Žt. 123 V Iihaja trlfcrat na teden, in sicer v torek, Četrtek L soboto ob i, uri popoldn« ter stane |>o poŠti pj-pju- , - f ijin.1&" v ^or'<-'' na t',,,n poljana: vse loto.........15 K ¦¦/. ,..........10 „ V. ».........& „ Posamično Stovilke stanpjo 10 vin. tlet« »Kažipot po GorlSkem In GradiScanskem" in "dvakrat \ii^tu .Vozni red železnic, parnikov in poštnih vtn". Si-.ruGnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici _ c J. nadstr. v ,,G'oriški Tiskarni" A. GabršČek. I ja naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi ia poslanice se ra&mfjd'"])© Trti t-vrstah če Ukano 1-kiat .6 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ir!)ta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. — Uklatim in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za {Uiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v četrtek dne 21. oktobra 1909. Tečaj XXXIX. _»Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v Gorici v I. nadstr. L urednikom jo mogoče govoriti vsak ian od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i 51 v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v T. nadstr,.na levo v tiskarni. Narofinino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere' ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošlieio le npravnistvn. . J »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „SočaJ' in „Primore-" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren -2; Mat. Belinger, Tržaška cesto 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersite, Nunska ul. 3. I, Hova;ski. na Goriščeku: Peter Krebelj, Kapucinska ul.. I; Tereza Leban, tek. • Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel . Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Telefon št. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Današnji naskok klerikalcev m trge. Kdor ne pozna pobliže nnšili razmer, se mora naravnost čuditi, kako je to mogoče, da so se klerikalci sploh drznili natopiti s svojim kandidatom v t r g i li, ki so trdnjave napredne misli. Ali dr. Anton (i r e g o r č i č je naklepal tak atentat že takrat, ko je prodajal z novim volilnim redom goriške Sle ce laškim liberalcem. • V F u r I a n i j i naj zavladajo liberalci, slovenskem delu dežele pa klerikalci! to vodilo je prešinjalo krparje novega volilnega reda. Gorico so n. pr. pridružili Furlaniji, da bo v političnem oziru mdglasovala Furlanijo v liberalnem zmi-slu, - a v narodnostnem oziru bo Furla-nija čuvala, da Slovenci v Gorici ne pridemo do veljave. Mestni kuriji laški so odločili 4 mandate, ali tako, da volijo vsa mesta z Gorico vred hkratu vse štiri. Tu zares Gorica sama odločuje zmago za vse štiri. Ako bi se volilo posamič, bi utegnila zmagati dva klerikalna poslanca. •14.000 prebivalcem se je določilo 4 luške mandate, a še med temi je skoro 1D.00O Slovencev! — Nasproti temu pa so skrparili mestno kurijo slovensko z 18.40.3 prebivaici in jim dali le — enega poslanca. Ako prištejemo temu številu Slovence v Gorici, dobimo, da do 28.000 Slovencev voli — enega poslanca, — dobrih 34.000 Lahov pa voli — štiri. Tak moiistrum volilne reforme je skuhal dr. Anton Gregorčič za Slovence!! In zakaj se je tako ostudno prodal Lahom ? Odgovor: Zato, ker so mu Lahi dovolili, da bo mogel planiti s svojo kleri-no požrešnostjo celo na naše trge, trdnjave vsega naprednega gibanja, ki je tudi Lahom neprijetno. Po starem volilnem redu so volili samo trgi, t. j. tržne ali davčne občine, Darija. Češki napisal Julius Zeyer. (Dalje). '-Darija«, je vskliknila, »ti si se najbrž nekoliko preveč napiia in zato vprizarjaš to jokavo komedijo. Sam Bog ve, kako čudni ljudje ste vi Rusi! Čim več pijete, *wn mehkejši postajate. Pri meni je baš nasprotno — nekaj steklenic španskega vina. in zmožna sem, izvršiti umor!« »Clorinda,« je odvrnila Darija mirno, t> bi rada plesala Galatejo? Prepuščam tj to ulogo.« Clorinda je planila na njo kakor tiger. »linam svoje priče!« je vskliknila in Pokazala na celo družbo. »Moja noga več ne stopi na oder,« je odvrnila Darija z žalostjo v glasu. V sobi ,e nastala tišina, vsi so presenečeno zrli "a deklico. Ta se je obrnila k Vanjuši. »Ivanko,« je-rekla s smehljajem, »ti juiaš torej v svoji palači pripravljenih ne-kai sob za me? Pojdem s teboj in ostaja pri tebi. Napočil ti je oni dolgo obljubljeni dan. Samo za te zaplešem »oso«, Kadarkoli boš hotel, in samo ti me bodes Kledal. Svojo pogodbo v gledališču pode-' re"i. in ti boš plačal kazen!« kraji (locus). — Po novem redu pa volijo vsi volilci — »krajevne občine«. Naša zakonodaja ne pozna »krajevnih občin«. Za nemško »Ortsgemeinde« in laško »comunc locale« poznamo mi le — župan i j o, ki se deli lahko v več davčnih, katastralnih ali krajnih občin. Nazivanje »krajevna občina« je posiljenka po nemški »Ortsgemeinde«. Dr. Gregorčič je torej staro dobro določbo, da volijo kraji Bovec, Kobarid, Tolmin itd., pokvaril v »krajevne občine«, zato volijo zdaj vse vasi in vasice, ki spadajo pod devet županij. Oglejmo si ta ue-štvor, koliko prebivalcev imajo trgi, — in koliko njih postranske vasi. Bovec*, trg Bovec . .1378 vas Dvor.......200 „¦ Kal........130 „ Koritnica ...... 146 „ Plužna.......204 Kolin i'iri, trg Kobarid . s j 8 vas Sužtd.......273 „ Svina.......146 Tolmin, trg Tolmin . 865 vas Čadra.......!U7 „ Dolje......277 „ Gabrije......173 „ Ljubinj.......284 „ Podmelec.....524 „ Prapetno......118 n Ravne.......88 „ Seiišee.......51 „ Volarje...... . 279 „ Žabce.......162 „ Zadlaz.......187 „ Zatolmin......459 Knnal, trg Kanal . .461 vas Bodrež ...... 237 „ Gorenjavas.....470 „ Idrija..... .273 „ Morsko......228 „ Vrh........198 Ajdovščina, trg sam .... 852 Sv. Križ, mesio Sv. Križ 1265 vas Dobravlje.....581 Knez Ivan je bil ves iz sebe radosti, Clorinda jeze. »To je nekoliko preveč, draga moja, tako javno se proglasiti za maitresso! in gledališču se odrekaš? Ali tudi veš, kaj delaš?« Darija je vprla oči na Ujo Vasiljeviča. »Tako je to, kakor da bi se vrgla v reko«, je šepetala v praznoto pred se. Nato se je dala od kneza odvesti... Trakti r se je zopet potopil v spanje, hrup je potihnil, svetilke so pogasnile. Bledi svit lune je ležal na pokrajini kakor odeja. Darija je gledala proti nebu, v daljavi se je svetila nad črnimi drevesi velika, zlata zvezda — kupola sv. Izaka. Veter je vel in letel čez mrtvo, belo pokrajino. Tudi Darija je bila mrtva in bela. V glavi jej je šumelo kakor ta zimski veter, in v globini duše jej je tudi svetila velika, zlate zvezda — spomin na Ujo Vasiljeviča. In njena bajka je biln končana. Zopet so se peljali mimo cerkvice, in Darija si je želela, da bi' ležala tam v krsti in bi molil pop nad njo poslednje molitve. Morda bi šel Ilja mimo in bi jo iz usmiljenja z njeno mladostjo morda poljubil na čelo. Cerkvica je izginila, bližali so se mestu. Peljala se je, peljala v zlate dvorane palače — toda ah, vozil je ni oni krasni, ponosni, bledi carevič!... Komen, Komen. .786 vas Mali Dol ...... 136 „ Preserje......115 „ Sveto ...... 530 „ Tomaževica ..... 244 „ Volčjigrad.....394 Nalirežinu, Nabrežina 1663 Sežana, Sežana. . 1244 Dane.......216 Orlek.......251 Šmarje . . ... . .165 Vsi t r g i štejejo po tem razkazu 9332 prebivalcev, — dodane vasi pa štejejo — s k u p n o * 8 4 8 3.-------Poslanec namenjen edin o trgom, je torej v enaki meri tudi kmečki poslanec. — Gregorčič je dobro računal, da so vse te postranske vasi močno klerikalne. Ako se torej dobi le "ekaj volilcev v trgih samih, pa je zmaga gotova. In nekaj je pridobljeno že s tem, da je v vsakem trgu farovž in kar še pleše krog njega! Ako ni drugače, se .izkoristi kak lokalni prepir, pa se pomnoži število klerikalnih volilcev. S kandidaturo sodnega svetnika Fa-b i a n a hočejo klerikalci dobiti v trgih samih toliko volilcev, da dosežejo večino. Gospod Fabjan je služboval v raznih trgih, zato ima tam veliko — prijateljev. V Kanalu samem pridobi zato več volilcev, kei sicer bi se ga mnogi bali... Marsikdo ima kako pravdo— Tu daje temu ali onemu zaslužek..... Neki gostilničar je dejal: »Kako ga ne bom volil; odkar imam krčmo, je on moj najboljši gost. Ne mine dan brez sedmih kvartinov!« Vrhu vsega tega je v 7 trgih okrajna sodnija z davkarijo, tu je veliko uradnikov, ki bodo volili Fabjana. — Tako so računa.: klerikalci! - Ali so se varali v svojih računih? To pokaže današnja volitev! — Ta članek pišemo pred volitvijo in izražamo prepričanje, da so se klerikalci zaračunali. Gotovo je, da dobi g. Fabjan marsikak glas, katerega ne bi dobil kak drug klerikalec. Ali od razsodnosti naših tržanov pričakujemo, da takih glasov ne bo veliko. Ose-b a ne odločuje, za osebo tu ne gre, pač IV. Knez Ivan se je kmalu streznil; bil je razočaran. Upal je, da ves Petrograd cele mesece ne bo govoril o ničemur drugem nego o njegovih doživljajih s krasno plesalko, da mu bo vsakdo zavidal to žare-čo zvezdo, katero je strgal z gledališkega neba in jo ostentativno hranil v svoji hiši, — toda zgodilo se je drugače. Za teden dnij se ni nihče več spomnil kneza Ivana in njegovega romana, in po preteku enega meseca je bila splošna moda, oboževati gospodično Corombini. Zgodilo se je namreč, da so ljudje opazili, da neki veliki knez ne manjka v gledališču nikdar, kadar pleše ona. Za nedolgo je gospodična Corombini obogatela na presenetljiv način: imela je svojo krasno hišo — baš nasproti palače onega velikega kneza. V 'družbi so se ljudje posmehovali na poseben način, če so govorili o njej, in v intimnih krogih so si pripovedovali pikantne anekdote o njej in o velikem knezu. Komaj sta minula dva meseca,-' in knez Ivan je sanjal velekrasne sanje: postati tekmec onega velikega kneza. Vsled tega je gojil vročo željo — iznebiti se Da-rije. Toda tudi Darija je bila kriva, da se je je knez tako hitro nasitil/ Zakaj se mu ni niti enkrat nasmehnila? Zakaj je s svojim bledim obličjem in s svojimi velikimi, pa za s t v a r, za i d e j o, n a č e 1 o, p r o-g r a m. Kdor ni klerikalec, a voli Fabjana, ker je kandidat njegov prijatelj, znanec, predstojnik, stanovski tovariš, — tedaj je tak volilec izdajalec in zločinec na svojem političnem prepričanju!. Danes so naši trgi postavljeni na liuV... poskušnjo. Upamo, da jo prestanejo pra, dobro. — Klerikalci so hoteli trgom ukrasti poslanca, — naj dokaže ttidi današnja volitev, da bodo trgi znali varovati to, kar tiče njim! DOPISI. Iz sežanskega okraja. Iz Štjaka. — »Gorica« je bila izbruhnila svojo nesramno laž nad našim hribom. Vprašam Vas, vi dopisnik, imenujte nam one, vaše pristaše, kateri so za liberalne krone svoje glasove prodali in one, kateri jih niso hoteli? Nasprotno pa teklo je vino v farovžu kakor bi bila povoden j. To jasno dokazuje tudi pot. g. Šmida iz Štjaka domov, ako Vam jo hoče opfcati, kako je pastirsko delal s.svojimi ovcami. Naši pristaši so možje značaja in ne marajo kupljencev, ampak može, kateri imajo svoje prepričanje ne po sili vlito. In zopet Vas vprašani, kaj vas briga oni zagrizeni liberalec, ali je komu kedaj kaj škodoval ^ali,, r.i mož ki mu moramo zaklicati: Bog ga živi še mnoga leta! Divjala je pa v resnici vaša mešetarska stranka, ne kot ljudje, ampak kot resnične divje zveri, kajti ni jim bilo nič svetega, zlorabljali so cerkev, vero in Boga, strašili z učiteljskimi plačami, civilnim zakonom, s hudičem in uporabljali so sploh vse, kar jim je moglo kaj koristiti. Vprašam vas toraj, Šmid, se li še spominjate one hiše zraven farov-ža. Kdo je bil tisti, ki je ob farovškem vinu našega pristaša vrata onesnažil? Ko ga je pa gospodar na to' opozoril, je začel še nesramno preklinjati; nič ne de, dal je za vaše kandidate glasovnico, zato ste- ga prav lepo k sebi potegnili in besedice karanja ni bilo slišati. G. Šmid, le dalje na- zagonetnimi, strašnimi očmi vzbujala v iijem praznoveren strah? Zakaj je ležala večno tako leno na svojem divariu, nepremično kakor mrtva stvar? Zakaj se mu ni niti z besedico, niti s kretnjo zahvalila za darove, s katerimi jo je obsipal? Saj je z zaničevanjem odlagala vse drage kamene, nakit, zlate in platinaste igrače, iz-dc.'ke tulskih tovaren, lesketajoče se v srebru; in če je razprostiral pred njo škrla-taste preproge cirkaške, vezene z zlatom in svilo, ali pestro tkane čudovitosti kitajske in japonske, se ni dotaknila te krasote niti s pogledom. Nekoč pa je planila kvišku, pozvonila in se dala obleči. Peljala se je na Angleško nabrežje. Ko je dospela pred hišo Pra-skovje, je skočila z voza. »Ali je grofica doma?« je vprašala Švicarja. ;. »Gospa grofica je v IVf&skvi,« je odvrnil ta. »Hvala Bogu!« je šepetala, sedaje ;zopet na voz. »Hvala Bogu, torej se nista spravila!« Prlšedši domov, je legla zopet na di-van in zarila obličje v blazine. »Toda kaj mi je na tem! A*cne vendar ne more nikdar ljubiti!« Tiho je plakata. Naokoli je vladala globoka tišina, toda naenkrat je zaslišala zmes različnih glasov. Vrata cele vrste 73 prej, s, takšno druhaljo pridete še daleč. Tudi občinske volitve vas pečejo, vi dušni pastir Šmid; zato vas zopet vprašam, ste delal prošnjo za vol. pravico v Štjaku iz namena, da bodete delal pravico in mir, ne, ne! Delal ste jo iz tega namena, ker ima naša občina večino zamazanih neved-nežev, da postaneta vi in naš nune Janez dva občinska generala, in da kar bodeta vidva s svojo črno sabljo zasekala, naj bi Vaši backi razsekali. Ali varaste se, Šmit-če, kajti v naši Občini žive še možje, ki Vama bodo peruti strigli. In zopet Vas vprašam, Vas Šmid, ali ni Kristus učil: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe delati mir in učiti njegov nauk? Kri-.stus je v resnici to učil, a vi, njegov namestnik, imate to samo na papirju, izpolnjujete pa ne tega nauka. Kajti čujte, ljudje božji, namerava se graditi cesta črez naš hrib, katera je v resnici prepotrebna in bi razun par kmetov interesirala celo občino. G. Šmid pa je udobil one kmete na svojo stran, da so mu darovali par glasov ter jim delal prošnjo, da bi se pot gradila mimo njih hiš, ki bi v resnici naši občini čisto nič ne koristila. Torej ljudje le v tabor gospoda Šmida in njegovih brezvestnih sobratov; potem se bo vsem dobro godilo. No, res Vam Šmid, bi bilo lepše črez Kras hoditi v Štjak, kakor naravnost iz Branice, ker bi med to potjo več mušic na svoje limanice vjeli! In vi, Bra-ničarji, Vas je v resnici lepo videti, ko tako krotko kot ovčice stopate za generalom Šmidom. Kedaj pač posije nad .iaše ljudstvo solnce svobode, da izpozna, kdc rnu pije iz krvavih žuljev kri. O ti nevedni svet, kedaj ti pride spoznanje, da se ne bodeš dal več voditi in slepiti pijavkam! Vzdra-tni se, ljudstvo, da ne bode prepozno, še je čaš a malo bode več. Vam, Šmid, pa svetujem, ako hočete v Štjak hoditi, hodite po poti miru in resnice, ne po istej kot sedaj, ker vas ne rabimo in Vas rabili ne bodemo. Iz Štjaka. — Kurat Šmid piše v svoji umazani »Gorici«, da se mi je nad njim že trikrat spodrsnilo. Povem Vam pa, da vi mi niste prav nič mari. Potegnil sem se le za svoie pravice, za katere imam se potegniti tudi sveto dolžnost. Povem Vam tudi, da vas volilni imenik nima nič brigati ne razpis volitve, ker vi niste občan, ampak usiljenec. Če sem komu kaj zakrivil v dobi svojega župa-novanja, naj se oglasi. Če ni kaj v redu v občinski pisarni, povejte. Boljši pa kakor, da se s Štjaško opčinb pečate, je, da odvadite svoje pristaše »oštiati«, to Vam bode večji ugled in upliv rodilo. Zato, Šmid, počasi, d.- se Vam konj ne splaši. Odgovarjajte svojemu poklicu, potem pa s svojimi krvavimi očmi v Štjak. A Vas vaš poklic malo ali nič ne briga, brigajo Vas le volitve, briga vas sploh, da pride tudi v naš občinski urad gospodar klerikalnega tabora v pogubo občini še jeden-krat, kakor se je že zgodilo. Zato vam pravim: molčite, da Vas ne bodo molčati drugi naučili. — Dotični. iz bouškega okraja. Izmed visokih gora. — Poglejte no, še v Trenti so sedaj po zmagi oživeli in vedo kar bodi izza volitev povedati. Gori v njihovem kraju, ki je žalibog od vsega sveta ločen, imajo gospod nune glavno besedo in so nekak »univerzalni duh« sploh za vse, česar je potreba občini. Moremo si potem misliti, da ima pod »komando« svojo čredo in da reče le on prvo in zadnjo besedo. Sedaj se jim Je še g. Rejder prikradel o volitvah v njihovo trdnjavo in izgubil tam nekaj glasovnic, kjer pa, čudo božje, niso bili klerikalni poslanci. Da se je taka nezaslišana predrznost zgodila, so morali seveda sedaj to v svet poslati, ker se drugače ne morejo »spasti«. Ta »piket« glasovnic so videli, kako je pa gospod nune kljuke po Trenti pritiskal, niso menda opazili. Sicer bi to gori ostalo, a čuden slučaj je hotel, da to ni ostalo skrito kje za kakim grmom, ampak je šlo dalje doli po dolini. Sem" doli je namreč prišel priprost človek iz Trente. Ker so se ljudje že ravno menili o volitvah pravi še on: »A, slište, mora vsak volit? Pa jest nisem šu!« »A, saj ni treba, da gre vsak!« mu odvrne nekdo. Potem zopet oni: »Gore per nes noše gospod nune cejgelce oko! od hiše do hiše; a bišno mora nosit'!« »Kabi ko mora!« je bil odgovor. »A mu bišno plačejo tabrh (dnino)!« menil je še možakar. Ko so mu še to potrdili, je zadovoljno odšel, ker je videl, da je on prav mislil. Bil je menda prepričan, da so g. nune za enkrat prevzeli še prejemnikov posel in da dobivajo za to določene pristojbine. Mogoče pa, da so bili v tem »pi-ketu« finferji in za to Rejderjevih brez njih ljudje niso hoteli vzeti. Bog ve? Iz ajdovskega okraja. Iz Rihemberga. — Tudi v naši občini je završelo ob volitvah in ta in oni je svojega soseda pobaral, kako in kaj misli. Večina ljudstva je seveda naprednega mišljenja in stvar se je im;ela lepo izteči. Vsa občina šteje tri tisoč ljudi in vmes se najde tudi mnogo razumnih ter inteligentnih oseb. Toda nikdo domačinov se ni tako spozabil, da bi s silo in grožnjo na volilce pritiskal, kako naj vole. Izjemo sta naredila pač pa naš župnik in kaplan, ki sta prvi s Kranjskega, drugi nekje s kanalskih hribov prišla k nam jest dober in o-bilen kruh in katera nas imata, če ne več vsaj toliko potrebo kakor mi njiju. Nista se še dobro ogrela tukaj, vendar pa sta začela na debelo s svojo razdorno politiko, katero že povsod vlačita. Pri sedanjih volitvah jima ni bila dovolj cerkev, spo-vednica itd., temveč od hiše do hiše prav kakor sitna in lačna berača sta hodila ter ženske in možke vsevprek mikastila in vsiljevala glasovnice. Na dan ožje volitve sta tudi prišla vpehana z agitacije, se vstavila pred volilno sobo in pomagala žendarmeriji delati stražo ter fiksirati in vtrjevati svoje došle junake in omahljiv-ce. Gabiti se mora človeku tako cigansko nastopanje, in ne bi se moglo dobiti kakega sob*so bila odprta; pogovor je prihajal iz kabineta kneza Ivana. Darija je planila kviško kakor strela, — eden izmed teh glasov je bil sladek kakor godba; bil je to glas Iljin. Darija je stala trenotek nepremično, nato pa je šla hitro in luhko kakor veter po mtehkih preprogah prav h kne-ževi sobi. Portijera je bila spuščena, Darija je torej lahko poslušala, ne da bi jo kdo videl. »Ivan,« je rekel ta trenotek Ilja, »takoj potrebujem dopust, in delajo rai ovire. Ena sama beseda tvojega strica Gmicina zadostuje, da se ta zadeva hitro vredi; prišel sem te prosit, da mi izposluješ pri njem to besedo.« »Takoj pojdem k stricu,« je odvrnil Ivan. »Zakaj^potrebuješ ta dopust?« »V Moskvo hočem.« Čudno, da Darija ni kriknila. Ilja je hotel v Moskvo, in grofica je bila tam. »Kaj tam?« je poizvedoval Ivan. »Imam tam važne opravke,« je odvrnil Ilja, izogibaje se natančnejšemu odgovoru. »O, kako lahko je take zadeve uganiti!« se je ozval tretji glas, in Darija je spoznala Dimitrija Lomonova. »Kaj drugega bi moglo tičati za vsem tem kakor. dama? Apropos, ko odideš v Moskvo, osi-roti ta krasna deklica, s katero sem te vi-jdel včeraj bras dessous, bras dessous promenirati mimo svojega okna. Ali bi ne bilo mogoče, da me seznaniš ž njo? (Poskusil bi jo tolažiti med tem, ko —« »Nehaj!« je vskliknil Ilja resno. »Ta mlada deklica je moja sestra.« »Oprosti, oprosti!« je odvrni! Dimitrij, zdaj tudi zelo resno. »Na kolenih jo prosim odpuščanja za lahkomiselni ton, v katerem sem govoril o njej. Ah, v družbi teh ženščin, s katerimi neprestano občujemo, postajamo brutalni.« Zadnje besede je izgovoril z nekako melanholijo. »Samemu sebi delaš krivico,« je odvrnil Ilja, pomirjen vsled njegovega kesa-nja. »Spoštovanje, katero kažeš za an-geljsko čistost moje sestre, je najboljši dokaz, da še nisi postal brutalen. Marfa Vasi! jevna je prišla pravkar iz Svetokatarin-skega zavoda, kjer je bila odgojena, in prebiva zdaj pri moji teti na Voznjesen-skem prospektu, baš nasproti hiše, v kateri stanuješ ti. Videl naju bodeš torej brezdvomno čestokrat« (Dalje prihodnjič.) domačina, ki bi bil še tako nesramen! Vzemimo n. pr. učitelja Urha Pavlico, ki j$ vroč pristaš agrarne stranke, in vendar mu ne more nikdo očitati, da bi bil niti za polovico tako nastopal za svojo stranko, četudi je domačin. P a t u d i v i š a oblast bi gledala rianj! Župnik in kaplan hočeta v občini sploh vse na glavo postaviti. Potita se za novo ogromno cerkev, za katero sam načrt stane več tisoč kron. Nov farovž, ki bi bil graščini podoben, bo treba tudi zidati. Najela sta dragega organista itd. Za vse to bo treba groznega denarja. A kdo bo vse to plačal? Vboga, zanemarjena občina! Kaplan tudi želi, da bi mu občina kupila vinsko posodo. Apetit tem ljudem strašno raste. Poleg stalne plače in sicer dobre plače jim je treba še plačati maše, uradne spise, celo očenaš še posebe, potem pobirajo v družbi z drugimi kutar-ji še mošt, jezike, jajca in volno, a nazadnje še glasove pri volitvah. Tako da reveži ostanemo res popolnoma goli in v prepiru z nahujskanimi sosedi! Čudno je, da sme duhovščina pri volitvah take silovitosti uganjali in celo cerkev v to zlorabiti. Vlada pač ima naše škofe na vrvici in ti morajo skrbeti s svojo duhovščino, da ostanemo Slovenci vbo-ge pare, ki moramo njej in duhovščini dobro služiti. Domačini! Vkljub vsem vražjim spletkam smo doma mi zmagali. Sklenimo se trdno in še bomo zmagali! Utirajrno pot bolji prihodnjosti in naši mlajši bodo srečnejši od nas ter nam bodo hvaležni, da moško vršimo svojo dolžnost, ki jo imamo kot očetje in družinski gospodarji. — Dol-Otlica, 12. oktobra 1909. — Predzadnja številka »svetega« »Primor. lista« je prinesla dopis iz tuk. občine, v katerem poroča neki dopisnik nesramno laž, da je tuk. gospdč. učiteljica nadlegovala volice pred volilno sobano o času volitev. To je gola in nesramna laž, ki jo more zapisati le podla duša. Lažnjivi dopisnik naj imenuje dotične nadlegovane volilce in od vsakega dobi družba sv. Cirila in Metoda 20 K. Dopisnik dobro ve, da je poročal laž, ali hotel je vdariti po neljubih mu osebah, zato pa — udri! — z lažjo, obrekovanjem in zasramovanjem. Ta angelskolepi dopisnik, ki je tako duhovito iztaknil »vul-go-strašilo«, — naj pogleda v svojo najbližjo okolico in tam najde — če že tako hoče — patentirano »vulgo strašilo«. — Le pred svojim pragom, gospod dopisnik! — Ali moremo biti vsi enako lepi? — Nikakor ne, ker potem bi ne bil gospod dopisnik »vulgo Ahilej«. — Kdor pa neguje svoje žlahtno telesce po modernih navodilih; maže in pegla fino kožico z raznimi »žaubami« in špehi in si natakne konečno morda še naočnike, potem pač mora biti lep! — Nam pa bolj imponuje čist, kremen značaj, in če je ta tudi v neokretnem telesu, kakor pa umazano, kameleonsko obnašanje v nježnem telesu. Kar se pa tiče nasvetov in poukov, mu te vračamo z opazko, da se ne pustimo prav nič poučevati nadutemu dopisniku, in če bi bil ta še v finejših luskinah. Ta lažnik je že lansko leto o istej priliki in v istem listu napadal in sramotil o-sebe, ki niso prav nič bile tangirane s stvarjo, o kateri se je obravnavalo. Uže lansko leto je rezal perutnice in letos stavi nagobčnike ta domišljavi dopisnik. — Ne bo nič, prekrasni dingo! — Ali poz-fnate basen o miškah, ki so stavile mački -zvonček?! — Svetujem dičnemu »feniksu«, da drugič piše resnico in pusti osebe, ki niso pri stvari udeležene, pri miru, kajti, taka pisava je podla in ni vredna niti Človeka, ki bi bil prav ciganskega ali mešetarskega pokoljenja. »Kranjske razmere" na Goriškem. Ali pridejo na Goriško »Kranjske razmere«? — Kosti pretrese marsikomu misel na »Kranjske razmere«. Pravijo: pri nas ni tal za »Kranjske razmere«. Naše ljudstvo je drugačno, se v vsem razlikuje od kranjskega. Taki razmišljevalci se u-dajo, končno popolnoma optimizmu pa sklepajo: K nam ne bo nikoli »Kranjskih razmer«. Pravijo tudi: proti »Kranjskim razmeram« smo vsi: klerikalci in napred-njaki, Napredna stranka se bori proti temu, da bi prišle »Kranjske .razmere« na Goriško, že odkar obstoji, dr. Gregorčič pa se je tudi lani izrekel odločno proti onim razmeram ter povedal, da niso za ljudi goriške pasme. Lani so rogovilili po deželi klerikalni novostrujarji, torej ljudje, ki hočejo uvesti na Goriško »Kranjske razmere«. Tudi kandidate so imeli. Letos pa so bili tihi in brez kandidatov. Dr. Gregorčič je iskal in našei ljudi, s katerimi bo počel, kar bo hotel. Slišal se je glas: tfr. Gregorčič je uba novpstrujarje — »Kranjskih razmer« ne bo nikoli na Goriškem. Ali tisti čas, ko si je mel Gregorčič roke radi zmage ter so se veselili oni, ki tre-pečejo pred »Kranjskimi razmerami«, se je ustanovila Vseslovenska Ljudska Stranka. Kaj pa hoče ta stranka? Ta stranka ima za glavni namen to: zanesti »Kranjske razmere« v vse slovenske dežele. Tudi v Trstu hočejo napraviti razdor ter ustvariti tam »Kranjske razmere«. Sicer se res lepo čitajo določbe o deželni organizaciji, da je v vsaki deželi strankino vodstvo, to je: deželno strankino vodstvo; da je vsaka deželna organizacija popolnoma samostojna, ali čita se v 'določbah tudi, da centralna organizacija ima odločevati v vseh vprašanjih, ki zadevajc skupne pravice in interese celokupnega slovenskega naroda in tozadevno organizacijo. No, interesi vseslovenske ljudske stranke pa vprašanja, ki zadevajo centralno organizacijo— kam pa merijo, če ne na razširjenje »Kranjskih razmer/? Nastane sedaj vprašanje: ali se nam je bati »Kranjskih razmer«? Rezultat volitev v splošni kuriji in v kmečkih občinah je postavil našo deželo v nekam čudno luč. Osem suhih let je divjalo po deželi ter jo pustošilo, Pričakovati je bilo, da ljudstvo požene od sebe ljudi, ki so toliko škodovali vsem skupaj; toda ne: izvoljena sta bila zopet Gregorčič in Berbuč. Klerikalci imajo večino. Napoveduje se klerikalna doba po kranjskem vzorcu. Klerikalna strahovlada se obeta. Marsikdo se boji novih časov. — Hm! Morda pa so prav potrebni taki časi, da spravijo k pameti ljudi, ki še vedno kar derejo v črni tabor ter ulijejo v glavo razsodnost onim, ki so hoteli hoditi po srednji poti pa so padli v jarek. Preganjanje oseb, izkoriščanje deželnega denarja v klerikame namene, ultraklerikalno gospodarstvo je menda potrebno, pa tako, da bi ga bridko občutil vsak posameznik, kateri noče odkritega boja proti klerika-lizmu, potern šele se morda zjasnijo vremena ter nastane odpor, ki vrže ob tla klerikalizem, da se nikdar več ne dvigne. V. L. S. hoče uvesti »Kranjske razmere« na Goriško. Torej pripravimo se na nje. Če pridejo, ne bodo glavni krivci klerikalci, ampak oni, ki so zanesli v prej zanesljive vrste omahljivost ter s svojo stranko vstvarjali most za prehod v klerikalizem; šli so čez ta most ljudje, ki bi drugače nikdar ne prišli v črni tabor. Sedaj so klerikalci na vrhuncu in pripravljajo se, da pokažejo svojo moč. Iz Ljubljane pa jim diktirajo* da treba nastopiti po slovitem kranjskem klerikalnem vzorcu. Po tej poti se hoče utrditi klerikalna stranka na Goriškem. Toda mi poznamo vse njene nakane in namere; zato bomo stali na straži ter učili in zopet učili ljudi. da prestanemo srečno dobo »Kranjskih razmer« ter dvignemo ljudstvo iz njih-Veliko dela nas čaka. Lotimo se ga z vso eneržijo; v delu je zmaga, v delu je naša bodočnost! Dr. Alojzij Pontoni se je preselil Tnlico Usmahšt.7 in sprejema vsak dan, izjemži nedelje in praznike, od 3.-4. Današnja volitev i ,iipi mest in trpi Prepričanje, katero smo izrekli v u-vodnikj, se je uresničilo: Naši trgi so sijajno odklonili klerikalni naskok na te naše trdnja^^e^a.n^rednega;^^i^-vJ deželi. Izvoljen je "predsednik" Izvrševal- ' nega odbora narodno-napredne stranke g. Andrej Gabršček z odlično večino. — Prvo mesto je zavzela zopet A j d o v š č i -na, kjer ni dobil FabjajLn.i.t i eji e g a glasu. Tako je'biio tudi lani z Jonkom. Čast vrlim Ajdovcem! — Za njo pride takoj Kobarid, Gabrščkov rojstni trg, kjer je ujel Fabjan en sam glas, četudi je bil tam sodnik veliko let Celo Jonko je dobil lani 4 glasove. Ali prav zato, ker Kobaridci Fabjana tako dobro poznajo, ga niso volili. Zgubil je tri glasove, a Gabršček je tri še pridobil. ; s Do 3'/a popoldne, ko je »Soča« končana, ni volil še Sv. Križ, ali zmaga (jabrščekova, in sicer celo častna zmaga, je že zagotovljena. — Napredni volilci v naših trgih so si častno osvetlili svoja poštena slovenska lica pred svetom, ki gleda vsaj v trgih in mestih pogumne odpor-nikc proti klerikalnemu gospodstvu. — In to tudi so naši trgi. — Da je pa toliko klerikalnih priveskov našim trgom Bovec, T-ltnin, Kanal in Komen, za to nič ne morejo napredni trgi sami; kakor smo povedali v uvodniku. — Ali trgi sami na sebi so sijajno odklonili klerikalne vsiljivce! Razumeli so dobro, da klerikalci so hoteli trgom ukrasti posebnega poslanca po volji tržanov samih, — ali vrli trzanje so se častno in odločno uprli taki ostudni nakani in sijajno zmagali! Čast in hvala jim! Vspehi današnje volitve so ti-le: Trgi 1 1 iS 44 Bovec . .......... :>2 45 31 54 G4 51 1 Komen.......... 38 Križ . ;......... 44 44 Nabrežina.......... 10 9 Tolmin .......... 53 63 Volil ni samo še Sv5 Križ. Voli popoln d ne. Gabršček ima po teh številkah o63 glasov, Fabjan 220. Sv. Križ bo naj-brže pol in pol. V Sv. Križu je imel lani Gabršček 45 Klasov, kler. 43. Če ostane pol in pol, b o za Gabršček a skupnih glasov o-k o l i 400, za Fabjana okoli 260. Izvoljen je torej gotovo Andrej Gabršček. Domače vesti. Preskrba vode vipavskim občinam iz Hublja — grda farbarija. — Cemeni naši čitatelji se še spominjajo, kako je pred nekaj meseci »Soča« svarila pred Berbučevo ferbarijo o tisti »kunštni« iznajdbi za preskrbo vode vipavskim občinam iz Hublja, ter jasno povedala, da to ni nič drugega kot agitacijsko sredstvo, ki naj spravi Berbuča zopet v dež. odbor. — »Gorica« 8t 55, 58 itd. je že pela slavospeve o tem vprašanju ter klobasala na metre dolge herbučijade. Povedala je tudi, kako je "erbuč, odnosno dornberški župan Berce, Povabil župane, podžupane in starašine na ^tanek, kjer je prof. Berbuč na dolgo in s»roko natvezal vernim poslušalcem svoje domišljije o napeljavi vodovodov po celi Vipavski, risal načrte, delal stroškovnike. 'W. itd. Pohvalil se je celo, da so mestni očetje v Gorici jako naklonjeni temu na-jMu, ker uvidevajo, da jim bode v veliko kori lst. in da vsi prizadeti odborniki na 'TOvo prošnjo prepustijo v to potrebno k°liČino vode brezplačno; le sam ajdovski župan rte, ki pa baje še k sestanku povabljen ni1 bil. — Domišljal si je tudi, kako ga bodo potomci blagoslavljali, ter muzal se, ko so mu zborovalci živahno odobravali in ploskali. Sedaj pa čujte! Dne 18. in 19. t. m. je bila komisijska razprava na licu mesta, ter se je vršilo pogajanje med interesenti, in g o r i-p*kT"m e s t n "o^oh čin o za odstop prvotno določenih 8 5 se k. lit-r o v v o d e i z H u b 1 j a i z r e c n o 1 e za goriško mesto. O kaki akciji dež. ddbora, aH Berbučeve iznajdbe, odnosno dne 4. junija t. 1. v Dornbergu izvoljenega odseka za preskrbo vode vipavskim občinam n i bilo sluha ne duha. Tudi komisija in goriški mestni očetje niso nič vedeli o tem. To je dokaz, da je »Soča« vendar le prav imela; in gospodje župani, podžupani in drugi možakarji, ki ste na Berbučevo odnosno Bercctovo komando pohiteli dne 4. junija t. I. v Dornberg, kakor tudi vsi backi, ki ste Berbučevim farbarijanr o preskrbi vode vipavskim občinam koj verjeli in ga vsled tega zopet volili v deželni zbor, preglejte vendar, kako nes ra-m n o v a s j e z o p e t e n k r a t B e r b uč potegnil! V farbanju je res mojster, drugega itak ne zna! Že sam ta slučaj, ako še kaj računite na svojo čast — je več kot dovolj, da mu obrnete hrbet, ter mu izrazite svoje nezaupanje! Za volitve v laških mestih, h katerim je prišteta tudi Gorica, so kandidatje laške klerikalne stranke ti-le: ravnatelj gimnazije v Gorici Fr. Simzig, mestni učitelj v Gorici A. Jacobi, industrijalec iz Červinjana P. Sarcinelli in trgovec G. Sgubin. Liberalne kandidate smo že omenili. Oglasili pa so se tudi »neodvisni volilci«, ki predlagajo te-le kandidate: dr. Fr. Marani, odvetnik v Gorici, E. Valenti-nis, župan v Tržiču, Jos. Paternolli, knji-gar v Gorici in industrijalec P. Sarcinelli. Valentinis in Paternolli sta hitro izjavila, da nista v nobeni zvezi z »neodvisnimi volilci«. Protestni shod glede usmrtitve Fer-rerjeve se je vršil v torek zvečer v tukajšnjem gledališču, ki je bilo polno občinstva. Govorili so Fr. Spazzapan, dr. Spadoni, Cocligi in Caiini. Sprejeli so resolucijo, v kateri se izreka ogorčenje radi usmrtitve, pošiljajo pozdrav španskemu narodu, želeč mu vstajenja po želji F e r-rerjevi, vabijo občinski s v e t v Gorici, da prekrsti S e m e n i š k o u 1 i c o v u I i c o F e r r e r j e v o, odobru-jejo namen rimskega ljudstva, da naj se prežene iz večnega mesta španska jezuita Merv del Val in Vives y Tuto ter zahtevajo od goriških meščanov, naj se z vso silo borijo proti klerikalizmu. Po shodu so hoteli demonstrirati pred Faidutijeviin stanovanjem, pred' semeniščem in škofijo pa je policija preprečila nameravane demonstracije. »Matica Slovenska« izda za 1. 1909. sedmero knjig in sicer: 1. BleiweisSov Zbornik (študije o literarni in politični naši zgodovini Bleivvesovih in Levstikovih časov); 2. Zabavna knjižnica; 3. Knezova knjižnica (obe z zabavnim čtivom); 4. »Onjegin«, pesnitev Rusa Puškina, prevedel dr. Ivan Prijatelj; 5. »Koroška« I. zemljepisni del (s slikami in z natančnim jezikovnim zeljevidom te dežele, napisal dr. M. Potočnik) 6. Stanko Vraz (obsežna študija, napisal dr. Branko Drechsler); 7. Štrekelj, Narodne pesmi. —- Knjige so malone natisnjene in se bodo letos rano razpošiljale. Naj zato čim preje pošlje članarino (4 K), kdor želi dobiti letošnje knjige. Zemljevid »Matice Slovenske«. »Matica Slovenska« daje na znanje, da se na naročila brez obenem poslanega denarja ne more ozirati. Na Vipavskem je rekel neki znani nunc-rogovilež po volitvah: ne morem ne spati ne jesti, samo pijem od veselja, da smo zmagali. — V Dornbergu je nekdo požrl častno besedo; dal je povečati sorodniku hišo in obljubil denar, ko je bilo treba šteti novce, pa kronice niso hotele od nunca. Pred volitvami se vse obljubu-je, po volitvah ni treba držati besede. — V Rihembergu se drži župan očka Pavlica precej kislo, ker se je tam podrla klerikalna trdnjava. V Gorici ga zmerjajo radi tega ter pravijo, da je on kriv; ni Čuda, če je očka slabe volje. Za »Schulverein« je dal goriški magistrat 200 K tik pred volitvami; zato so šli skoro vsi tukajšnji Nemci glasovat za laške liberalce. Tako pripoveduje »UEco«. .— Torej še »Schulverein« podpirajo Ul-tralahi v Gorici pri tej veliki mizerji, ki je na magistratu. Nemci se smsejejo ter si obetajo lepo*"Bodočnost"v Gorici, ko jim laški liberalci gredo tako lepo na roko. Napaden je bil 25 letni Angel Jančič, zidar od nekega Laha A. Bobolinija. Ranil s .ga je s kamenjem tako, da je moral v goriško bolnišnico po zdravniško pomoč. V Gabrji pri Ajdovščini priredijo na-rodno-napredni fantje dne 24. oktobra veliki javni ples, in sicer v veliki dvorani gospe Frančiške Ukmarjeve. Pri plesu bo svirala dobro znana godba iz Prvačine. Fantje vabijo k obilni udeležbi domačine in sosede. Na svidenje 24.aoktobra v Gabrji. S«kolsk« vestni^ Telovadkinje! ki ste se že lansko leto udeležile telovadbe in tudi vse druge gospe in gospice, ki želite spoznavati osebno blagodejni upliv telesne vaje za duh in telo, pridite v nedeljo točno ob 11. dop. v ul. sv. Ivana št. 7. I. n. (društveni dom), da se pogovorimo o gojenju telovadbe v tekočem letu. Zatorej na svidenje v nedeljo vse! — Telovadni pozdrav. »Sokol« v Gorici uvede v svoji telovadnici nov oddelek in sicer telovadbo za gojenke (ženski naraščaj) v starosti 6—12 let. Vabimo vsled tega slovenske stariše, naj svoje hčerke vpišejo k telovadbi, ista se vrši brezplačno. Vpisovanje in prva telovadna vaja se bode vršila v soboto dne 23. t. m. ob 1 in pol uri popoldne v društveni telovadnici, ulica sv. Ivana št. 7. Vaje se bodo vršile redno ob isti uri vsako sredo in soboto. — Na zdar! Trgovsko-obrhe in ppoiMe vesti. Trst — turška železnica — London. —- S 1. oktobrom 1.1. se je napravilo novo, izredno ugodno zvezo med Trstom c. kr. drž. žel. čez turško železnico in London. Brzovlak št. 2, ki odhaja iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 5 uri popoldne in dospe v Monakovo ob 6 uri .30 min. zjutraj, ima tam direktno zvezo na brzovlak štev. 67 v Frankobrod, Kolin in London, ki odhaja iz Monakovega ob 7 uri 5 min. zjutraj in dospe v Frankobrod o"b 1 uri 28 min., v Kolin ob 5 uri 44 min., v Ostende ob 10 uri 51 min. po noči in v London ob 5 uri 38 min. zjutraj. Cela vožnja iz Trsta c. kr. d. ž. do Londona traja tedaj le 36 ur 38 m. Radi udobnosti potujočega občinstva je preskrbljeno v obilni meri. Iz Trsta c. kr. d. ž. do Monakovega vozi en direktni voz 1. in 2. razreda, izventega en spalen voz; na progi Monakovo-Bruselj vozi cm jedilni voz in med Monakovim-Ostende oz. Kissingen vozovi brezi zmene. Ker je ta zveza spojena z brzoparniki avstrijskega Lloyda iz Dalmacije, Aleksandrije, Carigrada itd., je pač poklicana, da si osvoji promet med orientom, adrijanskim morjem in Angleško. Enako hitro zvezo v obratni smeri se bo bržkone oživotvorilo v poletju prihodnjega leta. Za odrasle in otroke. NajoiiUfnpjSe *i\i!o za odrasle in sls botne v razvitku zf>o*tnle otroke \ sske starosti. Tosj»eSwje tvortev mišic in kosti, za branju je in odstranjuje kakor nobmo drugo sredstvo drisko, bljevanjp, Črevesni katar itd. Politični pregled. Državni zbor se je sešel včeraj. Češki radikalci so sprejeli ministre z ropotom. Predsedoval je dr. Funke, kot starostni predsednik. Apeloval je na zbornico, naj vrši v polni meri svojo dolžnost. Wolf je protestiral proti temu, da bi bile volitve predsedstva po sklepu seje klubovjh načelnikov šele v petek. Ostalo pa je pri tem, da se vrši volitev v petek. Češki radikalci so delali hrup med celo sejo. " Vlada je predložila predsedstvu zbornice zopet zakonska predloga o trajanju delavnega časa ter o zapiranju prodajaln v trgovini in obrti. — Vlada je predložila tudi novo predlogo glede- na davek od poslopij; bavi se z najemninskim in razrednim davkom. — Novi načrt glede- delavnega časa v trgovini in obrti določa za premožne delavce nepretržni počitek 11 ur, za voznike v spedicijski obrti 10 ur naj-manje; prodajalne se ima zapirati ob 8. uri, one jestvin ob 9; zaprte imajo biti do 8. zjutraj. Razne vesti. Organizacija napredne mladine na Štajerskem. — V nedeljo 24. t. m. se bo vršilo v Žalcu v Savinjski dolini na Štajerskem veliko zborovanje slovenske napredne mladine. Na dnevnem redu je u-stanovitev organizacije za slovensko napredno mladino, mladeniče in dekleta na Spodnjem Štajerskem* Udeležijo se zborovanja razna narodna društva. Občni zbor Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju se bo vršil v soboto 6. novembra t. 1. ob 7. uri zvečer v hotelu »Kaiserin Elisabett," l. NVeihburggasse z naslednjim vsporedom: Poročilo tajnikovo in blagajnikovo, poročilo preglednikov, volitve in slučajnosti. Odbor. I. redni občni zbor društva slov. a-gronomov »Kras« na Dunaju bo dne 23. t. m. ob 8. zveč. pri Franku XVIII. Cot-tagegasse s sledečim vsporedom: 1. Či-tanje zapisnika; 2. Poročilo predsednikovo; 3. Poročilo odbora; 4. Sprejemanje novih članov; 6. Slučajnosti. Dvanajst pisateljev ednega romana, — Te dni je izšel v Berolinu roman z dvanajstimi poglavji, katerih vsako je spisal drug pisatelj. ZaloŽna knjigarna je razpisala darove za one, ki bi uganili imena pisateljev. »Slovenec« bojkotira narodna podjetja. — Oni »Slovenec«, ki si nikjer ne upa pokazati svojih zob* Nemcem, oni »Slovenec«, ki nikoli ni črhnil besede raz-rjašnjenja in svarjenja pred nemško kranjsko hranilnico v Ljubljani, tisti »Slovenec« sedaj obeta bojkot slovenski »kmetski posojilnici« v Ljubljani in sicer radi tega, ker je predsednik cvetočega zavoda ve-letržec Knez, katerga »Slovenec« rnrzi do mozga in kosti.. Pali res kdo verjame, da radi osebne mržnje? Nehote vsakdo misli: Tu so žvenketali zlatniki. A kdo jih je zopet dal ? »N. D.« Leteči stroj kot pismonosec. — Francoski minister del je naložil študirati neki načrt, po katerem bi. se dala prenašati pismena pošta z letečimi stroji, ki jih mislijo uporabiti za afrikanske kolonije. Vojaško sodišče v Barceloni še vedno zaseda. Minul teden se je obsodilo 20 oseb, med njimi 7 k smrti. Neko 18-letno dekle je obsojeno k smrti, njena tovari-šica iste starosti k 22 letni ječi. 78 žen in deklet ter 400 mož čaka še na obsodbo. Dunaj mora postati — dvojezičen. — Krakovski »Czas«, glasilo poljskih kon-zervativcev piše o nemških jezikovnih predlogah na Šp. Avstrijsko: Vse to so samo umetna sredstva, ki ne bodo ovirala naravnega razvoja razmer. Posebno Dunaj bode postal nedvomno dvojezičen, tega ne more zabraniti nobena postava. Dvamilijonsko mesto v sredi majhne pokrajine, se mora hraniti iz drugih dežel, ki so pa češke. Na Dunaju morajo imeti češke delavce, obrtnike, posle, uradnike. Lueger je hotel svoj čas rešiti nemški značaj dunajskega mesta s tem, da je vzel v meščansko prisego , pasu s ohranitve nemškega značaja Dunaju; toda naravni razvoj se tudi s krepkejšimi pomočki ne da ovirati. . , Qunii Ir eufllim f Slovenska brivnica v Gorici OVOJI K SVuJim 1 na Travniku št: 21, se priporoča si. slov. občinstvu v mestu in na deželi Postrežba točna in čista. Sprejema se tudi odjemalca v mesečni aboncment bodisi v briv-nici ali na doni. V zalogi se dobi razne toaletae potrebščine po zmerni ceni. Prevzema se vsa lasničarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K <» naprej kg; — Za obilen obisk se priporoča FRAN NOVAK, brivec. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsefcnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejže inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih nt» deželi (in celo v mestu) nihCe ne pozna, ker nikjer ne inserivajo. Škoda ni majhna. Proda se v Mirnu 2 hiši — Pogoji zelo ugodni. — P< Andreja Urdihn, Gorica via Lunga 79. z gospodarskim poslopjem vred. Pogoji zelo ugodni. — Poizve se pri gosp. ¦ ¦ ui- ¦ -------------' T— "" Na no o opremljena soba s prostim vbodom s a odda v najem takoj. — Natančneje se izve v ulici sv. Ivana St. 7. Anton Potatzky v Gorici. Ha sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalioa nlrnberikega la drobnega blaga ter tkanin, preja In alt!}. POTREBŠČINE ia pisarnioe, kadilce in popotnike. Najboljše sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in ševljatfe. Svotlnjlce. — Kožni rencl. — Basu« knjlilce. lišna obuvala za ysb letse čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ____ ter na deželi. • 35 * naznanilo. j Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem presolil svoj zobozdrauniški atelje na f ekališce losipa lordi štev. 37. Orclinira vsak dan od 9. ure zj. do 5. ure pop. Dr. luan Cržen. Čudovito nizke, cene dvokoles, Šival, strojev, vsakovrstnih gramofonov za 1 gostilnp, kakor ___ udi razlifinih najnovejših plošč. Imšnjijo se tudi vse poprave Pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3.-4. Prodaja tudi na mesečne Ceniki i^iiK-i. ^ i Ia izvoznem trgu. Traherjev muzej odprt od 8. zjutraj do 9. are zvečer. D petek popoldne od 2. naprej je razsfaua odprta k za žet)sfyj. Predavanja se vršijo ob 10. nri dop. in ob 2, 4, 6 in 8 zvečer. Vstopnina 40 vin, za vojake 20 vin. J| Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici *§j regristrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne ^ zadruge v Gorici« je z ozimni na premcnjena in dne 21. decembnTlDOo. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni aeji dne 30. decembra i«05. skienilo za leto 1^06. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. posojilih na obroke se po želji izposojevalca doloSi Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Doba za odplačilo pr tudi na 10 ali več let. %fo prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih >Soca« in * Primorec . Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. uciteljsKim Kandidatom priporočamo : gOSli od 8 K više, loke, Strune i" vse podrobnosti, ki spadajo k temu. Muzikalije za gosli, šolske knjige in vse druge potrebščine. — Vse po izvirnih cenah zalagateljev. ---------- Knjigarna A. Gabršček Trgovski dom. Iz Isjubljane u neuKJork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczsshi Cecllie, Kaiser Willielm II. — Kronprinz Wi9!ielm, Kaiser Willie1m der Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinž Friedricfa VViJIielm, Kiinijf Albert, Prinzess Alice, FHedricli dev Grosse, Bremen 1.1, d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. „«•«, „.iZ?aUie "|°dnosH dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila m potrebni pouk da vsakomur Fd varil Tavrar Kfl|o'wr|k8 u,iM **•Js-* wn Udiikovana pekarija in sladUiearna Rarol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina in iikorja na drobno aH. v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ~"*