tikk d»* tu praiaikoT. fcilj "gu«Uy» Holiday». PROSVETA ' glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradnim ta uprarnilkl oroeterti «WT South Lawndale Ava. Off loa of Publtcatioa? 2GS7 South LawndaU Ava. Ttlephoae. Roekwall 4804 .year xxxl biM M Cklmrn> U aTToSJS'J¿¡JTlT^Z CHICAGO, ILL., TOREK. SI. OKTOBRA (OCTOBER SI). 1939 Subscription »S.00 Ysarly ftTKV—NlMltKH 21S Acceptance for mailing at ipcclal rate of poatage provided (or fta ojaški upori na . aju, v Celovcu, Gradcu Deževje ovira vojne operacije na zapadni fronti. Naciji se bahajo, da so nemške podpornice potopile čez sto parnikov od začetka vojne. Nemška časopisna agentura priznala koncentracijo vojaštva ob meji nevtralnih držav križarke in bojne ladje v zašle dovanju parnikov nevtralnih držav potopile veliko število angleških in francoskih ladij. Te so tudi na Atlantiku prizadjale težke izgube sovražniku. Poročilo nemškega poveljstva dostavlja, "da smo popolnoma zadovoljni z rezultati bojevanja na morju in v zraku. Zlasti Velika Britanija je utrpela velike izgube." Nemški inženirji so odpotovali v Rusijo in njih prijatelji pravijo, da si bodo tam ogledali ruske podmornice. Ako bo Stalin sklenil vojaško zvezo s Hitlerjem, bodo nemški inženirji opremili ruske podmornice z modernim orožjem. To delo bo vzelo več mesecev. London, 80. okt.—iMornarično ministrstvo je objavilo poročilo, v katerem je rečeno, da angleške izgube znašajo 51 parnikov, izgube nevtralnih držav pa 29 parnikov. To število ne u-ključuje bojne ladje Royal Oak in letalske prevozne ladje Cou-rageus. Berlin, SO. okt.—Dienst aus Deutschland, napoluradna ča- IDON, 30. okt. — Tukajš-go objavili poročilo, da _ it militaristične avtorl-redredile drastično akcijo v | po izbruhu revoite v vo-na Dunaju, v Gradcu in Ukazale so, da mora bide* ti vojak ustreljen. «[DON, 30. okt.—Nemške h so danes potopile H j, med katerimi ao tri an-litlerjevi bombniki so flotiljo angleških rušil-Severnem morja in bili pred no so mogli na-| kakšno škodo. [HOLM, 30. okt.—Ame-| parnik City of Flint, ki je ■ nemške posadke, se je sstavil v norveškem pri-Tromsoe, toda norveški §o odredili, da je molj odpluti. Ladja ima na-ustavo s svastiko. KoH-znano, so ameriški mor-jetniki na parniku. [VA, 30. okt.—Jutri ae izredno zasedanje vrhov-•ovjeta. Pričakuje ae, da inik sovjetske vlade in komisar Molotov poda hjavo glede ruske sopisna agentura, se pritožuje , 30. okt--Nemčija glede govoric, ki krožijo v tuje- rala lovce, da poveča zemstvu, da Belgiji in Holand-Maršal Goering Je Skf preti nevarnost nemške Invazije, zaeno pa priznava zbiranje nemških čet v zapadni Nemčiji, v bližini Belgije in Holand-ske. To se ne more smatrati za nekaj nenavadnega, toda govorice o invaziji nimajo nobene podlage. Ljudje, ki so se mudili v provinci Limburg, katera meji na Holandsko, so izjavili, da se tam nahaja velika nemška armada. Iz tega sklepajo, da bodo Nemci začeli tu prodirati proti Franciji, čeprav naciji trdijo, da ne bodo kršili nevtralnosti Belgije in Holandske. V Berlinu še vedno prevladuje mnenje, da se bo sentiment v prilog sklenitvi miru v Angliji razširil, če Nemci ne bodo napadli angleških mest iz zraka. To ustvarja možnost, da bodo elementje v Angliji, ki so proti nadaljevanju vojne, strmoglavili Chamberlainov režim. Baldwin pretrgal I lovcem, naj streljajo dhr-i v gozdovih bivših poljakih in Zspadne Prueije. Vla-ib plačala lovcem potne atro-' jih nagradila za vsako u-djeno žival. it, 30. okt.—Deževje ovira operacije na zapadni n in to je dalo Franciji in " tako podporo, ki je že »t nagnila tehtnico v mitični zgodovini. Nemški Hitler bi lahko pognal vojno mašino proti Fran-in Angležem v začetku kar pa ni storil. Ta I je bila zmagovita na kem. ir je francoska armada v lv> in so angleške čete prihajati na fronto, je da vnak dan neaktivnosti da bodo Francozi in M je odbijali napade ,v°je postojanke. Deževje j* dalo priliko za ojačanje tile. Ne v oktobru je spreme- ® krajine ob zapadni fron-, o cfnlmiiVCl "^virja Dasi Francozi ne S SlOlltlUVLl »Vajo vremenskih poročil, 1 priznavajo, da je v ok-Padlo več dežja nego v mesecu v zadnjih letih, ozemlje, s katerega so :0!*e čete umaknile, je M vodo zaradi dežev-lllvov- Deževju bo kmalu «neg in u bo mords pre-nemiko ofenzivo na za-lironti. Daladier se je vrnil F * inšpekcijske ture v p», "everne sekcije fronte, "' koncentrirane francoske Jf/«vil je, da je vojaštvo hijeno na vse, kar pride. « lastniki in voja-W* uver». da prevladuje ¡¡I"11 izvrstno razpoloženje, topovi so utihnili lJ* «»omejile aktivnosti. 30 okt.—Vrhovno po-'"•mške oborožene sile Vamlo ds ao nemške pod-^^ "> bojne ladje potopile ^bra do 25. oktobra Silk trgovskih parnikov. '««^ili samo tri pod-. ^"t** krogi trdi-i* nemške izgube več-J ^ijl nočejo priznati 4 ' in Baltiškem * nemške podmornice. Razpust političnih strank v Alzaciji Zatiranje gibanja za avtonomijo Pari«, 80. okt. — Premier Daladier je včeraj razpustil tri politične stranke v Alzaciji-Lore-ni, katere je kontroliral dr. Kari Rooe, ki je bil zadnji petek u-streljen kot nemški špion. Te stranke ao vodile agitacijo, da se provinci, kateri je dobila Francija po svetovni vojni, ločit» od nje. Razpuščene so bile stranka delavcev /bi kmetov* domovinska fronta ki Landenspartei. Dr. Rooe je ustanovil domovinsko fronto in pomagal ustanoviti Landespartei I. 1927. Slednje predsednik je Ml do 7. februarja, do aretacije na obtožbo, da je izdajal Nemcem informacije o gibanju francoskih čet Daladierjeva odredba ne določa samo razpusta teh etrank, temveč prepoveduje pod zaporno kaznijo petih let širjenje idej, katere so te propagirale. Dunkirk, Francija, 80. okt. — Trupla šestih nemških mornarjev, katera so našli v bližini o-brežja, so bila včeraj pokopana enem grobu. Francozi trdijo, da odkritje trupel je dokaz o u-ničenju podmornice zadnji torek. Roosevelt in Dies v spopadu Noče biti pristaš Stalinovega imperializma! New York, 80. okt.—Roger Baldwin, predsednik Unije za ameriške civilne svobodščtoe (American Civil Liberty Union), je izjavil zadnje dni, da je odstopil od Ameriške lige sa mir in demokracijo in noče več imeti nobenih stikov z ameriškimi sta- Hnovci. . Baldwin je rekel, da je prej smatral ameriške komuniste *a pristaše mednarodnega socialne, ga ideala, ki je lahko koristen delavstvu vseh dežel, ampak po sklenitvi pakta med Hitlerjem in Stalinom je pa spoanal, da so ameriški stalinovci najprvo podaniki diktatorja Stalina in pred vsem zagovarjajo sovjetsko zunanjo politiko, ki je zdaj razgaljena kot protidemokratlčne ki prav tako imperialistična kot je Hitlerjeva! Nov rekord v trajnostnem poleta I/mg Beach, Cel.. «0. okt. — Wees Carollin Clyde Schiieper sta ae včeraj spustila na tla a Predsednik kritizira objavo imen Waahington, D. C., 80. okt.— Predsednik Rooeevelt je v razgovoru s «poročevalci rekel, da se je Diesov preiskovalni odsek poelužil slabe taktike s tem, da je objavil 589 imen vladnih nameščencev, ki jih ematra za člane ali podpornike Lige za mir in demokracijo, komunistične frontne organizacij«. Večfcna teh nameščencev niti ne ve, kaj omenjena Liga pomenil Odsek je pobral imena iz naslovnika, ki ao ga njegovi detektivi zaplenili v uradu Lige. Kongresnik Dies pa vztraja, da ga ne sme nihče motiti pri njegovem delu, niti predsednik Rooeevelt ne, kajti on ve, kaj dela ... To je (povedal v soboto v svojem radlogovoru. Dieeov odsek je v soboto z slišal Jos. Currana, predsednika unije mornarskih delavcev (CIO), ki je na glasu, da je stali novec ali vsaj "sopotnik". Cur-ran je pa odločno tajil, da je Stalinove stranke in med zaslišanjem je prišlo do več burnih prizorov, ko Curran nI hotel odgovarjati na nekatera vprašanja. Ruska kritika ameriškega senata Italijanski list napoveduje podaljšanje vojne * Moskva, 80. akt.—Trije sovjetski listi so napadli ameriške senatorja, ki at* glasovali sa preklic embarga. Izvestja. glasilo vlade, pišejo» *'da je Wall Street pozdravil ¿tcijo v senatu v pričakovanju, da bo vlekel profite is evropske vojne. Bur-Žvazija se veseli, dečlm ljudstvo zahteva, da Amerika ostane nevtralna v vojni."' Rdeča zvezda, glasilo armade, n Pravda, glasilo komunistične stranke, pišeta v aličnem tonu. Amerika hoče pomagati Veliki Britaniji in Franciji, ker upa, da bo dobila dal plena. Glaao-vanje v senatu ja bila zmaga onih, ki hočejo oprostiti vojne sile. Odlok ameriškega senata jasno kaže, kaj buržvazija smatra za nevtralnost Bologna, Italija, 80. okt.-4J»t Resto del Carllno piše, da odprava embarga, ki prepoveduje zvoz ameriškega prožja in bojnega materiala savojevanim državam, pomeni podaljšanje vojne v Evropi. "Ameriška pomoč Veliki Britaniji in Franciji bo mela prav tak učipek na evropsko vojno kakor ga je imela an-gleško-francoska pomoč španskim lojaltstom," pravi ta Ust. Rezultat bo bolj krvava In bolj dolga vojna, dasi ta ne bo spremenila izida. Paotfftst Roosevelt je s svojim vmešavanjem ustvaril nove komplikacije in povečal sfero zavojevanlh držav, čeprav je velika večina ameriškega judstva za to, da Amerika drži svoje roke proč - od evropske vojne. Možnoat, da se bo Amerika zapletla v konflikt, se je povečala/' Anglija poziva prostovoljce v armado London, 80. okt.—Angleška vlada je izdala prvi splošen po-ziv, naj se prostovoljci pridružijo armadi, odkar je izbruhnila vojna. Naznanilo vojnega urada pravi, da vse militaristične bran-fe potrebujejo prostovoljce. Starostna omejitev za prostovoljce je 22 do 85 let v Angliji In 20 do 85 let v Ulsterjo (severna Ir slca). Prostovoljci naj ae javijo pri oblasteh do 16. novembra ■vojkn letalom, s katerim sta krožila v zraku 726 ur 8 tem sta posekala vee druge rekorde v trajnost nem poletu Oba sta Wis silno izmučena k» morali so jih odnesti v neko hišo. da ju zdrav niki preiščejo. n eaettoo 1101, Aet ^^Os^jW,!^^ °° Turčija proslavlja ustanovitev republike Ankara, Turčija, 80. okt. — Moderna turška republika je začasno prekinila diplomatlčna pogajanja, v katerih igra glavno viogo, da proslavi 164etnioo svoje ustanovitve. Republika je nasledila staro otomanako cesarstvo. Cez tisoč oseb ee je zbralo in opazovalo parado, v kateri so RUSIJA SKUŠA RAZTEGNITI VPLIV NA BALKAN Vaina posvetovanja v Bukarešti LOV NA NACIJE V RUMUNIJI BUKAREŠTA, 30. okt — Sovjetska vlada je obljubila, da bo podprla bolgarake zahteve proti Rumunijl pod pogojem, da Bolgarija reorganizira avojo vlado. V kabinet morajo priti ministri, ki ao naklonjeni Moakvi. Doslej aovjetaka vlada še nI naznanila, če bo zahtevala od Rumunlje vrnitev Beaarablje. Poročilo basi-ra aa Izjavi rumunakega poslanika v Turčiji, ki je imel rasgo-vor a turškim zunanjim ministrom, ko aa je slednji vrnil la Moskve po pogajanjih a sovjetskimi voditelji. Načrt rlede uetanovltve bloka balkanaklh držav bo naletel na oposicljo v Belgradu, kar ja Jugoalavija proti formiranju bloka pod vodatvom Italije ali Ru-alje. V Belgradu naglašaja, da se Italija In Rusija lahko saple-teta v vojno, v katero bi morda potisnili tudi balkanake država. - Budimpešta, Ogrska, 80. okt. —Senca sovjetske Rusije visi nad glavnimi mesti držav juftno-vz hodne Evrope in Rum unija aa boji ruske invazije. Kmlj Karol je imel tajen razgovor a svojim zunanjim ministrom in poslaniki, katere Je pozval domov 1« Turčije. Jugoslavije in Orčlje. V Bukarešti i»rev!aduje bojazen, da Moskva podpira kampanjo, da Bolgarija dobi od Ru-mufHje DobruŽo, pokrajino, katero je morala Bolgarija odstopiti Rumunijl. Velike dipiomatične aktivnosti se opašejo' v vseh balkanskih državah na predvečer Izrednega zasedanja ruskega parlamenta. Premier In zunanji komisar Vekoelav Molotov bo d) tej priliki pojasnil ruske cilje v južnovzhodnl Evropi. Jugoslovanski krogi ao že posvarHi Bolgarijo, naj ne koketira s Rusijo, ker bi to lahko izzvalo ueodne posledice na Balkanu, ftlično svarilo je izrekel Italijanski poslanik v Sofiji po konferenci h bili vojaki, letala in tartkl. To sik> bo Turčija pognaJa v vojno, ______ ______ ___________ če bo treba m^1111!^!41!^9 {predsednikom bolgarske vlade Gibanje v prilog sovjetaki Ru Dardaneie pred sovražniki. Šestnajsta obletnica revolucije, ki Je strmoglavila sultana Mehmeta VI., Je najbolj važen mejnik v zgodovini mlade republike. Turčija upa, da jI bo aklenitev pakta vzajemne vojaška pomoči z Anglijo in Francijo prinesla koristi. Avtoritete so naznanile v zvezi s proslavami otvoritev 75 novih podeželskih šol In nagla-sile, da Je kampanja sa odpravo siji narašča v Bolgariji, ki je zgodovinsko povezana z ruskim ljudstvom kakor tudi s jesikom in santimentom. Drugi vzrok nervoznosti na Balkanu je ruska nota, da pamlki tujih držav ne smejo priti v sovjetska prists nišča ob Cmem morju brez po-aebnega dovoljenja. Bukarešta. Rum unija. 80. akt. nepismenosti med Turki uepešna.! —Avtoritete so naznanila a ret" V zadnjih enajstih letih se Je cijo 44 članov železne garde število analfabetov znižalo za 60 rtacijske organizacije, na obtof- odstotkov. Brezposelnost padla pod devet milijonov New York, 80. okt—fitevtto brezposelnih delavcev v Združenih državah Je rweeca septembra padlo za 1,890,000, ali z 10,-S94,000 na S,796,000. Tako poro-ča National Indoatrlal Conference Board. Skupno število upo-* lenih delavcev v «eptembru Je bilo 45,948,000. Največ upoštevanja je bilo v Jeklarskih industriji, ki ja sama upoaHla okrog 400,000 delavcev. V Istem času j« število relifnih delavcev, ki i jih uposluje vlada, padlo sa o-krog 200,000. Pri relifnih delih je še uposlenih 2.061,000. Domače vesti Oblaki Chicago. Jooeph Sopotnik iz New Smyrna Beacha, Fla., je 28. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Pros vete. de o preminuli Veri Zajčevi I Chicago*—Vera Zajec, o katere smrti smo poročali pretekli Četrtek, ja preminula na naalovu svoje sestre Ivane Roycht, 2786 Oortez st., dne 28, oktobra. Sta-ra Je bila 4» let to doma iz Zl-danega mosta ob Savi in tu zapušča moša, 16-let nega sina In sestro, v Californiji brata, v starem kraju v LJubljani pa mater, štiri brata in sestro. Nov grob v Kanaaau Edison, Kana.—Dne 28. okto-)ra Je tu umrla po enomesečni »lesni Rose Novak, stara 19 let in rojena v Ameriki. Podlog-je operaciji na vnetem slepiču. Tu sapušča starše, tri brata, tri se«tre in teto"ter druge sorodnike tukaj Mn v Ctevelandu. Ni bila pri nobenem podpornem društvu, toda njena mati in brat sta člana SNPJ. Oh i Jake veatl Blaine, O.—¡Na posledicah nesreče v premogovniku, v katerem Ja izgubti roko, je 27. oktobra v bolnišnici v Oolumbueu umrl Jakob Kaska, član društva 888 SNPJ. Tu sapušča ženo In dva majhna otroka. Rojen je bil Ameriki. Novice la Južne Amerike Buenos Afros, Argentinlja.— Dne 28. septembra je tu naglo umrl Franc Krkoč, star 44 let n doma Iz Rlhenberica. V Argen-tlni Je bil okrog 16 let in tu sapušča ženo, dva sinova in hčer. —Poročila sta se Franc Rolth hi Žareč pri lllrrfki Biatrlol in An-tonija K rebel J z Ostrotnega brd« pri Postojni. I bo, da so nameravali umoriti generala Gabriela Marlnaaoujn, ministra za Javno varstvo. Ar«* tacije so bile Izvršene v Pl^i) ju, središču rumunakega oljnega polja. Voditelji Železne garde ao obdolžili ministra, da je on odffovo-ren za eksekucije več sto čls-nov njih organizacija, odkar, je 1 Mi umorjen premier Armand Calineecu v zadnjem septembru tlnih Uposlitev brezpose pri relifnih delih Chicago, 80. okt. — Cez 29,000 oaeb, ki so odvisne od neUfa, U> dobilo delo pri gradnji projek tov WPA v sredo na podlagi na črta. ki ga Je sestav« župan K«-i iy in odobril I*o M. Lyons, im (V In Ik člkaške rellfne uprave. Z upoalltvijo bodo rellfarji dol h vali 186 več na meaac nego so prejemali doslej, reJIfna uprav« Ruske čete doepele v Lokvijo Riga. LatvIJa. 30 dkt. — Prvi vlak z ruskimi tetami je doapH v obmejno m^to Zllupi, Ruel --------------------.m . bodo zaefdii militaristične In po- pa bo prihranila s tem 6404 morake bate. katere je LatvIJa ne maaae.. •bode jetr odet/ipila aovjetom na podlagi razpravljali člani državna tvI if nadev no sklenjenega pakta. ' 'eekomuij* Amerika pošlje protest Rusiji Sovjetska vlada kršila dano obljubo Washington, D. C.f 80. okt. — Ameriška vlada bo poslala oster protest Moskvi, ker je Izročila ladjo City of Flint Nemcem namesto ameriški posadki. Možnost js, da bo odpokllcala svojega poslanika Laurenca A, Steinhardta, ker mu rurte avtoriteta niso dovolile niti telefonskega razgovora s častniki to ladje. Državni department očita Rusiji, da Ja kršila obljube, katere ja dala A» merikl, ko Je slednja priznala ao-vjetako vlado. "Mi nismo še dobili Ispovedl Članov posadke ladje City of Flint, ki Je bila po ueegt odv*. lena v Murmunsk in poeneje odpeljana Iz te ruitfke lukeM, pravi državni diriment, ki je tudi podprl poslanIkove obtkdžitv«, da sovjetske avtoritete niso hotele kooperlratl s njim. . Vlada vrne del \metja Bergdollu Washington, D. C., 80. okt. — Federalni Justlčni tajnik Frank Murphy je odredil, da Orover C. Bergdoll, ki je pol>egnll v Nem iljo, da se laogw službi v armadi, ko je Amerika stopila v svetovno vojno na strani za vezni kov, dobi nazaj imetje v vmdno-sti $800,000, katero je vlada za-gta. Skupna vrednoat Berg-dolk/v*wa premoženja znaša $686,540. Od te vaote je bilo $200,000 položenih na stran kot kot se glasi poročilo — gostovali v Fordovih tovarnah devet let. Niso bili najeti in tudi niso prejemali nobene plače, imeli pa so na razpolagi, urad in smeli so se svobodno kretati po tovarnah in opazovati razne procese izdelovanja avtov. V pravem pomenu lx>sed« so bili le gostje za goste |w veljajo pri vseh civiliziranih ljudeh pravila, da ne smejo zlorabljati goetoljubnosti. Fordova uprava obtoiuje sovjetske goste, da so grdo zlorabili gostoljubnost Ne samo to. da so bili v tesnih stikih z ameriškimi sta-llnovcl in da so aktivno sodelovali pri delavskih demonstracijah ter delili agitscijske letake med Fordove delavce — agitacija za unijo js ali ritfht. toda ameriški delavci pri tem ne potrebujejo nobene pomoči od tu gostujočih inoaemcev? — pač pa so šli veliko dalj in po-akušail podkupiti Fordove uradnike, da bi jim izročili neke tajne načrte v zvezi s produkcijo avtomobilov. Ce Je to resnica, tis so ruski gostje pri Fordu iHNkkušsli dobiti tajno načrt«- ali karkoli že a pod kupovanjem, tsdaj Je Ford storil |topoi-rtoma prav. da jim je taprl vrata. O nepoštenosti in »ploh goroataani kriminalnosti sovjetskega režima v Rusiji je nakopičenih še toliko dokazov, da bo š« težko pomišljali o kakršnikoli nadaljnji obdsIMtvi tega režima. In-(Dalje v aaisjl kefcni ) Pred dvajsetimi leti Fraafo*! tank na cesti v nemškem mesta, katerega so zasedle francoske čete OfcTOMA ovice starega kraja E VESTI „dniem času je bila izdana Lpica novih uredb in predli jo v zvezi z vojnim sta-' zatemnitvi mest in vozil ljudje že precej privadili, ijjh dneh pa so v tem po-nastopila celo majhna o-Najprometnejfte ulice za silo razsvetljene, da i mesta niso več potreb-ntemnjene žepne svetilke, ki ^ pred kratkim reden pocestnih ulicah. 120 septembrom je bil uki-«s privatni avtomobilski t Samo v izjemnih prime-izdajajo posebna dovolje- j dovoljujejo uporabo za-g voza tudi v bodoče, ¡ki, živinozdravniki in ne-funkcionarjl stranke in ter konzularna zastop-so med izjemami, vsi osta-go shranili svoje avtomobi-praže za nedoločen čas. V t tem je izšla odredba, da ba dati vse pnevmatike na jo državi. Vozila, ki smeji bodoče voziti, so prejela oznako v obliki V. Ce bi pojavilo na cesti vozilo brez inaka in brez izrednega do-ijg oblasti, bo zaseženo, pa bo občutno kaznovan, romi promet veljajo drugi gi, ki niso tako strogi, ga važna odredba je uved-viiuma na potna liste. Za vsa* potovanje iz Nemčije kakor la pripotovanje v Nemčijo slej zahteva poseben vizum, itant! 8 mark (120 din). Isto a za tuje državljane, ki ho-v Nemčijo. Vizum za jugo-ke državljane stane 144 jev. Zaradi vidiranja pot-listov so težko prizadeti jurski delavci, ki so prišli Nemčijo še v normalnih raz-h in se sedaj vračajo do-. Večina njih sploh še ni bila wieena, da je potrebna viza. t so prišli na mejo, so bili žaljeni, kar je imelo za posledi-i nepredvidene stroške. Polejf živilskih nakaznic po-^iijo velike skrbi nakaznice obleko, perilo, tkanine in dr. v izjemnih slučajih kakor i porodih, boleznih, smrtih in ureditvi novega gospodinjstva dovoljene izjeme, da je mogo-dobiti stvari brez posebnih ikaznic. Trgovci so še posebej •krbeh, ker se stare zaloge hi-• praznijo, dočim na nova na* B« ni zadostnega odziva. VSt. Ilju na Dravi je po dolžini in mučni bolezni umrl lton Močnik, nekdanji sloven-i občinaki odbornik v logave-iobčini. Pokojnik je bil vedno *t svojemu narodu in velik "Milj slovenskega tiska. Parkljevka in slintavka še ved-■UKraja v selški občini. Se-»i«* začela širiti proti Kotu, »v«ici in Sajdi. Kmetje se držijo predpisov oblasti, a «e čimprej znebili nevarne Vi- J"'1' v Sclah so letos čebelarji *°'jni s svojimi "muhami" *»v>Jo, da «o jim na nos i le to-kot že nekaj let sem Sedaj »o pa še posebej « odredbe, da bodo dobili "Jor za hranjenje čebel brez nakaznic. J^nika 1911 in 1912 sta v ce-*** okraju do konca tega Poklicana k naborom. Jjj* novih davkov zaenkrat PJJttnegt pregleda. Trenutno J*«čane javne dajatve pri M 234 mark mesečno za r je tudi poseben i* 7* ,etnike M« niso bili vpoklicani E« nov'h 'K I rod b je treba I!1' <0, da so odgodene «Lucije, konkurzi in sod- E?,vt pri «»«bah, ki »o ;W"Ktne v vojsko. Prisilne ** izključene pri onih. E??° * ne "lužijo v voj-^ *šln odredba, po | . raiHodbam v ffata- b mmHrk n| prii,v* 1 ' Kontno je poeno-J^tudi kazensko postopačih *odlšč nl v «»dijo poedini sod-Pa tričianakJ kazen-441 delnega sodišča. Pro- ti sodbam kazenskih sodnikov so možni samo še prizivi, proti sodbam senata pa so mogoče tudi ničnostne "pritožbe. Zločinci in hudodelci bodo sojeni hitro. Za vse zločine in prestopke sme državni pravdnik zahtevati posebno sodišče, ki sodi takoj in ostro. Proti razsodbam posebnih sodišč ni pritožbe. Deželni glavar je odredil, da se sme mleko oddajati mlekarnam in drugim odjemalcem samo v posodah, ki ne prepuščajo zraka. Zbiranje večjih količin mleka in mlečnih izdelkov naj se o-pusti. Skladišča, kleti in proda-•jalnice morajo biti' neprodorno zaprte. Pri letalskih alarmih je treba posode tako zapreti, da ne propuščajo zraka, prav tako tudi okna in vrata shramb. Gostilničarjem je prepovedano med 15. in 18. ter zvečer po 23. uri oddajati gostom topla jedila. Od 12. sept. dalje je določeno na osebo pol kg mesa na teden. Samo težaki bodo mogli dobiti tudi vnaprej 1190 gramov tedensko. V ponedeljek in petek se v gostilnah ne sme pripravljati mesna hrana. Iz Primor ja SPREMEMBE PRIIMKOV IN KRSTNIH IMEN V zvezi z novim zakonikom, ki je pred kratkim stopil v veljavo v Italiji, je sedaj izšla kot posebna priloga uradnega lista nova odredba o civilnem stanju. Ker zadevi ja v marsikaterem pogledu tudi emigrante, tako glede rojstev, porok, smrtnih slučajev in drugega, se bomo na ta vprašanja Še povrnili in či-tateljem obrazložili določbe novega zakona. Za danes se hočemo omejiti samo na one člene, ki govorijo o krstnih imenih in priimkih. Nova odredba povsem potrjuje zakon od 8. marca 1928, ki je "uredil" vprašanje krstnih imen. ¿len 72 nove odredbe se namreč glasi:..... "Prepovedano je dati otroku ime še živega očeta, brata ali sestre, enako je prepovedano dati otroku kak priimek kot krstno ime, ali mu dati ime (pri otrocih nepoznanih staršev tudi priimek), ki bi bilo smešno, sramotilno ali nasprotno javnemu redu, dobremu običaju ali nacionalnemu in verskemu čustvovanju. Tudi je prepovedano dajati za krstno ime krajevna ali sploh geografska imena, in če gr* za otroka italijanskega državljanstva, tudi vsako tuje ime Ako bi kdo hotel dati otroku ime, ki nasprotuje tem določbam, ga bo uradnik civilnega stanja opozoril na prepoved, in če bo predlagatelj vztrajal pri svojem sklepu, bo uradnik sam dal otroku ime. Proti-^emu ukrepu uradnika civilnega stanja, ki daje otroku ime ali priimek v smislu tega člena, smejo državni pravdnik in drugi interesiranci vložiti vtok na tribunal po formalnosti h ( ki se zahtevajo za i»pre membo listin civilnega stanja." Enako potrjuje nova odredba tudi zakon, na podlagi katerega se poitalijančujejo vsi slovenski priimki, in sicer tudi proti volji prizadetih. Člen 164 se namreč glasi: Nič se ni izpremenilo glede zahvalim za lep sprejem In |*>-strežbo. V četrtek zjutraj sem od mrs. Rom dobil izvrsten za jut rek in ne poslovil od njih. Podal sem ae na dom Franka Bregarja, katerega pa nisem dobil doma. Njegova soproga mi je |x>vedala, da je bil ravno pozvan na delo. U-stavil sem se še na domu sestre Hodoma!, ki je bila dele-gatinja na naši zadnji konvenciji v Cle-velandu. Malo sva se pogovorila >10SV»T1 _ o znancih in razmerah. Za Cika-iane sem od vseh dobil pozdrave v izročitev, nakar sem se počasi odpeljal proti Terre Hautu, potem pa nazaj v Indianapolia, kamor sem dospel pred večerom. Kajpak aem se aopet nastanil pri Semeničevi družini, kjer je ta-korekoč moj dom, kadar ae tam nahajam. Tam aem obiskal še par družin, nakar je prišel čas počitka. Naj omenim, da sem bil pooblaščali in poslan kot zastopnik SNPJ na 41. letno konvencijo Bratskega kongresa za državo lndiano, ki ae je vršila 20. in 21. oktobra v hotelu Severinu. Tako sem pdaoMtvoval temu bratskemu kongresu kot zastopnik SNPJ dva dni. Na kongresu se je razpravljalo resno in v splošno korist vseh bratskih organizacij. Navzočih je bilo precejšnje število domačih zastopnikov raznih angleških bratskih organizacij. Kakor sem razvidel iz poteka konvencije, resno delujejo za interese Članstva, še posebno pa pagijo v državni zbornici, da niso sprejeti zakoni, ki l>i bili ovira ali v škodo bratskim podpornim organizacijam. Tam imajo tri iivežbane zastopnike ali lobiste, ki skrbe v obeh zbdrnioah, ameriških ritualnih načinih. Govorniki so se precej dotikali potrebe izboljšanja deiaivskih pravic in položaja, sugoetirali ideje in (priporočila za izboljšanje razmer, kolikor se to da doseči z bratskimi organizacijami. Ob koncu konvencije smo imeli nekaj banketa, kot je to običaj, kjer smo se še bolje osebno seznanili drug z drugim. Mladi fantje in dekleta.^odern Wood-mana so v raznih Skupinah predvajali neke vrste sokolske vaje, potem pa je sledila prosta za-barva. Poslovili smo se in aem zopet odšel na moje stanovanje v Haughville. • . Slučajno je v Indianapollsu j gostovala tiete dni mlada skupina igralcev iz Clevelanda, ki Je priredila opereto "Kovačev študent". Semeničeva sta me nagovorila, da aem šel tudi jaz pogledat to komedijo, ki se je vršila v dvorani Sv. Trojice. Udeležba ni bila posebno velika. Opereta je bila še priličtto dobro izvajana za take mJade amaterske igralce. Po končanem programu smo se |x>dali domov, še malo pokremljali in nato k počitku. ; i V nedeljo zjutraj ob 9. uri sem napregel svoj avto, se počasi vozil proti domu ipo ravninah države Indiane in ogledoval že vse posušeno polje, ki Je dokaj dolgočasno. V Chicago na Pula-ski rd. sem dospel popoldne. Tako sem dokončal prvi teden mo-jih zajsiznellh petnic. II koncu moja prisrčna hvala vsem prijateljem In znancem za prijazno postrežbo in spre H» in za veselo družbo. I'h. Godlna. / Grški parnik i« potopil Atene, Grčija, M. okt,—Par-ni k Amvrakia ae je potopil, ko je zadel ob pečine pri Volu, v bližini obrežja. Bojazen je, da ao mornarji utonili. Policija razganja fikeU pred tovarne Bamdy Maginotov utrdbeni pas (NadaUsvanJe la keaec.) Oblak v MaginotovIh utrdbah Vse to področje nevidne smrti čuvajo straže, alarmni signali, periskopi, zvočni signali in zapornice za infrardeče žarke. Ob vaej utrdbeni črti preše skrite oči in poslušajo skrita ušeea« vae mogoče orožje je pa nabito noč In dan. Čeprav je bil naš prihod v utrdbe najavljen že vnaprej, so nas vendar pri slehernem koraku ustavile straže, motorizirane straže so pa naš avto spremljale vso pot. Za naš obisk ao nam natanko predpisali pot. Ce bi le malo spremenili odrejeno smer, bi nas vljudno, a odločno zavrnili. Ves utrdbeni paa je poln skritih straž in utrdb. Človek ne ve, kam bi stopil. Ta skrivnostni prostor je dolg 270 kilometrov. Sli smo tudi na alpsko mejo. Tukaj betonska utrdbena črta vse prekaša, kar ai more predstavljati človeška domišljija. Orlovska gneada ao zgrajena na vratolomnih višinah, v skalili« ki ae drobe kakor sladkor. Mad zidanjem so delavci viseli nad prepadi, material in hrano ao jim pa pošiljali iz doline. Po pobočjih so zgradili posebne poti, na vsakih SOO metrov pa posebna akladi-šča. Tam, kjer jih niao mogli zgraditi, ao takšne poti nadomestili s stezami za mezge. Nekatera mesta so pa še sa mezge ne* prehodna. Tu ao uporabili aene* gftlake vojake, ki ao dolge maae-ce noaili na glavi potrobnt material. Tu v višini amo naleteli na straže vojakov-planincev. Pozimi leži na njihovih zavetiščih po tri metre debel sneg. Nimajo ne električne razsvetljave ne vo-dovoda. Svetijo ai s petrolejkami, vodo imajo pa v cisternah, preračunano natanko na brke. Takšen je torej okvir bodoče vojne. Maginotovo utrdbeno črto ai lahko predatavljate kakor nekakšno ladjevje, akrito v gorovju. Kar ao pred velikimi vojnimi ladjami Izvidnlške ladje, to ao tukaj betonaki bloki; v njih ja prostora za dvanajat ljudi. Njihova naloga je, zadržati napadalce tri dni. V tem času ugotovi vrhovno poveljstvo glavno točko napada. Vojnim ladjam ao prav tako podobni topovi v vrtljivih oklopnJh stolpih. Podsemeljske trdnjave ao kakor glavno bro-dovje. Tudi tukaj kakor v po-moraki bitki, aodelujejo vae enote in priapevajo h končni odločitvi. Kakor hitro končajo apred-nji oddelki avojo nalogo, se u-maknejo k Jedru vojske, In sicer po podzemeljskih labirintih, ki preprezajo vse obmejno področje 50 km globoko kakor ki to vi rovi. Moč Maginotovih utrdb je v njihovih obrambnih napravah, v njihovi razsežnosti In nenavadno spretnem maskiranju. Med Metzom in Besa neonom sem pregledal okrog HO podzemelj-skih trdnjavic, pa niti dve nista bili enaki Nekateri« so vk»t""<» v zemljo, druge so skrite pod že-leznišk!m! nasipi, tretjo pa kakor bi prežale na robu prepada Ena izmed njih leži samo tri metre nad morako gladino, zato so jo morali zavarovati pred morebitno povodnljo. Opazil sem utrdbo celo eredi močvirja. Podzemeljake vojašnlee Takšni ae torej mali členki te utrdl>ene verige. 8o pa še velike podz#»m*l jske vojašnice a hodni-VI, doU ¡ml več kilometrov, z e-laktr^r.o razsvetljave in želez niškimi Uri. ljudem se n« raz-jiolago voda. električni ventilatorji in posebna kuhinja. Celi hribi to prevrtani in prebetoni-rani. Mislili ao na vae, tudi na hrano, da bi v teh vojašnicah | ljudje lahkd stanovali po več mesecev. Tudi na civilno prelil-\uMto niso pozabiti. V nekaterih predelih Maglnotove črt*, zla-ti okrog Bitcha ob reki Mo-zeli, so zgradili celo pravcata podz^meljaka mesta, kjer bi pre. blvalstvo lahko živelo pod varstvom betona. V Maginotov i h utrdbah slutijo irdnjavskl pelki, ki Jih ivkru-tirajo izključno v («riškrm o-k r i/ž ju in v pirenejskem depeH-meutu \ude Vojaki imajo čepi* ce a posebnim znakom. U predstavlja oetonsko utrdbo in žične ovire. Na znaku aa bere geslo branilcev Verdu na: "On ne passe oasI" ("Nihče ne bo prodrli") Vojaki so razdeljeni v oddelke po 12 mož za prvo črto oklopnih utrdb*; v njih morajo vztrajati tri dni, dokler ne zasede vsa vojska svojih postojank. TI ljudje tlve tudi v mirnem času vojaško življenje v rovih; 15 dni so pod zemljo, 15 dni pa počivajo. "Maginotov!" vojaki imajo poseben 48dneven dopust, častniki imajo pa poleg plače posebne do-klade v višini polovične redne plače in posebno hitro napredujejo, ker prideta v betonskih u-trdbah le na 12 vojakov po en častnik in en podčastnik. Mnogi izmed teh Čaatnikev so prišli is kolonijske armade, ki je sa Maglnotove utrdbe Izvrstna šola. Petdeset metrov pod namljo sem srečal častnike, ki sem jih spoznal v maroških bojih. Ljudje imajo tod zelo veliko dela. Na straži se menjajo noč in dan in opazujejo zemeljako površje a periskopi, molečimi is zemlje kakor iz podmornic. Ob sleherni še tako neznatni nevarnosti da straža z električnim zvoncem alarm in strojnloe začno takoj bljuvati ogenj, 6g ne more nihče v utrdbe. Prav tako so tudi utrdbe same stalno pri* pravljene za napad. Kakor hitro ae zasliši alarm, skočijo vsi vojaki pokonci, nataknejo čelade, pograbijo orožje In laginejo v ozkem stopnišču. Betonske stene so mrzle ko jed. V trenutku so vojaki v majhnih stolpih, obloženih z jeklenimi ploščami. Straže ao tam že zaprle atrelake line z Jeklenimi ščiti. V tistem trenutku je utrdba razavetljena a medlo alektrično lučjo. Vojaki začno atreljatl a strojnicami in hkrati ae aproži ftlca na elektriko in potegne Iz globine 30 meirov strelivo, potrebno za strojnice In topove. Medtem ko so vojaki v Magi-notoylh utrdbah, morajo Častniki »budno paziti na njihovo duševno razpoloženje. Samota In molk slabo vplivata na Človeškega duha: pod betonskimi oboki Maglnotove črte poznajo namreč jiosehuf vrste melanholijo, ki jI vojaki pravijo "betonltis". Najboljše zdravilo za "betonltia" je delo, tega Imajo pa tu Itak zmerom za prebitek. "Jekleni beluši" Vojaki pridejo v Maglnotove utrdbe po enoletnih vajah v vojašnicah. Ta kratka šola zadošča, ker ni potrebno, da bi urili v velikih formacijah ali v napornih pohodih, pa tudi zato, ker imajo avtomatako orožje po večini v rokah strokovnjaki. Toda vojaki ne atražljo samo, ampak delajo v utrdbah prav tako kakor v tujski legiji, namreč krampom in lopato. Njihovo delo Je kopati atrelake Jarke, pokrivati betonake utrdbe g aem ljo in travo In Izpopolnjevati mrežo bodečih žic. Vrhu tega aa» de "beluše". "IMuše" Imenujejo jeklene tračnice, ki jih na enem koncu zabetonirajo v zemljo, tako da drugi konec moli v zrak. Njihov namen je uatavltl tanke. Tračnice so različno visoke In Ai tank naleti nanje, ga tako poškodujejo, da ni več za raho. Medtem ko te tračnice ustavljajo tanke, Jih pa protitankovski topovi, skriti v zemlji, streljajo naravnost v trebuh. Tudi Ae hi se tanki kako rešili is prvega pe-kla, bi takoj nato trčili v drugo skupino "belušev", kjer je vsaka tračnica nabita z raaetreti-vom; tod tanku ni več rešitve. V svetovni vojni podzemeljska zavetišča zvečine nlao bila vredna avojega imena. Tvorile ao del atrelakega Jarka in se bila v lati nevarnosti kakor strelski jarki. Vojake v teh zavetiščih Je moral demorallzirati bobneči topovaki ogenj, ki so mu bili iz|H>atavlJenl v strelskih Jarkih. Takrat ao bila iiodzamelj. ska zavetišča zrlo nevarna in j»rav nič udobna. Danes je stvar druga; podzemeljska zavetišča v Maginotovih utrdbah ustrezajo glavni zahtevi francoskega maršala Petaina: "Kar najmanj nevernosti In kar največ udobno» stl." V vaej Maglnotovl črti se takšna zavetišča bistveno razlikujejo od utrdi» aamih in so od njih kar najbolj oddaljena. Na primer: če je utrdba na eni strani hriba. Je zavetišč za vo-Jake na nasprotni strani in Je a hodnikom zvezano z utrdi». Videl sem, kako so morali za hodnik. dolg *0<) metrov, Izkopati 20.000 kubičnih metrov zemlje. Tako je po zaslugi maršala Pe-taJna poskrbljeno, da imajo oja-AenJa In rvzerve mirnih živcev In nezmanjšano boftienoat v trenutku, ko morajo nastopiti. Ce bi v zadnjem trenutku ^napadalci osvojili del podzemeljskih u-trdb, je poskrbljeno, da se ta del hermetično zapre od drugih u-trdb. Podzemeljske galerije so namreč ločene med seboj s premičnimi kovinskimi vrati; v njih so pa strelske line. ki omogočajo obrambo vsakeva dela liedzemeljskih utrdb posebej. V začetku sta imeli glavna vojska in rezerva iste prostore v podzemeljskih vojašnicah. Nekateri polki so morali po cele tri mesece brez preatanka živeti v l»etonu. Beton je bil vlašen. rasen tega ao pa vojaki trpeli tudi od gromkega od me vanJa v pod» zemeljskih hodnikih, Pozneje ao l>eton s elektriko posušili, vojaki pa stanujejo v bližini utrdb v premičnih vaseh in hišicah, ki s« dado zložiti kakor harmonika. Kakor hitro zaslišijo alarm, se te hišioe zlože in vojaki se spuste pod zemljo. V nadalje 60 minutah je velika trdnjava zasedena. Obrambo betonake črte bi v vojni še pomnožili z bajoneti ko-I»enake vojake. Poaabno zanimiva novoet v oborožbi te vojake ao tako imenovane trdnjave na kolealh, sestavljene ia enot mehaniziranega topništva. To topništvo se lahko s neverjetno naglico 4bere na določenem meatii. e N« drugem bregu Rena ao Nemci zgradili trdnjavakl pas, podoben Maginotovemu; imenujejo «a Siegfriedovo črto, pa tudi "Westwair (zahodni zid). Ponekod sta obe utrdbeni Arti tako malo vsakaebl, da • ** "JT naročena aa dnevnik Proeveto, to takoj nasnanitl «pravni«*, h» obenem doplačati dotiéno veote liato Preeveta. Ako ts«s» todaj mora aprawlltvo mikati dates ss to vsoto nsroéoS®. Življenje in smrt čarovnice H umske Ignac Koprive* V kratkem izide knjiga "Kmetje včeraj in danes". V nji je zbral Ignac Koprivec del narodopisnega bogastva, ki leti rosmetano po Slovenskih goricah: vraše, čarovnije, običaje. Tu priobčujemo odlomek. ki ffow>rf o delu vaške čarovnlee. Velikemu posestniku v Trnov-clh je obolela krava. Stopil je k Humski ter ji obrMftottt, kako in kaj. Izrekel je sum, da jo krava bržkone pocoprana. in ona mu je pritrdila. Poproeil Jo je pomoči. Od aačetka ee je delala, kot da mu ne more pomagati, ko pa Ji Je obljubil dovolj veliko plačilo, je pristala Naročila mu je, da mora biti opolnoči s kravo pri njeni hiši, toda po poti ne sms nikogar nagovoriti, nikomur odgovoriti niti ga poedraviti. Ali paai naj, da ne pride k nji prepozno! — NiU minute ne sme zamuditi, sakaj od polno* do štirih ji je aa sdravljenje živino moč od vso ta. Prav opolnoči ae je moral postaviti na podstenja njenega hrama ter jo trikrat poklicati. Prišel je. Ura v zvoniku pri 8vetem Bolfenku je aačeta biti PBOtVBTA. SN P J, MST Sa Ufraisls Ava.