorij vere« Zavedamo se, da je naj bolj osnovno poslanstvo animator-ja vzgajati mlade kristjane, in ta naloga ni bila nikoli lahka. Danes je to delo še veliko bolj zahtevno zaradi močnega vpliva novih dejavnikov - naraščajoči pluralizem na kulturnem in verskem področju, razširjen relativizem na področju resnice in tudi morala, ki je ostala brez temeljev in pravil. Zato animatorji danes čutimo vso težo svojega poslanstva: težko je, rezultati so negotovi, za to delo ni nobene hvaležnosti. Tako se pogosto dogaja, da v nas raste malodušje, kije dostikrat uvertura v opustitev ani-matorske službe. 8 MAJ JUN J • 2004 Toda otrok in mladih ne moremo pustiti samih! Mislim, da danes bolj kot v preteklosti potrebujejo, da jim nekdo prisluhne, jim pomaga in jih spremlja. To delamo tudi zato, ker verjamemo v sposobnosti, kijih nosijo v sebi mladi, predvsem pa, ker imamo upanje, da naše delo vodi Sveti Duh. Kakšen je naš predlog? Kot animatorji moramo torej poskrbeti za krščansko dozorevanje mladih. Toda, kako to narediti, ko se čutimo nesposobne in tudi sami tavamo? Vedno bolj nam je jasno, da ni dovolj ena ura verouka na teden, po drugi strani tudi ni dovolj neko splošno vključevanje v župnijsko pastoralo. Če želimo Jezusa približati otrokom in mladim, moramo imeti pred očmi naslednje štiri elemente: • močna skupnost ali skupina, v kateri se počutimo dobro: vabilo v skupino; • osebno spremljanje: zanimam se za vsakega osebno in se mu posvetim; • vse dogajanje »obesim« na temelje vere; • pomembna je tudi močna iz- kušnja krščanskega življenja na področjih bogoslužja, skupnega življenja in služenja drugim. Vsa ta štiri področja se morajo prepletati med seboj in morajo jasno izstopati iz naših »projektov« in načrtov. S pomembnimi stvarmi se moramo soočiti, beg je lahko usoden Ko želimo mlademu človeku približati Jezusa, vero, je pomembno, da se lotimo najprej osnovnih vsebin vere, da se ne zaustavljamo ob nepomembnih ali celo zavajajočih elementih. Naše apostolsko delovanje pa vsekakor vedno podkrepimo s svojim življenjem, ki mora nagovarjati samo od sebe. Če hočemo mladim govoriti ojezusu, moramo upoštevati predvsem dve nalogi: • najprej se moramo osredotočiti na osebo Jezusa, na njegovo bivanje in delovanje; • potem pa moramo imeti pred seboj mladega človeka, ki živi svoje obdobje, svoje izbire... Če želimo, da bo raslo zanimanje zajezusa, potem moramo mlade povabiti v dogajanje ¿¡sti. verskega življenja in rasti v njem. Ob vseh potrebah, skrbeh, upanju, sanjah, izbirah moramo otrokom-mladim v naših programih jasno predstaviti pot krščanskega življenja in dozorevanja. To je pot, ki vodi do srečanja. Vtem srečanju pa je radost, pozitiven odnos, ljubezen. Jezus postane Odrešenik njegovega življenja, zato je zelo pomembno, da Kristus postane na tej poti »moj Jezus, moj Odrešenik«, s katerim imam osebni, prijateljski odnos. Jezus je kljub vsem osebnostim našega časa veliko presenečenje Če bom znal kot animator dati zgornjim vrsticam duha, ki oživlja, potem bo v moji skupini, na mojem oratoriju Jezus postal topla in simpatična oseba. To bo Jezus, ki ga bomo gledali z novimi očmi. Ta pogled bo postal pobuda za nove določitve in nova dejanja v mojem življenju, v življenju mladih. In verjamem, da bomo priča neverjetnim odločitvam, ki se rojevajo v mladih srcih. Ne gre torej za nov evangelij, ampak za tiste Jezusove poteze, ki bodo bolj nagovorile mlade našega časa. To je srečanje z Jezusom-pri-jateljem, kije globoko povezan z našo rastjo, posebej v »najstniškem« obdobju. Takšna podoba Jezusa bo nekaj posebnega v življenju mladih, takšen Jezus je sposoben navdušiti in usmerjati. Dragi animator, to je tvoja velika in tudi hvaležna naloga. Bodi apostol življenja, upanja, navdušenja ...r s Piši na < vestnik@salve.si> MAJ -JUNIJ - 2004 9 íe in učitel dr. Pascual Chávez Villanueva Sadovi preventivnega sistema NINO in FRANC KSAVER V tem mesecu imamo pred očmi Nina di Leo (Palermo 1957-1974) in Franca Ksaverja Ribaš (Barcelona 1958-1975), enake starosti tudi po svetosti. mm „., Nino je imel normalno življenje do dneva, ko gaje zadela bolezen in gaje trpljenje prekalilo kot zlato v topilnici. Pri dvanajstih letih je začel zahajati v oratorij v Palermu. Bolezen gaje presenetila poleti 1973: levkemija. Poskušali so vse mogoče: z mamo sta se odpravila v bolnišnico v Pariz. Tam so ga vsi vzljubili; bilje v tolažbo vsem drugim otrokom, ki so se tako kot on borili proti smrti. Kakšnemu je bral življenjepis Dominika Savia, ki gaje imel pod blazino, druge je učil, kako naj trpijo in Bogu darujejo svoje trpljenje. Vzbujal je smeh zaradi svojega izgovora francoščine, toda vsi so bili očarani nad njegovim nasmeškom. V tem okolju, kjer so bili mnogi brez vere, je začel moliti. Pogosto je prejemal sveto obhajilo, a ni hotel, da mu postane zgolj navada. V Parizu je spočetka prestal intenzivno in bolečo terapijo v sterilni sobi, sam, brez družbe. Nekega dne mu je primarij, ki ga je videl, kako trpi, dejal, naj malo zakolne. "Kaj se nikoli ne upreš? Kaj si storil Bogu?" Nino mu je na kratko odgovoril: »Kaj ima pri tem opraviti Bog? Ali Gospod ni prav tako veliko trpel? Sicer pa bi iz sterilne sobe prihajale same sterilne kletve.« Vrnil seje v svoj Palermo, da bi tam prebil zadnje mesece svojega življenja. Umrl je 23. januarja 1974, spokojnega in mirnega obraza, z vedrim nasmeškom na ustnicah. Franc Ksaver je preživel otroška leta v družini, kjer je po šoli pomagal v domači trgovini. Pri 15 letih je spoznal salezijan-ski mladinski center Marti-Co-dolar, kjer seje pridružil vzgojni skupini. Zavedel seje svojega krščanskega poklica in si utrjeval voljo, da bi na ta poklic odgovarjal z vso korenitostjo. Sad tega je pozneje postal življenjski načrt, ki ga je v kratkem pri-vedel do velikih korakov na njegovi poti duhovnega zorenja. 19. julija 1974je zapisal v svoj dnevnik: »Moje prizadevanje lah- ko povzamem takole: v različnih okoljih uresničiti to, kar zahteva vera, vsakdanja predanost molitvi - ki zame obstaja v branju Svetega pisma in molitvi za brate in prijatelje - in izpraševanje vesti o mojem življenju ali o kakem posebnem dogodku.« Skupina, v loterije deloval kot animator, gaje navedla, da seje najbolj zavzemal za najmanjše in za probleme v svoji mestni četrti kot član socialnega krožka. Franc Ksaver je vedel, da se mora pokazati kot pravi kristjan. Napravil je sklep, da se bo rad pogovarjal z domačimi, da bo premagoval svojo boječnost v šoli in se zavzemal na socialnem področju, toda vse to v Kristusovem imenu. In to je jasno in glasno povedal vsem. Francevo življenje je bilo normalno,toda Bogje imel vnjem svojo vlogo: »Ko gledam svoje življenje in ne da bi vedel, zakaj, saj v njem ni nič izrednega, se mi zdi, da meje Bog pritegnil in poklical. S svoje strani bom skušal slediti po tej poti kljub težavam,« je zapisal 18.9.1974. Ta poziv seje pojavil še siloviteje pri vzgojnem srečanju poleti 1975: »Verjamem, da meje Kristus poklical; moram mu dati odgovor... Če On ne bi bil z menoj, bi bil navaden fant, samcat in neveden ... Z njegovo pomočjo hočem vedno bolj živeti kot kristjan ... To je cilj mojega življenja« (29.7.1975). Franc Ksaver je svojo voljo po polnosti v Bogu izpolnil 4. 10. 1975, na praznik sv. Frančiška Asiškega.B 10 MAJ-JUNIJ • 2004 Misijonar pripoveduje, kako je obiskoval vernike na svojem misijonskem področju. Nekega dne seje ves utrujen od poti zaustavil pri človeku, kije na kolenih s kladivom in dletom obdeloval gmoto kamna. Medtem, ko je misijonar nekoliko počival in občudoval umetnika, kije oblikoval umetnino, in preden je sklenil nadaljevati pot, je vzkliknil: "O, ko bi moji verniki mene tako ubogali in se dali tako oblikovati, kakor tebe uboga ta kamnita gmota!" Umetnik seje zazrl v misijonarja in mu rekel: "Oče, vidim, da ste zelo utrujeni, veliko delate, verjetno pa nekoliko premalo na kolenih!" Verjetno bi lahko očitek, ki ga je umetnik izrekel misijonarju, veljal tudi za vse, ki si prizadevamo, da bi današnja in jutrišnja Cerkev imela zadosti duhovnih poklicev. V letošnjem letu, ko MOLITVENI NAMENI "Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev" (Mt 9,37-38) ♦ MAJ Da bi starši, vzgojitelji in mladi ob šmarnični pobožnosti razmišljali tudi o pravilni poklicni odločitvi, ki jo Bog namenja vsakemu človeku. ♦ JUNIJ Prosimo za letošnje bodoče novomašnike, da bi svoj "tukaj sem", izrekli velikodušno in z zaupanjem v Božjo pomoč. ♦ JULIJ Prosimo za redovnike in redovnice, da bi z radostnim srcem služili Bogu in ljudem v zvestobi dani obljubi. slovenska Cerkev obhaja leto duhovnih poklicev, se veliko govori in piše o duhovnih poklicih. O tem se razpravlja na sejah župnijskih pastoralnih svetov, poklicni pastorali so namenjene tudi letošnje šmarnice. Verjetno pa za dar duhovnih poklicev premalo molimo. "Molitev ni le eno izmed poljubnih sredstev za prejem daru Božjega klica, temveč je bistveno sredstvo"(CD 18,23). Zato pojdimo na kolena tudi duhovniki, redovniki, redovnice, ve-roučitelji. Pojdimo na kolena, ne sami, pač pa skupaj z otroki in mladimi, z njihovimi starši in končno z vso župnijsko skupnostjo. Že Jezus je naročil svojim učencem, naj "prosijo Gospoda žetve, da pošlje delavce na svojo žetev" (Lk 10,2). K molitvi za duhovne poklice je papež Janez Pavel II. povabil vse duhovnike v pismu duhovnikom za veliki četrtek, kjer med drugim pravi: "Duhovniški poklic je Božji dar, za katerega moramo nenehno moliti. Ko sprejemamo Jezusov klic, moramo najprej prositi Gospodarja žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev. Molitev, ki jo krepi tiha daritev trpljenja, je prvo in najbolj učinkovito sredstvo pastorale duhovnih poklicev." Podobno papež zatrjuje v Poslanici za 41. svetovni dan molitve za duhovne poklice: "Naša prva dolžnost je namreč prositi Gospoda žetve za tiste, ki že hodijo za Kristusom v duhovniškem in redovniškem življenju, in za tiste, kijih Gospod v svojem usmiljenju ne neha klicati v tako pomembna cerkvena dela ..." Poslanico papež zaključuje z besedami: "Sveti Duh napravlja vso Cerkev za ljudstvo molivcev, ki povzdigujejo svoj glas k nebeškemu Očetu in prosijo za svete poklice za duhovništvo in posvečeno življenje. Molimo, da bi bili tisti, ki jih je Gospod izbral in poklical, zvesti in veseli pričevalci evangelija, kateremu so posvetili svoje življenje." Dragi molivci in molivke! Po teh namenih bomo molili tudi vsi zbrani na tradicionalnem letnem srečanju molivcev za duhovne poklice v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku v soboto, 29. maja 2004, z začetkom ob 9.00 uri. Pridite v čim večjem številu v Marijino šolo. Marija Pomočnica, Mati duhovnih poklicev, vas pričakuje.« Ivan Turk VODITELJ MOLIVCEV Duhovne vaje za molivce za duhovne poklice, člane masne zveze in druge KUREŠČEK 15.-17. julij VERŽEJ 22.-24. julij Za obe skupini začetek v Četrtek ob 18.00 s sveto mašo, sklep v soboto s kosilom Prijave: Ivan Turk, Marijanišče, 9241 Veržej; tel. 02/ 58.89.060 ali 031/358.018 MAJ-JUNIJ- 2004 1 1 I sv. Janez Bosko - vzgojitelj svetih fantov Glas o velikem vzgojitelja v Torinu se je širil. Zanj so zvedeli tudi starši Dominika Savija. Ko se je don Bosko s svojimi fanti mudil na nekajdnevnem oddihu v domačem kraju pri bratu Jožefu, se je oče Karel odpravil z Dominikom k doti Bosku, da bi svojega sina izročil v njegove roke in vzgojo. Bilo je to 2. oktobra ¡854. Dogovor je bil hitro sklenjen. Tako se je Dominik že 29. oktobra istega leta pojavii v don Boskovi sobi v Valdoccu, kjer sta zarisala program Dominikovega vzgojnega prizadevanja. Don Boskoje na kraju svoje mladosti, kjer se spominja, kako gaje vzgajala dobra mati. Na kraju sanj, kjer so mnoga jagnjeta postala pastirji. Sedaj je pred njim eno teh "jagnjet", Dominik Savio, ki bo postal eden najboljših. Don Bosko je že osem let v Valdoccu, njegov Oratorij je znan. Sam pa nekako čuti, da mu tisto pravo manjka: dober "material", na katerem bi jasno pokazal, daje njegova vzgoja učinkovita. Sedaj mu Bog pošilja dobro blago, iz katerega bo ta veliki mojstervzgoje lahko ustvaril vzgojno umetnino. Prvo srečanje: blago in krojač Povzemamo del pogovora, kot gaje zapisal don Bosko. "V tem fantu sem spoznal dušo po- vsem po Gospodovem duhu. Bil sem nemalo presenečen, ko sem videl, kaj je milost že storila v tako nežnih letih. Po nekoliko daljšem pogovoru, preden sem poklical očeta, mi je dejal Dominik natančno takole: No, kaj se vam zdi? Me boste peljali v Torino, da bom hodil v šolo? Zdi se mi, da boš dobro blago. Čemu bo služilo to blago? Da bova naredila lepo obleko in jo podarila Gospodu.Jaz sem torej blago, vi pa bodite krojač. Torej me vzemite s seboj in naredite lepo obleko za Gospoda." Previdnostno sta se srečala dva izjemna človeka: mlad, vendar dozorel duhovnik pri 39 letih, ter izjemen mladostnik, star komaj dvanajst let. Kakšna sreča za oba. Drug drugemu sta potreba. Kaj bi bil mojster brez dobrega blaga in kaj bi dobro blago, če ne bi bilo dobrega mojstra! Kako poučno za nas danes. To, kar najbolj sodi skupaj, so odrasli - vzgojitelji, in mladi - otroci in mladostniki, da bi lahko oboji uresničili svojo osebnostno rast. Drug mimo drugega ne moremo počlovečiti svojega življenja. To lahko storimo samo v sožitju. Drugo srečanje: za kupčijo duš gre Dominik pride ves vesel na kraj, ki si gaje Božja previdnost izbrala, da po svojem služabniku Janezu Bosku stori mnogo čude-ževv prid svojih otrok, ki so povečini sirote. Tu seje don Bosko ustalil leta 1846 po mnogih mukah. Čeprav seje začelo z neverjetno revščino v Pinardijevi lopi (15 m x 6 m, po don Boskovi izjavi primerna kvečjemu za drvarnico), je počasi ustvaril vse bolj ustrezne gmotne pogoje za svoje poslanstvo: šole, internat, cerkev, dvorišča, šole ... Potreboval pa je tisto najžlahtnejše: plemenite duše, ki bi povsem sledile njegovemu vzgojnemu prizadevanju. To je razodeval tudi napis nad vrati njegove sobe: Daj mi duše, drugo vzemi! Ko vstopi Dominik Savio v don Boskovo sobo, zanimivo, da se najprej zazre v ta napis, kot bi nagonsko čutil, zakaj je prišel k don Bosku. Ko mu don Bosko prevede latinske besede, takoj razume, da ne gre za kupčijo, pri kateri ima besedo denar, pač pa da gre za kupčijo duš. Dominik je povzel: "Razumem; tu ne gre za kupčijo z denarjem, ampak za kupčijo z dušami; upam, da bo tudi moja duša deležna te kupčije." Brez obotavljanja sta sklenila kupčijo za Dominikovo dušo: Dominik se bo prepustil don Boskovemu vodstvu, don Bosko pa bo poskrbel, 12 MAJ - JUNIJ • 2004 sv. Dominik Savio - razglašen za svetnika 12.6. 1 954 V; da bo njegova duša deležna vsega, kar je Bog namenil svojim zvestim otrokom. To geslo je leta 1884 prešlo v salezijanski grb; ob tej misli so se sklepale mnoge pogodbe o dušah fantov; tako naj bi potlej bilo povsod, kjer delujejo sale-zijanci. Duhovna rast mladih Kaj potrebujejo mladi za svojo rast? Oče pripelje sina k don Bosku, ker se zaveda, daje treba nadaljevati tam, kjer sam več ne zmore. Zato ga izroči v varstvo izkušenemu vzgojitelju. Ne samo za učenje, za pripravo na poklic, temveč za celovito člo- da jim pomagajo vzgojitelji. Starši pa morajo vedeti, da vzgojne ustanove niso nadomestne ustanove za njihovo vzgojo, da so sedaj oni tega prosti, pač pa samo dopolnilne, torej tiste, ki v sodelovanju s starši nadaljujejo in dopolnjujejo to, kar starši sami ne zmorejo. Torej dalečod tega, da bi se starši rešili odgovornosti vzgoje za svoje otroke. Starši so prvi odgovorni, zato imajo tudi pravico in dolžnost, da postavijo svoje zahteve glede vzgoje svojih otrok. Saj je vendar družba sklenjen dogovor, kako bomo organizirano, prek ustanov, zadovoljevali potrebe svojih držav- DOBRO BLAGO rA KI \ fipin ^VL vekovo zorenje, ki vključuje tudi duhovno rast. Kakšna potreba po sodelovanju in zaupanju: med starši in vzgojitelji, med mladimi in duhovniki. V sodelovanju in soodgovornosti. Starši vzgojiteljem in sale-zijancem ne izročajo svoje otroke samo zaradi znanja, marveč pričakujejo dosti več. Če bo šola samo izobraževalna ustanova, bo to katastrofa za vse človeštvo. Seveda, znanje vedno tudi ne samo informira človeka, pač pa tudi formira. Vendar to ne zadošča. Kako pomembnoje sodelovanje, da starši posredujejo potrebne informacije, da vzgoja pomeni dopolnjevanje in nadaljevanje. Starši imajo pravico, Ijanov. Kako pa bi izgledalo, da bi šla kaka oblast mimo svojih ljudi in počela nekaj, kerje proti njim! Verska vzgoja se nadaljuje Verska vzgoja ni bila nikdar lahka zadeva; danes pa je verjetno še težja in zahtevnejša. Kako naj jo dobro opravijo starši brez sodelovanja s tistimi, ki se temu poklicno posvečajo. Mladi imajo pravico, da jih odrasli seznanijo z bistvenimi vprašanji življenja, med ta sodijo verska. Upravičeno pričakujejo, da jim na tej poti pomagajo. Za to pa so potrebni ustrezni vzgojni programi in ustanove. Prav na prehodu iz osnovne v srednjo šolo se marsikaj zalomi. Dejan- sko vsi mladi nadaljujejo z izobraževanjem, verska vzgoja pa pri večini preneha. Kako da si krščanski starši sploh morejo kaj takega misliti, kaj šele, da to dopuščajo? Mar so mladi res že tako dozoreli, da ne potrebujejo več pomoči? Mar je njihova vera tako dozorela, da se sami vedno prav in dobro odločajo? Ko so Dominikovi starši dobro opravili svojo vzgojo, so zaslutili, da prihaja čas, ko bo otroku treba dati več, kot sami zmorejo. Zato poskrbijo za ustreznega vzgojitelja. V takem odnosu vsi pridobijo, saj je poskrbljeno za vsestransko mla-dostnikovo dozorevanje. piše prof. Tone Ciglar "A P ^ ' Brez verske vzgoje ne gre Don Bosko je večkrat ponovil svoje prepričanje, da brezverske vzgoje dejansko ne moremo storiti za mlade kaj dosti dobrega. Tako je delal sam, tako je priporočal drugim. Koliko mladih je bilo po njegovi vzgoji rešenih ne samo stranpoti, ampak so v življenje stopili kot pošteni državljani in dobri kristjani. Mnogi med njimi pa so postali tako zgledni, da jih je Cerkev prištela med svetnike kot Dominika Sa-vija. Dominik bi se kaj lahko zgubil v povprečju, lahko bi ga strla duhovna preobčutljivost, h kateri je bil nagnjen. Vsega tega ga je rešil veliki mojster vzgoje -svetijanez Bosko, in starši, ki so ga zaupali njegovi vzgoji.■ MAJ-JUNIJ- 2004 13 21. maj pomočnicn HRisunnou Pogosto se zgodi, da kakšno besedo, ki jo sicer velikokrat uporabljamo, slabo in kvečjemu površno razumemo. Tako je lahko tudi z besedo "kristjan". Kdo so kristjani? V starih časih so radi prideva-li taka imena, ki so res zajemala bistvo osebe ali stvari in so tako razodevala, kdo ali kaj je nosilec tistega imena. Tako so Jezusa iz Nazareta v hebrejščini imenovali Mesija, kar je isto kakor v grščini "Kristus" in v slovenščini "Mazilje-nec". Že zgodaj so potem tisti, ki so se oklenili Jezusa iz Nazareta, ime 'Jezus" (to je bilo takrat pogosto uporabljeno moško ime) večkrat kar opuščali in so govorili preprosto le o "Kristusu". Judje so kristjane imenovali "nazarejce", ker so hodili za Jezusom in Nazareta. Pogani, ki še niso prav dojeli, koga imajo pred seboj v teh ljudeh, pa so jih začeli preprosto imenovati "kristjani". Apostolska dela (Apd 2,26) pripovedujejo, da seje to prvič zgodilo v Antiohiji ok. leta 50. Ime "kristjani" je nato polagoma postalo označba za Kristusove učence, toda predvsem gledane kot "občestvo". Naziv "kristjani" ima v zvezi z imenom Mesija, Kristus globoko vsebino. Ne gre le za zunanjo pripadnost, ker sprejemamo njegov nauk. Kristjani smo deležni Kristusovega mazilje-nja, ker smo bili pri krstu in v večji polnosti pri birmi, "mazi-ljeni" to je prešinjeni z Božjim Duhom. Kristusova mati - Pomočnica kristjanov Na ta pomen je treba misliti tudi danes, ko govorimo o Mariji kot Pomočnici kristjanov. "Kristjani" so tisti, ki jih v enoto s Kristusom in med seboj povezuje prav isti Sveti Duh. S Svetim Duhom je bila najprej v vsej polnosti "maziljena" Kristusova človeška narava. Od nje, kije skozi temo in bridkost smrti na križu prešla v poveličano življenje pri Očetu, naj bi prejemali maziljenje s Svetim Duhom vsi, ki svobodno sprejemajo vedno nova vabila Božje ljubezni. In ne piše s. Marija Žibert hmp gre pri tem naslovu za to, da bi označili Marijo kot tisto, ki pomaga vsakemu posameznemu kristjanu (čeprav je tudi to res). Pri tem naslovu namreč mislimo v prvi vrsti na celoto Cerkve ter na Marijino pomoč in varstvo, ki gaje v trajnem spoprijemanju z notranjimi in zunanjimi nevarnostmi deležna Kristusova Cerkev, to se pravi celotno Božje ljudstvo. Zato nas češčenje Marije Pomočnice kristjanov že Samo po sebi trga stran od pretirane in enostranske zaverovanosti vase in v svoje potrebe ter usmerja k odprtosti za potrebe in stisko celotne Cerkve, k čutu odgovornosti za vesoljno Cerkev in za njeno veliko misijonarsko poslanstvo, kije namenjeno vsemu človeštvu (prim. C 17). I/, naslova "Pomočnica kristjanov" moremo tudi razbrati vabilo, da bi se v svojem odločanju in v vsem življenju resnično »dajali voditi Kristusovemu Duhu« (prim. Rm 8,14). Naslov "Marija Pomočnica" hoče izraziti seveda le en vidik Marijinega vesoljnega sred-ništva v odnosu do človeštva: javni, najvidnejši, občestveni vidik. 12 MAJ - JUNIJ • 2004 Širjenje pobožnosti do Pomočnice kristjanov Iz zgodovine lahko razberemo, kako je naslov "Pomočnica kristjanov" nastal. V lavretan-skih litanijah so ga ponekod v Nemčiji in tudi v Rimu uporabljali že pred letom 1571. V zahvalo za zmago kristjanov nad Turki pri Lepantu, 7. oktobra 1571, so Marijo začeli klicati kot "Pomočnico" in v lavretan-ske litanije uvedli vzklik "Marija, Pomoč kristjanov, prosi za nas". Novo poživitev je češče-nje Marije Pomočnice kristjanov dobilo po novi veliki zmagi kristjanov nad Turki - tokrat pri Dunaju, 12. septembra 1683. Izredne in očividne Marijine pomoči je bil nato deležen zlasti papež Pij VII., z njim pa tudi vse krščansko ljudstvo, ko seje 24. maja 1814 srečno vrnil v Rim iz Napoleonove sužnosti v Franciji. Takrat je odredil, naj se vsako leto 24. maja obhaja god Marije Pomočnice kristjanov. Prav v tistem času (16. 8. 1815) pa je bil rojen nov apostol Marije Pomočnice - sv. Janez Bosko. Veliki vzgojitelj, oče in učitelj zapuščene mladine in ena najvidnejših osebnosti krščanske Evrope 19. stoletja, je vse svoje načrte in delo izročal v varstvo Marije Pomočnice. Ob koncu svojega življenja je ganjen dejal: »Vse je storila Marija!« Znano je, da se je nadškof Anton Bonaventura Jeglič za duhovniški poklic, po mnogih notranjih bojih, odločil pred milostno podobo brezjanske Marije Pomagaj. Podobno je bilo z Božjim služabnikom nadškofom Vovkom. Trditi smemo, daje pristna po-božnost do Marije ohranjala tudi slovenski rod skozi stoletja.« Ponoven razcvet Med drugo svetovno vojno in po njej, z devetindvajsetimi mladimi salezijanskimi mučenci, z razkropljenimi so- 16 JANUAR - FEBRUAR • 2004 Najnovejši življenjepis sve tega Janeza Boska s 1465 stranmi, kije izšel 1.2003 v Rimu, je napisal univerzitetni profesor pedagogike P. Braido. V posvetilu se spominja svojega odličnega učitelja Franca Wal-landa; ta je bil prvi slovenski sa-lezijanski inšpektor (19291936), preden je postal cenjen profesor na Salezijanski papeš-I