14-DNEVNTK CENA $ 2.00
Spominski novci ob jubileju Ljubljane
Podjetje Gospodarski vestnik, d.o.o., je z galerijo Gema iz Ljubljane izdalo spominski srebrnik, ki je pravzaprav močno povečan prvi ljubljanski novec, ki so ga (najverjetneje) skovali na ljubljanskem Grajskem griču med letoma 1215 in 1220 (več na 4. str.)_
LETO 1 / št. 21 23 FEBRUAR / svečan 1994
P0MEM6NI DATUMI
FEBRUAR
*14/ 1869 je bil rojen pomembni slovenski zgodovinar dr. Josip Gruden. Njegova obsežna zgodovina slovenskega naroda je izhajala v letih 1910 do I9!6 pri Mohorjevi družbi
*14/ 1956 je umrl v Ljubljani slovenski pesnik Fran Eller. Doma ie bil iz Marije na Žili, bil pa je skozi 50 ler pomemben pesniški glasnik koroških Slovencev *5/ 1573 so na Markovem trgu v Zagrebu zmagoslavni fevdalci do smrti mučili voditelja velikega upora slovenskih in hrvaških kmetov Mati jo Gubca *22/ 1896 je bil rojen znani slovenski filmski scenarist, režiser in snemalec Metod Badjura. Med drugim je že leta 1932 posnel celovečerni film "Triglavske strmine'' *27/ 1973 je umrj eden največjih slovenskih skladateljev Lucijan Marija Skerjanec. Zlasti njegove simfonije in kantate sodijo med najbolj dognane stvaritve v slovenski glasbeni tvornosti
*29/ 1952 je umrl slovenski kipar Peter Laboda. Bil je učenec slovitega hrvaškega kiparja Ivana Meštroviča, posvečal pa seje večinoma spomeniski plastiki
Sydney - sejem World Trade Fair, del slovenskega pavilijona
Avstralija, 6. marca-akcija CLEAN UP AUSTRALIA
Na fotografiji: Aljaž Gosnar, odpravnik poslov RS iz Veleposlaništva v Canberri (prvi z leve), Stephanie Wood, tajnica v Impact International - podjetje Dušana Lajovica iz Sydneya (druga z leve) ter Alfred Brežnik, častni konzul RS za NSW in VIC (prvi z desne), se na sydneyskem letališču poslavljajo od ministra za ekonomske odnose in razvoj RS dr. Davorina Kračuna (tretji z leve), od svetovalke na Ministrstvu za ekonomsKe odnose in razvoj RS Jane Baje Povše (tretja z desne) ter od Marjana Smoniga iz Gospodarske zbornice RS.
V tej številki: ...V Sloveniji baza za razpečevanje avstralskega blaga po Evropi?... ...Slovenija bo sodelovala pri gradnji objektov za olimpijado v Sydneyu?... ...Skupni seštevek poslov od 3 milij. avstr. dolarjev, kar znaša približno 20 c/c letnega izvoza iz Slovenije v Avstralijo... BERITE NA STR. 8,9, 10, 11
Recycled paper Tiskano na okolju prijaznem papirju
UREDNIŠKI "BRLOG
Spoštovani brdlci! V rokah imate 21. številko Glasu Sflo ven i je, tokrat namesto na dvanajstih, na šestnajstih straneh. Na moji uredniški mizi se je zbralo toliko prispevkov, v koš pa je tako in tako odromalo več kot polovico zanimivosti iz časopisov, ki sem vam jih namenila. Mislim, da se vsi strinjate z menoj, da nikoli m preveč novic ?! Kako bi izgledal časopis, ki bi imel pol prazne strani in vseboval le nekaj bornih zanimivosti in ki bi ga prebrali v desetih minutah, potem pa bi morali čakati celih štirinajst dni na novega? Prepričana sem, da naša bralna kultura zahteva kaj več kot to!
Danes bi Vas rada opozorila na oznako "Exp."pred Vašim imenom na kuverti. Za oznako boste zasledili uatum do kdaj ste poravnali naročnino. Če datuma ni, pomeni, da naročnina še sploh ni plačana. Prav tako bi vas rada prosila, da mi ne
IZ DNEVNIKA
Stanke Gregorič
UREDNICE
pošiljate čekov in denarja (to piše tudi vedno na zadnji strani časnika), saj s tem povzročate nepotrebne stroške (ker moram ček oz. denar poslati našemu upravniku Štefanu Merzelu, ki skrbi za te zadeve) in mi seveda jemljete tudi že tako in tako drageven čas.
Zgoraj je fotografija uredništva . Ce ne bi bil spodnji del odrezan, bi lahko po tleh videli tisto kar me večkrat spravi s tira: na kupe izrezanega papirja, raznih časopisov, revij, ja m tako bo vse do takrat, ko si bomo tudi mi lahko privoščili ČASOPIS BREZ PAPIRJA - Brez papirja?
Iz Singapurja so pred dvema tednoma v svet poslali 25 tisoč izvodov "časopisa brez papirja", naslovljenega Vitrual World, na CD-ROM PC disk formatu. Na zaslonu osebnega računalnika se časopis prikaže kot klasičen časnik, slišati pa je celo zvočno posnemanje listanja časopisa. Pritisk na miško prikliče članke in barvne slike, reklame pa popestrijo animacija in zvočni efekti. Direktor podjetja iMedia Pte Ltd., kije časopis založila, zatrjuje, da je CD-ROM najcenejša in naizancshvejša možnost za razpečevanje "časopisa brez
papirja". V ZDA že delajo poskuse za distribucijo takšnih časopisov po telefonskih zvezah na zaslone zapletenejših tv-sprejemnikov. Vsebina časopisa Virtual Worlda je pisana, obravnava predvsem sodobno življenje in poslovni svet. Načrtujejo, da bodo na enak način objavili tudi knjige in revije s področja računalništva in turizma. No, prepričana sem, da tak časopis vseeno ne bi bil tako poceni kot je naš: samo $ 4.00 na mesec!
Vaša Stanka

y
— MISEL	—
V	vsakem človeku je nekaj vseh ljudi.
GEORG CHRISTOPH LICHTENBERG
V	Vsakem človeku je nekaj človeka.
IVAN CANKAR
PIŠEJO NAM...
VELEPOSLANIŠTVO RS CANBERRA
Uredništvu Glasa Slovenije
Želel bi vam čestitati k vedno uspešnejšim številkam vašega glasila in k vafi neumorni in srčni predanosti za informiranje Slovencev Aljaž Gosnar Odpravnik poslov
SLOVENSKA SKUPNOST JUŽNE AVSTRALIJE
Vabi rojake na SLOVENIAN CULTURAL EXHIBITION OPENING v nedeljo, 6. marca ob 13h, v Migration Museum, 82 Kintore Ave, Adelaide. Pokrovitelji so Finsbury Press in Slovenian Community of South Australia. (Op. u. Ob tej priložnosti so razposlali estetske razglednice, ki bi lahko bile res za primer vsem nam v Avstraliji, saj se včasih predstavimo s takim kičem, da je človeka kar sram. Hvala slovenski skupnosti v Južni Avstraliji za poslano vabilo in upam, da nam bodo poslali za časopis tudi kaj fotografij z razstave. Obilo uspeha! In še to: predstavnik SIM Ivo Leber nam ie sporočil, da bosta /a to priložnost dopotovala v Adelaide urednik Rodne grude Jo/c Prešeren in g. semrof i/, ljubljanskega narodnega muzeja, morda predst
še kak predstavnik slovenske vlade. Od Po. do 15 marca pa se bosta mudila v Melbournu in tako verjetno obiskala tudi slovenski festival, ki ga pripravlja Svet"" slovenskih organizacijViktorije.
***
Dragi Slovenci!
• ki je
kruhom a o njem že 40 let nimamo nobene informacije Ime mu Je RAK AR LINO. rojen je 17.9. 1934 v Trebešah pri GrasišČu, občina Koper, takrat občina Sežana. V mesecu marcu leta 1954 ilegalno šel v Trst. oktobra i
/\vsirauje ( victonaj, v katerem je sporočil, da naj mu ne pišemo na ta naslov, ker se bo odselil. Mesto iz katerega
je pisal nam ni znano pa tudi pisma nimamo več, ker smo ga dali človeku, kije obljubil, da ga bo našel. Od takrat se je za njim izgubila vsaka sled.
Zato pozivam vse Slovence naj razširijo ta glas. Morda je kdo, ki ga pozna ali ve o njem karkoli. Za vsako informacijo vam bom zelo hvaležen. Rakar Julijan. Naslov v uredništvu Glasa Slovenije. Pokličete nas lahko na telefon (03) 762 6830.
(Op.u.: Glas Slovenije je v času nekaj mesecev oj-iobčil že tri objave za pogrešanimi Slovenci v Avstraliji. Človeka kar strese ob pomisli kam so ti naši rojaki izginili. Seveda je število v Avstraliji pogrešanih prav gotovo še večje. Pišite nam o njih.)
IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV RS
OBVESTILO
Veleposlaništvo Slovenije v Canberri bo nudilo kon/.ularno pomoč Slovencem s področja Sydneya in Melbouraa kot sledi:
SYDNEY,četrtek, 10. marca 1994
Od 9h do 12h v Verskem središču Merrylands Od 15h do I8h v Slovenskem društvu Sydney
MELBOURNE, petek, 11. marca 1994
Od 9h do 12h v Verskem središču Kew (v prostorih Slovenskega narodnega sveta Viktorije) Od 15h do 18h v Slovenskem primorskem socialncm klubu Jadran
Prosimo vse Slovence, ki želijo konzularno pomoč, da predhodno pokličejo na Veleposlaništvo, da se dogovorijo za točno uro sestanka.
Žal zaradi obiska številčne slovenske gospodarske delegacije v Melbournu in Sydncyu, ni bilo možnosti organizirati konzularni dan v mesecu februarju.
Lep pozdrav
Aljaž Gosnar Odpravnik poslov
tr
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA
Advance Bank Centre-Level 6, 60 Marcus Clarke street, Canberra City, tel.:(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia, P.O.Box 284, Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure; uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar. upravno konzularni referent: Tina Omahen.
KONZULAT RIŠ PUBLIKE SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW in VIC)
21 Judge Street. Randwick. Sydney. NSW Častni konzul Alfred Breznik
Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) Tel.: (02)314 5116: Fax: (02) 3996246
Po&ni naslov:
P.OBox 188.Coogee.NSW 2034
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Eastern Hutt Road. Pomarc. Lower Hutt (Wellington), častni konzul DuSan Lajovic. tel.: (04) 567 0027. fax: (04) 567 0024 Poštni naslov:
P .O Box 30247. Lower Hut. New Zealand Naslov v Avstraliji:
78 Victoria Street. Smithfield, Sydney. NSW 2164, tel.: (02.) 604 5133: fax: (02) 604 009 PoStni naslov:
P .O Box 5. Smithfield. NSW 2164
GLAS SIX)VENLJE JE NE- DOBIČKONOSEN ČASNIK, NAMENJEN
SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI ***
IUE VOICE OF SLOVENIA IS A NON - PROFIT NEWSPAPER IN Till SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA
NAŠI gQ JAKI 06VESCAJ0
Ivo Leber
KOORDINATOR SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE
"ZA SLOVENSKE ZMAGE S SLOVENCI PO SVETU"
"MAL POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR"
so v starih časih v starem kraju zlagali tolar do tolaija zavedni
Slovenci.
Pred desetimi leti ie podobno zastavila SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE z akcijo za napredek in razvoj slovenskega smučanja "PODARIM — DOBIM". V desetih letih so Slovenci doma kupili preko 15 milijonov darilnih kartic in s tem omogočili izjemne uspehe najboljših smučarjev. Tudi v Avstraliji smo spremljali te vrhunske dosežke. Zdaj prihaja ta akcija med Slovence v izseljeništvo. Njeno gesloje "ZA SLOVENSKE ZMAGE S SLOVENCI PO SVETU". Vaš avstralski poverjenik Ivo Leber vam bo ponudil darilne kartice po 15 avstralskih dolarjev. Kdor kupi kartico, dobi nagradni kupon in razglednico najboljših smučarjev. Razen tega prejme vsak, ki kupi eno kartico, tudi reliefno bronasto značko s podobo bloškega smučarja, kdor kupi pet kartic - za 75 dolaijev, dobi isto značko v srebru, kdor trideset pa zlato značko bloškega smučarja in dragoceno plaketo.
To seveda še ni vse. Med kupce darilnih kartic bo žreb razdelil 104 nagrade. Prva nagrada je potovanje v Slovenijo za dve osebi (letalski vozovnici iz kraja prebivališča nagrajenca), bivanje v luksuznem hotelu na Bledu in sedemdnevni brezplačni najem avtomobila. Druga, tretja in četrta nagrada sta po dve letalski vozovnici v Slovenijo iz katerega koli kraja po svetu ter sto nagrad smuči tipa Elan.
Sezite po karticah v vaših društvih ali pa jih naročite pri Ivu Lebcrju v Melbournu, na telefon (03) 589 6094.
Ivo Lcbcr sporoča, da je zadnji rok za nakup darilnih kartic do 27. aprila 94. S prodajo je sicer zadovoljen, saj je prodal že 400 kartic, sto jih je še ostalo za prodajo. Zanimivo je to, da so štiri osebe kupile vsaka po 30 kartic (za $ 450.00) in bodo tako prejele vsaka po eno zlato značko bloškega smučarja. Za srebrno značko se je z nakupom po pet kartic ( za $ 75.(X)) odločilo deset oseb. POHITITE! ŠE JE ČAS, DA SE V NAGRADNO IGRO VKLJUČITE TUDI VI!
LILLEHAMMER -
17. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
SODELUJE 22 SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV: Alenka Dovžan, Samo Gostiša, Andreja Grašič, Gregor Grilc, Urška Hrovat, Dejan Jekovec, Matjaž Kladnik, Jernej Koblar, Katja Koren, Jure Košir, Mitja Kune, Boštjan Lekan, Robi Meglic, Aiidrej Miklavc, Janez Ožbolt, Franci petek, Jože Poklukar, Spela Pretnar, Miran Ravter, Jure Velepec, Uroš Velepec in Matjaž Zupan.
V petek, 4. februaija 94 so izšle slovenske olimpijske znamke
Kako živite?^
TO IN ONO
REFERENDUM O DRŽAVLJANSTVU
Slovenska ljudska stranka je dala pobudo za referendum o državljanstvu oz. o reviziji državljanstva, ki naj bi ga izpeljali vzporedno z lokalnimi volitvami letos spomladi. SLS bo skupaj s Krščanskimi demokrati. Socialdemokratsko stranko Slovenije, Zelenimi Slovenije in morda Nacionalno stranko Slovenije poskušala zbrati 30 podpisov poslancev, na podlagi katerih bi državni zbor sprejel odločitev o referendumu. Če ji to ne bo uspelo bo poskušala SLS sama zbrati 40.000 podpisov in tako doseči zakonodajni referendum o državljanstvu.
PROTIKORUPCIJSKA LIGA
Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka sta dali pobudo za ustanovitev vseslovenske protikorupcijske lige, ki naj bi združevala stranke, skupine in posameznike, ki bi sprejeli jasen in rigorozen program, s katerim bi presekali sedanjo prakso gospodarskega kriminala v velikem obsegu v Sloveniji. Pobudo je že podprla Slovenska desnica.
AFERA OROŽJE
Temeljno sodišče v Mariboru je za 1. marce razpisalo glavno obravnavo zoper obtožene v zvezi z odkritjem večjih količin orožja in streliva julija lani na mariborskem letališču. Obtožena sta delavca Varnostno informativne službe(VIS) Silvo Komar in Milan Hmclak ter delavca mariborskega letališča Bruno Kremavc in Tomislav Spehar. Obrambno ministrstvo med drugim navaja tudi podatek, da je za trgovino z orožjem vedel tudi predsednik repubiike Milan Kučan.
MANJ DENARJA ZA OBRAMBO iN ŠOLSTVO
Poslanci v parlamentu so zmanjšali predvideni znesek za investicije v obrambne namene za prek 20 milijard tolarjev, za šolstvo pa za 3 milijarde tolarjev.
NORMALIZACIJA Z ZRJ?
Dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade je nedavno tega izrazil željo po normalizaciji stikov med Slovenijo ter Srbijo in Črno goro oz. takoimenovano ZRJ, pri tem pa po njegovem mnenju ne bi smeli prehitevati mednarodne skupnosti.
POLITIČNA OSEBNOST FEBRUARJA: JANEZ JANŠA
Kar 23,6 odstotkov vseh anketiranih v anketi Dela gaje navedlo kot tisto osebnost, ki je minuli mesec najbolj zaznamovala slovensko politično prizorišče. Prehitel je Janeza Drnovška (23.4%) pa tudi Milana Kučana(l 8,8%), Lojzeta Peterleta (12,8%), Marjana Podobnika (7,7%) itd.
IZ SLOUENIJE
LOV ZA UTAJEVALCI DAVKOV
Na tajnem seznamu tudi znana imena. Lani 4660 kršiteljev zakona o dohodnini. Osemindvajset oseb utajilo kar za 127,5 milijona davkov. Prvi s seznama je utajil 33,6 milijona tolarjev davka. Zaradi teh goljufij je notranje ministrstvo vložilo proti nekaterim osebam kazenske ovadbe. Dva utajevalca z vrha lestvice sla zbežala na tuje, že pred dnevi so nam sporočili po radiu SBS, da je eden od teh dveh znani slovenski pevec, ki je pribežal na našo celino. Pa menda ja ne Stane Vidmar, ki ga je slovenska skupnost po avstralskih mestih in na koncertih kjer je prepeval sprejela tako širokogrudno?
DRNOVŠEK IN PETERLE V SKANDINAVIJI IN NA OLIMPIJADI
Lojze Peterle, zunanji minister RS seje med drugim srečal tudi s Slovenci na Islandiji, dr. Drnovšek pa se je sešel v Stockholmu s predsednikom vlade Carlom Bildtom, na Danskem s predsednikom vlade Paulom Nyripom Rasmussenom in zunanjim ministrom. Oba sta se udležila odprtja zimske olimpijade v Lillehammerju, zvečer pa še sprejema za tuje državnike pri predsednici norveške vlade Gro Harlem Brundtland. Obiskala sta tudi Slovenski dom na Norveškem.
V ŠKOFOVIH ZAVODIH TUDI SLOVENSKI DOM
Slovenci po svetu bodo imeli v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu svoje kulturno in kongresno središče. Tako bo ta dom postal živa vez s Slovenci po svetu. Dom
f: 6. februaija letos blagoslovil dr. Alojzij uštar. Slovenci iz raznih dežel bodo lahko tu predstavljali razne dosežke iz slikarstva, glasbe itd. Načrtujejo simpozij o pomembnih ljudeh. Tu bo informacijska pisarna izseljenskega društva Slovenija po svetu. Ko bo končan Jegličev dijaški dom, bo v okviru Slovenskega doma tudi manjši garni hotel, kjer bodo rojaki po svetu ob obisku domovine lahko bivali.
IZDAJA SREBRNIKA(naslovna stran)
Skovali so ga v celjski Zlatarni, ima premer 10 centimetrov, težak pa je 160 gramov. V prvi seriji so izdelali le 200 kovancev, vsi pa so opremljeni s posebnimi certifikati. Izvirni srebrnik hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani, prikazuje pa podobo vojvode na konju z avignjeno zastavo na eni strani in mesto z vrati, visokim stolpom z dvema romanskima oknoma in visoko kupolo ter manjšima stolpoma na drugi strani. Na prednji strani novca je napis Bernardvs DVS (po vojvodi Bernardu) na zadnji pa Leibacenses DE.
IZDAJA PRILOŽNOSTNIH KOVANCEV
Ob 50. obletnici ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije in 1.000 obletnici smrti škofa Abrahama, pisca Brižinskih spomenikov, bo Slovenija izdala priložnostne kovance.
67,59
# .o \
25,0%
3,9%

Anketa DELA
\ 1,2%
V

KAJENJE V SLOVENIJI
V	Sloveniji kadi kar 42 odstotkov moških in 27 odstotkov žensk. Na leto umre zaradi tobaka 3.500 ljudi, kar je 20 odstotkov celotne umrljivosti v državi. Ta podatek postavlja tobak med vzroki za smrt na prvo mesto. Prišleka v Slovenijo že na letališču Brnik "pozdravijo" veliki oglasi in ga vzpodbujajo na cigarete. Slovenija se bo odslej z vsemi močmi borila proti kajenju, predvsem mladih.
PREVQD PAPEŽEVE OKROŽNICE
V	Ljubljani so predstavili prevod zadnje okrožnice papeža Janeza Pavla ii z naslovom Sijaj resnice. Posvečena je moralnim in etničnim vprašanjem.
NA BLEDU SLOVENSKI IN HRVAŠKI PREDSTAVNIKI
Precej časa so namenili določanju poslovnika. Zaradi meje pa se še vedno niso mogli sporazumeti, saj želi Slovenija mejo po katastrskih občinan, kar se da podkrepiti z dokumenti, Hrvaška pa tem merilom nasprotuje in dodaja še določanje meje po geografskih ločnicah.
ZDRUŽITEV SREDINSKIH STRANK
Sestali so se predsedniki štirih sredinskih strank: dr. Janez Drnovšek za Liberalno demokratsko stranko, Igor Bavčar za Demokrate, Viktor Žakelj za Socialistično stranko in dr. Peter Tancig za Zelene-ekološko socialno stranko. Podpisali so prvi dokument o zduževanju sredine, ki bo nasprotovala obračunavanju in medsebojnemu političnemu diskreditiranju. Nova stranka naj bi nastala 12. marca na Bledu
NOVO MESTO-NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
Novomeška PTT preklaplja telefone na sodobnejše digitalne centrale in zato prejemajo nekateri naročniki v Novem mestu in Krškem in v drugih krajih obvestila o spremenjenih številkah njihovih telefonov. Iz Avstralije lahko pokličete za informacije o telefonskih številkah v Sloveniji te številke: ool 1 386 61 988.
SLOVENIJA MOJA DEZEIA
BOHINJ
HOTELSKE ZMOGLJIVOSTI —
2 500 postelj v hotelih, počitniških domovih, privatnih sobah, v šotorih in karavan parkih INFORMACIJE -
telefon (64) 723 370 fax (64) 723 330
LOVCI POZOR!
MOŽNOSTI LOVA V SLOVENIJI -
JELENJAD (jelen, košute in teleta) od 1.8. do 31. 12.
SRNJAD (srnjak, srna in mladič) od 1.9. do 31. 12.
GAMSI , MUFLONI (Oven, ovca in jaunie) od 1.8. do 1.1.
MEDVED teden dni pred polno luno Februarja, marca, aprila
ter oktobra, novembra in decembra.
DIVJI PRAŠIČI od 1.4. do 15. 12.
POLJSKI ZAJEC od 1. 10. do 30. 11.
FAZAN od 1.9. do 15. 10.
POLJSKA JEREBICA od 1.9. do 30. 11.
RACA MLAKARICA od 15. 8. do 15. 1.
DIVJI GOLOB od 1. 8. do 31. 12.
GRLICA od 1.8. do 31. 12.
Vse informacije posreduje Lovska zveza Slovenije, Župančičeva 9, Ljubljana, telefon (061) 214 950 in telefax (061)217 994.
*
RIBOLOV V SLOVENIJI -
SAVA BOHINJKA ( potočna postrv- brown trout, potočna zlatovčica - brook trout, šarenka - rainbow trout, sulec -huchen. ciprinidi - cyprinids;
BOHINJSKO JEZÉRO (jezerska postrv-lake trout, jezerska zlatovčica - lake char, potočna postrv, šarenka, ciprinidi; SOČA, LEPENA IN KORITNICA (soška postrv - marble trout, potočna postrv, potočna zlatovčica, šarenka); RADOVNA (potočna postrv, šarenka, lipan - grayling); KRKA (potočna postrv, šarenka, potočna zlatovčica, ciprinidi);
SAVA - LJUBLJANICA (ciprinidi, sulec - huchen, ščuka -pike, potočna postrv);
CERKNIŠKO JEZERO ( ščuka, ciprinidi);
*
"KEKČEVA DEŽELA" - Verjetno ni Slovenca, ki še ni slišal za Kekca. Da se ga smotrno uporablja tudi v turistične namene, je dokazala zasebna turistična agencija Juliana iz Kranjske gore, ki občudovalcem Kekca ponuja dvourni izlet v "KekČevo~deželo". Na terenskem vozilu najprej srečajo Pehto, ki nabira zelišča, in Bedanca, ki opreza za Kekcem. Nato prispejo do Kekčeve^a bivališča - prave pastirke koče - kjer jim Kekec, danes ze odrasel mož, pripoveduje o svojih dogodivščinah v otroštvu. Pri njem se lahko obiskovalci napijejo svežega kravjega mleka in najejo domačega črnega kruha in kislega mleka.
*
NOVA GORICA- CASINO PERLA - igralništvo je v
Sloveniji ustrezno povezano s turistično dejavnostjo, motor in magnet za turizem. Opis iger na igralnih mizan: ameriška ruleta, francoska ruleta, black jack, craps, punto banco, karibski poker, poker (seven card stud poker), trente et quarante. Ponujajo pa tudi druge dejavnosti, med njimi varietejske nastope, nastope znanih glasbenikov in pevcev, družabne igre, plesne showe itd. V Novi Gorici turistične informacije na telefon: 21 443
MARIBOR - Posvet o turizmu: Predstavniki turističnega oospodarstva in dejavnosti Maribora so seznanili Marjana Jakiča, državnega sekretarja za turizem, s turistično ponudbo Maribora. Opozorili so predvsem na smučarsko tekmovanje za zlato lisico, na Pohorje in njegove zmogljivosti, ha kmečki in zdraviliški turizem, na mariborski poletni festival in med drugim tudi na mariborsko gledališče. Predlagali so, naj država podpre razvoj vinske ceste, ki naj bi bila povezana z avstrijsko (to vsako |eto obišče dva milijona ljudi). Združenje štajerskih vinogradnikov že pripravlja vodnik po slovenskih vinogradih in vinskih kleteh. V turistično ponudbo je Maribor vključil tudi kulturno in naravno dediščino. Več kot 400 objektov so razglasili za kulturne spomenike in okrog 170 naravnih znamenitosti.
LJUBLJANA - 16. februarja je Nacionalno turistično združenje organiziralo strokovno okroglo mizo na temo Vloga države v spodbujanju razvoja in promocije turizma ter pripravilo celovit pregled te problematike, skupaj z ustreznimi predlogi rešitev.
*
GRADOVI IN TURIZEM - Lani je bilo na Ptuju prvo srečanje z naslovom Gradovi in turizem, kjer so se dogovorili o ustanovitvi Skupnosti gradov na Slovenskem. To naj bi bilo prostovoljno, nej lastnikov gradov,
slovenskih gradov. Člani skupnosti lahko postanejo organizacije, društva ali posamezniki, ki so lastniki katerega od slovenskih gradov ali njegovi zakoniti upravniki. Včlanijo se lahko tudi pridruženi člani ali partnerji, glede na prispevana sredstva pa se delijo na simpatizerje, prijatelje, donatorje in pokrovitelje.
MURSKA SOBOTA - Februarja Sobočanom ni bilo dolgčas, saj je bil to mesec kulture. Treba je omeniti razstavo Literarna ustvarialnost Madžarov v Prekmurju in Slovencev v Porabju. Irena Barber je predstavila svojo knjigo Trnova pot, organizirali so osrednjo občinsko prireditev, 11. februarja je
pet pevskih zborov nastopilo na občinski reviji odraslih pevskih zborov, 16. februaija je bil samostojen koncert pianista Tomaža Petrača, 18. februarja je bila na vrsti monodrama domačega gledališkega i°ralca Evgena Cara. Veliko število Pomurcev pa se je udeležilo tudi Slovenskega bala v Monoštru na Madžarskem, ki ga je 19. februarja priredila Zveza Slovencev na Madžarskem.
*
POČITNICE NA KMETIH - Če boste letos obiskali Slovenijo in če bi želeli imeti počitnice na kmetih se lahko obrnete med drugim tudi na Združeno turistično agencijo VAS, Miklošičeva 4. Ljubljana, tel(06l) 219 447. fax (061) 219 388. Agencija pripravlja razne ekskurzije in izlete, potovanja ali dopust, oddih ob morju, v hribih, ob rekah, jezerih aii v zdraviliščih. Organizira rent a car, avtobusne prevoze itd. Priporoča kam na jahanje, ribolov, rafting, lokostrelstvo..,
EMONA GLOBTOUR
Smartinska 130, Ljubljana
telefon (061) 101 044 fax(061) 441 325
Slovenija

KOMPAS TURIZEM
Pražakova 4, Ljubljana,
telefon (061) 312 123 fax (061) 317 180
FOTO TEDNA
Trgovina z orožjem JANŠA ARMS COMPANY v Bexleyu, predmestju ■ Sydneyja, Avstralija. M y
i0i tisk m
DELO
februar 94
Pod naslovom Dvojna državljanstva in dvojna morala Jernej Rovšek med drugim j piše: "Vsak, ki se bo lotil odprave dvojnega državljanstva, se bo moral ukvarjati tudi z vprašanjem enakosti pred zakonom oziroma načelom nediskriminacije,ki je . temelj prava človekovih pravic. Ni mogoče zahtevati odprave drugega državljanstva samo za eno "vrsto" dvojnih državljanov. Če pa bo zakon opredeljeval izjeme, se bo ta | krog širil do neraspoznavnih meril. Če i bo
veljala izjema za Slovence po rodu, se bo postavilo vprašanje izjem za pripadnike italijanske in madžarske narodnosti, za Slovence, ki jim zdaj Italija ponuja svoje državljanstvo, ker so živeli na območju, ki je bilo nekoč del Italije in tako naprej..."
PO SUETU
POSADKA DISCOVERYJA PO OSMIH DNEH SPET NA ZEMLJI CAPE C AN A VER AL, FLORIDA -
O poletu Discovervja smo poročali že	A Vi i -iffisi - M
v prejšnji številki. Po osmin dneh spet	J J ijHM^
na zemlji...Na gornji fotografiji je JvHJJJ
posadka E>iscoveryja. dr. Ron Sega je «SflfTMH S"U ^Mjljtm prvi z desne. Pravijo, da Američan	M*m
Sega, ki je potomec slovenskega rodu . jKH	j * 9
prav lepo govori tudi slovensko, \	Ml
šolah pa se je posvetil tudi študiju i^^M
ruščine, je nadarjen, delaven.^^^PaJ®	"S;
priljubljen zaradi svoje prijaznosti. ■■ w	JmL-~
OBLETNICA KUGYJEVE SMRTI
TRST — Tržaška delegacija kulturnega združenja "Mitteleuropa" je pripravila vrsto slovesnosti ob petdeseti obletnici smrti dr. Juliusa Kugyja. Bila je tudi maša v cerkvi Blažene Milostne Device - ta hrani Kugyjeve orgle - v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. V dvorani Goethejevega instituta sta dr. Rinaldo De Rossi in dr. Spiro Dalla Porta Xidias predstavila novo italijansko izdajo Kugyjeve knjige Delo. gore, glasba (Lavoro, Montagne, Musica - Una vita).
MASERA, SESTRA MARJETA Z MADAGASKARJA MADAGASKAR — Želela si je v Ameriko ali Indijo, znašla se je na Madagaskarju. Sestra Marjeta Zanjkovič je ena izmed štirih sester reda Hčera Marije Pomočnice, ki v mestu Mahajanga na severu Madagaskarja skrbe za katoliško misijonsko središče. V predmestju Antanimasaja omenjenega pristaniškega mesta imajo dispanzer, vrtec s 120 otroki, osnovno in srednjo šolo s 1200 šolarji, obrtno šolo s 160 učenkami in mladinski center. Sestri Marjeti pomagajo finančno dobri ljudje iz Slovenije in od drugod. Tudi sestra Marjeta je tako kot sestra Vida Žabot doma iz Razkrižja.
SLOVENKA USPEŠNA NORVEŠKA MRATONKA RASTA, NORVEŠKA — Amalija Leber se je popolnoma vživela v športno življenje nordijskega naroda. Amalija je uspešna na tekih na dolge proge. Na maratonu v Berlinu septembra 1993 je bila tretja v kategoriji mlajših veterank.
POL ITI KH
2. februar 94
Beograjska Politika piše o približevanju Slovenije in Jugoslavije.
V	daljšem prispevku pod naslovom Nekaj novega na sončni strani Alp, navaja izjavo slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, da Slovenija resno analizira in razmišlja o svojih odnosih z ZRJ oziroma odnosih med obema državama. Baje da se je v Beogradu že mudila slovenska delegacija, kot nekakšna predhodnica za poznejše stike.
V	članku je še rečeno, da je Slovenija po razpadu jugoslovanskega trga veliko izgubila, predvsem mariborsko območje (TAM) pa tudi kranjska Iskra.
*f?Msca
'Stífuc - ***** ife'
MLHDINH
8.februar 94
«gs¿«ms
Spoštovane Slovenke in Slovenci! (Has Slovenije je pričel z zbiranjem podatkov na tak ali drugačen način pomembnih Slovencev, rojenih v Slovenj ali v Avstraliji rojenih potomcev slovenskega rodu. Sprva smo mislifi, da bi se omejili samo na univerzitetno izobražene toda ta načrt bomo opustili, saj je med nami Se toliko drugih, uspešnih rojakov. Vaš odmev je bil že do sedaj nepričakovano velik Vsi vaši podatki bodo prišli na vrsto. Prosimo vas, da nam po možnosti pošljete tudi fotografije. V podatkfr navedite: ime in priimek, datumdahko samo leto) in mesto rojstva, ime staršev (če je oseba rojena v Avstraliji) in od kod so, uspeh ali izobrazbo oziroma poklic osebe, kje je zaposlena, kakšne so njene posebne zasluge itd. Navajamo vam nekaj primerov, ki so prispeli v naše uredništvo, čeprav niso tako popolni kot bi mi želeli.
SVEČANOSTI OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
S. februarju
AVSTRALIJA
S PONOSOM REČI SMEM:
SLOVENEC SEM
Podatke objavljamo točno tako "kot ste nam jih poslali.
i MARIAN M P0Q06NIK, completed his studies as a solicitor at the Queensland University and had his first assignment in the Northern Territory where he represented Aboriginal Land Rights as an Associate to a Justice of the High Court of Australia. He was admited to the High Court in 1984 and is now a Principal Legal Officer of the City of Adelaide.
3. ANQRBJA QtPIAZZl, roj. Zl&ON,
Associate Diploma in Media and Religious Studies from Edith Cowan University of West Australia.
4. SLAVKOPEKOL is a successful master builder and is the owner of "Belbowrie" shopping centre in Brisbane. He has provided employment to many workers through these enterprises. He is a member of the Aspley Rotary Club and a past president of that branch.
Z mtNPONMAČIČ, rojena 26. 2. 1961, diplomirala 1989, PhD, degree Doctor of Philosophy (Astrophysics). Zaposlena na sydneyski univerzi v Research Centre for Theoretical Astrophysics.
5. MARKO PRBGBLJ was awarded "Apprentice of the Year" in 1984 as the best fitter and turner apprentice in Queensland while attending the Eagle Farm Trade College.
Slovenci po Avstraliji so obeležili največji slovenski kulturni praznik 8. februar, ko se spominjamo predvsem slovenskega pesnika Franceta Prešerna, s posebnimi svečanostmi. Tako je bilo v Slovenskem društvu Sydney, v Adelaide in še kie. V Melboumu je ta dan obeležil Slovenski narodni svet Viktorije. Draga Gelt je pripravila kratki kulturni program na katerem so nastopili Kristina Cestnik, Lenti Lenko, Marko Sommer (na fotografiji), Saša Ceferin, Lidija Lapuh, Ljubica Postružin, £ric Tone in gostje iz Slovenije Šaleški oktet.
t- i I ( »¡gTflf f
■ÉÉf^sÉp:

gorenje pacific
fr- Sï-IP K. «i	
	
	
Éïlfl
iliii
02B5/LITTLE & ASSOC.
GOSPODRRSTUO
TEČAJNA LISTA - slov. tolarjev (SIT) Februar 1994			
DRŽAVA	VALUTA	NAKUPNI	PRODAJNI
Avstralija Nemčija ZDA	i AUD 1 DEM 1 US	98.0238 77.2206 135.9701	98.6138 77.6853 136.7883
PO ZGODOVINSKEM DOGODKU.
i del razgovorov je v Melbournu vodila ga. Vojka Ravbar, državna sekretarka za ekonomske odnose in razvoj, ki seje srečala z najvišjimi vladnimi predstavniki zvezne države Viktorije in gospodarskega sveta
0 OBISKU SLOVENSKE GOSPODARSKE DELEGACIJE V AVSTRALIJI IN NOVI ZELANDIJI
IZJAVA VELEPOSLANIŠTVA RS IZ CANBERRE
Namen obiska mešane vladno gospodarske delegacije v Avstraliji in Novi Zelandiji je bila gospodarska promocija Slovenije, vladni de. in razvoj, za Evropo.
V Canberri je imel dr. Davorin Kračun, podpredsednik vlade RS uradne razgovore s senatorjem Bobom McMullanom, ministrom za trgovino, s senatorjem Garethom Evansom, ministrom za zunanje zadeve, z Davidom Brownhillom, ministrom za trgovino v senci in drugimi senatorji in parlamentarci. Na večerji, ki jo je v čast dr. Kračuna priredil senator McMullan, se je imel dr. Kračun priložnost srečati z direktorji nekaterih večjih finančnih in gospodarskih združenj.
Veleposlaništvo je v čast dr. Kračuna priredilo sejem v Commonwealth Clubu v Canberri, ki se ga je udeležilo okrog 120 gostov iz vrst senatorjev in parlamentarcev in ambasadorjev.
Dr. Kračun si je ogledal slovenska podjetja v Avstraliji in njihovim predstavnikom v Melbournu in Sydneyu, ki so že skoraj 20 let prisotni na avstralskem tržišču, zaželel še veliko uspehov. Srečanje s slovensko skupnostjo v Melbournu, Sydneyu in Canberri je bilo za dr. Kračuna in ga. Ravbar posebnega pomena.
Ob tej priložnosti bi se v njunem imenu želel zahvaliti za zanimanje slovenske skupnosti in slovenskih poslovnežev za gospodarsko promocijo Slovenije ter za njihov številčni ogled slovenskega pavilijona v
Za "Glas Slovenije" Aljaž Gosnar, odpravnik poslov, Veleposlaništvo RS, Canberra
SLOVENSKI NOVINARJI POROČAJO...
SLOVENSKA PODJETJA SO SE PREDSTAVILA NA SEJMU V SYDNEYU
V sredo, 2. februarja 1994 se je končal Svetovni trgovinski
skupnem paviliionu predstavilo _ na sejmu je elegacije, Ki jo je vodil minister za ekonomske odnose in razvoj, dr. Davorin Kračun. Po oceni razstavljalcev iz Slovenije in v Avstraliji lociranih predstavništev podjetij kot sta Gorenje ali Slovenijales je bil
obiskovalcev slovenskega pavilijona se je slovensičo gospodarstvo učinkovito predstavilo potencialnim in jem v Avstraliji in na širšem področju jazena.
Vitja Matijašič
Urad vlade RS za informiranje
AVSTRALSKI SLOVENCI NA SEJMU V SYPNEYU
V nedeljo, 6. februarja je bil sejem odprt za širšo javnost, krajev,
dopotoval
prvih ocenah in ovrednotenju skupni seštevek sklenjenih poslov suče blizu 5 milijone avstralskih dolarjev, kar znaša približno 20 odstotkov letnega izvoza iz Slovenije v Avstralijio.
ie bil poleg ii pozornosti, avstralskih oblasti: v slovenskem pavilijonu se je dalj časa zadržal avstralski minister za trgovino Bob McMullan. Skupna predstavitev slovenskih podjetij je zelo ugodno odmevala tudi med Slovenci, ki živijo v Sydneyu in okolici. Po splošnem mnenju
eprav je
J° Je
oventja
napis SLOVENIJA velik, je obiskovalce opozorila na pravo lokacijo slovenska glasba. Na harmoniko je namreč igral 18 letni rant Rudi Crnčec, s prijetnim nasmehom pa je goste usmerjalo čedno dekle v narodni noši Lolita Žižek. Razstavo si je ogledalo tudi lepo število mladih, v Avstraliji rojenih potomcev Slovencev. Slovenski razstavljalci so bili izredno navdušeni nad obiskom in zanimanjem avstralskih Slovencev in nekateri so že tudi navezali nove posle. Del delegacije iz Slovenije je obiskal podjetja slovenskih poslovnežev ter slovenske ustanove: klube in versko središče. Mariza Ličan SBS Radio Sydney
OR^WiZAfiUi V ZAAON PONEMKN ZA SLOVENUO
Slovenci so tudi s skromno ponudbo presenetili Avstralce - Ali bo postala Slovenija središče za razpečavo avstralskega blaga po Evropi?
Od našega posebnega poročevalca - Sydney: "V Avstralijo sem
Srišel brez posebnega upanja, toda zdaj se je pokazalo, da orno veijetno tudi Slovenci sodelovali pri gradnji objektov za olimpijske i ere."
Dejstvo je , daje ofimpijada v državo, ki je zadnja tri leta tičala v globoki recesiji, prinesla nov val optimizma, ki obeta na novo zaposliti nad sto tisoč ljudi, razsežnosti olimpijskega projekta pa so take, da bodo pn njegovem realiziranju skušale najti posel firme z vsega sveta.
Zaradi ugodnih gospodarskih podatkov avstralska vlada celo resno razmišlja o povečanju proračuna, še včeraj zagrenjeni poslovneži pa živahno iščejo nove poslovne partnerje. Prav zato uspeh slovenskih gospodarstvenikov, ki so bili sprva kar razočarani nad skromnostjo toliko opevanega Svetovnega trgovinskega sejma v Sydnevu, ni nepričakovan. Slovenski pavilijon, nedvomno najlepši na sejmu, je obiskalo veliko poslovnežev, v nekaterih slovenskih podjetjih pa so že začeli pripravljati prve zabojnike z blagom za Avstralijo. Ne moremo sicer govoriti o velikanskih poslovnih uspehih, toda prvi stiki so tukaj, kaj pa se bo iz njih rodilo, bo pokazala prihodnost. Na pogovoru s slovenskimi gospodarstveniki, ki ga je sklical minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun, so dejansko vsi navzoči potrdili, da možnosti so, to pa je pokazala tudi sydneyska poslovna konferenca v organizaciji državne gospodarske zbornice, na kateri je bilo, po zagotovilih tukajšnjih organizatorjev, nenavadno veliko avstralskih poslovnežev.
Po svoje ie bilo kar prav, da je na sydneyskem sejmu prevladovala Slovenija. Tukajšnji Slovenci so s solzami v očeh ugotavljali, da je Slovenija postala samozavestna država, ki predrzno stopa tudi na šesti kontinent. Avstralci pa so imeli dovolj časa osuplo ugotavljati, da slovenska tehnologija ni od muh.
Svoje je tukaj storil tudi minister za obnovo in razvoj dr. Davorin Kračun, ki je imel pogovore s predstavniki Austrada, ki skrbi za povečanje avstralskega izvoza. Avstralci naj bi pri nas kmalu pripravili razstavo njihovega blaga, morebiti pa do prišlo do uaejanitve zamisli o tem, da bi bila v Sloveniji baza za razpečevanje avstralskega blaga po Evropi. Enako tehtni so bili tudi pogovori pri avstralski zavarovalniški organizaciji, ki skrbi za zavarovanje poslov, kajti dokazati je bilo treba, da je Slovenija mnogo manj rizična dežela, kot menijo zdaj. Dr. Kračun se je mudil tudi v Canberri, kjer se je pogovarjal z novim avstralskim ministrom za trgovino Bobom McMullinom in zunanjim ministrom senatorjem Garethom Evansom. "Avstraliji bomo ponudili v podpis sporazum o zaščiti investicij in sporazum o ukinitvi dvojnega obdavčevanja," je nakazal vsebmo pogovora v Canberri dr. Kračun, ki pa ie moral v vseh javnih nastopih, na katerih ie prišlo obvezno ao kakšnega vprašanja o Bosni in Jugoslaviji, vedno znova odločno zatrditi, da gre za čisto slovensko gospodarsko organizacijo in pojasniti, da Slovenija, ki se sicer z vsemi silami zavzema za mir na Balkanu, nima s spopadi v BIH nič skupnega. Toda to pojasnjevanje bo brškone trajalo še nekaj let, zlasti še ob takin dogodkih, kakršen je bil masakr v Sarajevu in je v Avstraliji napolnil televizijski in časopisni prostor.
Za "G/as Slovenije"
Nikola Soštarič novinar "Večera"
SLOVENMA V AVSTRALIJI
Po dolgotrajnih pripravah smo vsi skupaj dočakali zgodovinski trenutek za Slovenijo. Prvič seje predstavila tako avstralski kot tudi širši svetovni gospodarski eliti. Ta predstavitev je potekala v okviru WTC sejma. Tukaj smo se predstavili kot vama in ekonomsko uspešna država, dokazali, da je Slovenija enakovreden trgovinski partner vsem naprednim in gospodarsko razvitim državam. Promocija Slovenije je dobro uspela tudi zahvaljujoč državni delegaciji, ki sta jo vodila dr. Davorin Kračun in ga. Vojka Ravbar. Prijetno presenečeni smo bili nad zanimanjem za Slovenijo, tako s strani avstralske vlade kot tudi s strani njihovih gospodarstvenikov. Promocija mlade slovenske države je bila tudi v veliko moralna podporo slovenskim izseljencem, ki živijo in delajo v Avstraliji. Kar se tiče gospodarske promocije Slovenije smo dokazali, da smo vredni svetovne pozornosti in da se vztrajno pomikamo proti vrhu. To je bilo dokazano na poslovni konferenci 42.94 na Gospodarski zbornici v Sydneyu. Na žalost je še vedno ena velikih ovir ta, da nas svet še vedno povezuje z bivšo Jugoslavijo, kjer še vedno divja vojna. Velik napredek je zaznati na turističnem področju, saj ie letos slovenska turistična industrija v Avstraliji dosegla za 22 % boljše rezultate kot krnsko leto nam je povedal g. Janko Stebej. Če zberemo vse vtise in rezultate, lahko s ponosom povemo, da smo na zelo dobri poti in si počasi pridobivamo sloves zanesljivega gospodarskega partnerja.
Za tako dobro uspelo promocijo Slovenije se moramo posebej zahvaliti enemu od stebrov slovenstva v Avstraliji g. Alfredu Brežniku, častnemu konzulu RS v Sydneyu, ki je s svojim entuzijazmom pripomogel k čudoviti predstavitvi naše dežele. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na g. Dušana Lajovica, častnega konzula RS na Novi Zelandiji in g. Aljaža Gosnaija, odpravnika poslov veleposlaništva RS v Canberri, ki sta pravtako s svojo požrtvovalnostjo pripomogla k tem res dobrim rezulatom predstavitve Slovenije. Za "Glas Slovenije"
Robert Bečan, Cfoce Gligorov-novioarja "Slovenca"
POROČILO ČASTNEGA KONZULA RS ZA NOVO ZELANDIJO...
SLOVENSKA DEIEMCMA V NOVI 2ELANMJ
Z Vojko Ravbar sva dopotovala v Novo Zelandijo pred slovensko vladno delegacijo že 4. februaija in sva se praktično zadržala tu le 24 ur. v Wellingtonu naju je sprejel direktor, ki je odgovoren za pogajanja v GATT-u (General Agreement on Tarifi and Trade), saj tečejo o tem pogovori med slovensko in novozelandsko delegacijo že v Genevi in je bilo to strečanje ob pravem času. Kasneje sem se s celotno slovensko delegacijo ponovno vrnil v Novo Zelandijo. Sprejel nas ie minister za zunanje zadeve v senci in prejšnji premier Nove Zelandije Davidi Longe ter drugi funkcionarji. Srečali smo se še z sir Roger Daglasom, ki je bil finančni minister v prejšnji laburistični vladi in je sicer pionir ekonomskega dviga v tej državi. Na vladni ravni se je celotna delegacija z dr. Davorinom Kračunom na čelu sestala še z državnim ministrom ter namestnikom ministra za zunanje zadeve in trgovino Nove Zelandije sirom Robinom Grayem ter z zunanjim ministrom Don McKinnonom in v parlamentu smo imeli skupno kosilo. Razen tega smo se kasneje srečali za okroglo mizo z inštitucijami, ki se ukvaijajo z zunanjo trgovino. Sama poslovna konferenca v Aucklandu je bila nepričakovano uspešna in dobro obiskana. Člani novozelandske gospodarske zbornice so se seznanili z gospodarskimi zmožnostmi Slovenije v tako obsežni obliki pravzaprav prvič. Dr. Kračun je dejal, aa bi lahko Slovenija predstavljala za Avstralijo in Novo Zelandijo vrata v Evropo, obe državi pa za Slovenijo vrata v pacifiški prostor. Upam, da bo v bodoče prišlo do medsebojnih gospodarskih stikov med gospodarstveniki iz Slovenije in Nove Zelandije. O dogodku so obširno poročali vsi novozelandski mediji, tako časopisi, kot radijske postaje in televizija.
Za "Glas Slovenije" Dušan Lajovic Častni konzul RŠ za Novo Zelandijo
UNIOR ZREČF-
"UV POSTOJNA
^SfL _
Juteks PROCOMMFRCE \
KOMPAS HOLIDAYS
I«, AfTD r^flC
go^ finmedia
;KIVESTNTK eÜKO PvmISKRA VARISIOR
ELEJCTRA	^
\. . gospodarski vestntk
IN SE O SLOVENSKI GOSPODARSKI DELEGACIJI
V AVSTRALIJI
VTISI ALFREDA BREŽNIKA
Pogovarjala se je Stanka Gregorič
S.G.: G. Brežnik, kot vemo ste bili iniciator ideje, da bi Slovenija sodelovala na sejmu World Trade Fair v Sydneyu. V pripravah ste bili vseskozi polno angažirani in zdaj , ko je zadeva za vami, nam prosim povejte kako ste z organizacijo in predstavitvijo Slovenije na avstralskih tleh zadovoljni?
A.B.: Sem več kot zadovoljen. Uspeh je večji kot sem pričakoval.
S.G.: Pojasnite nam prosim zakaj.
A.B.: Slovenijo smo predvsem predstavili Avstraliji kot samostojno in varno državo. Predstavili smo del njenega gospodarstva tako na sejmu, kot na raznih konferencah, individualnih srečanjih in nasplošno avstralski javnosti. Povedali smo, da je Slovenija kot srednjeevropska država tisto okno, skozi katerega se pride na vse strani Evrope po skrajšani poti (iz pacifiške regije je preko pristanišča Koper za 7-10 dni krajša). To pa je tako za Avstralijo, kot za druga področja Pacifika zelo pomembno.
S.G.: Vem, da ste bili pred meseci za 14 dni v Sloveniji in takrat ste pravzaprav pripravili temelje za sodelovanje slovenskih podjetij na sejmu v Sydneyu.
A.B.: No, prvikrat so v Ljubljani slišali o svetovnem sejmu v Sydneyu aprila 1993, ko sem obvestil in povabil k sodelovanju preko Ministrstva za zunanje zadeve Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in sicer g. Vojko Ravbar, državno sekretarko v tem ministrstvu. V tem me je podprlo naše Veleposlaništvo v Canberri. Sicer so pa do mojega obiska, t. j. koncem oktobra 1993, bila obveščena o sejmu, lahko bi rekel, že vsa slovenska podjetja preko Gospodarske zbornice Slovenije. Zbornica je namreč razposlala med svoje člane obvestilo in vabilo g. Vojke Ravbar za sodelovanje na sejmu. Res pa je, da je takrat kazalo še slabo in da je bil odziv slab. Mislim, da so razgovori na ministrstvu z g. Vojko Ravbar in g. Jano Bajec Povše ter na World Trade Centru v Ljubljani, z g. Radom Simonitijem in g. Stanko Mrak bili odlični - pričeli smo z novo strategijo, t.j. direktnimi klici in obiski jxxljetij, skratka z intenzivnim ¡obiranjem. Vsi omenjeni so del ekipe, ki se je zavzela za predstavitev Slovenije v Sydneyu in so pozneje bili vključeni v gospodarski delegaciji.
S.G.: In kako ste pritegnili k sodelovanju posamezna slovenska podjetja?
a.b.: Kot sem že rekel smo vsi pričeli z intenzivnim 1obiranjem. Sam sem obiskal lepo število podjetij med drugimi adrio. kompas. iskro, optiko, firmo mtd in mednarodno združenje slovenskih razvojnih partnerjev. Posebej želim poudariti uspeh Združenja in firme mtd, saj sta skupaj predstavila kar 25 slovenskih podjetij.
S.G.: Ali so naši gospodarstveniki sklopili kakšne posle z avstralskimi?
A.B.: Seveda je prišlo do povečanja oziroma razširitve obojestranske trgovine, saj so se na sejmu in izven njega sklenili konkretni trgovinski posli.
S.G.: Slišala sem, daje sejem v Sydneyu obiskalo neverjetno veliko število avstralskih Slovencev.
A.B.: Slovenski izseljenci so prvič doživeli, da je njihova rojstna domovina Slovenija nastopila v Avstraliji kot država in seveda so se temu primemo tudi odzvali. Na sejem so prišli z vseh koncev in krajev, bilo jih je nekaj sto.
S.G.: Kaj pa avstralski polsovneži in politiki?
A.B.: Slovenski pavilijon je skupaj z dr. Kračunom odprl Bob McMullan, minister za trgovino. Sejem je obiskal Tim Fisher, vodja avstralske National Party in namestnik vodje opozicije. Obiskali so ga še drugi avstralski parlamentarci m podjetniki. Vsi, vključno s prej omenjenima so se posebej pohvalno izrazili o slovenskem pavilijonu. Poslovna konferenca v Sydneyu pa je bila po besedah Davida Taylora. executive direktor Chamber of Commerce of NSW, ne samo največja, ampak tudi med najkvalitetnejšimi v zadnjih nekaj letih.
S.G.: Kakšno je bilo mnenje slovenske delegacije?
A.B.: Vsi so bili zadovoljni in izrazili so željo, da bi se naslednje leto ponovno pojavili na avstralskem trgu oz. sejmu.
S.G.: In za zaključek...
A.B.: Ves uspeh je odraz odličnega sodelovanja, rekel bi kar* po angleško "team work-a " posameznikov iz Slovenije in Avstralije. Prav vsem bi se rad zahvalil za njihov trud in zavzetost za celotno stvar. Težko je omeniti oziroma se spomniti vseh. Vendar moram poleg prej omenjenih dodati še g. Vitjo Matjašiča iz urada za informiranje, g. Aljaža Gosnaija m gdc. Tino Omahen iz našega Veleposlaništva v Canberri. g. Dušana Lajovica, našega častnega kopzula za Novo Zelandijo in njegovo tajnico Stephanie Wood. Se enkrat pa vsem tistim, kijih nisem omenil iskrena hvala za sodelovanje. In vam. g. Gregorič lepa hvala za vestno in korektno poročanje o tem, za Slovenijo pomembnem dogodku in naj ob tej priliki še dodam: za vse vaše nepristransko poročanje in informiranje naše slovenske skupnosti. Hvala lepa!
Z obiska pri six)venskem društvu sydney
Poroča Štefan Šernek - predsednik
V nedeljo, 6. februarja so naše društvo obiskali gospodarstveniki iz Slovenije, z ministrom dr. Kračunom na čelu. Prisoten je bil tudi g.Alfred Brežnik, častni konzul za Avstralijo. Gostje so si ogledali prostore našega društva, pokazali smo jim tudi lovsko sobo, pogovarjali smo se o življenju in bodočnosti tukaj živečih Slovencev, o naši folklorni skupini, pevskem zboru ter o kulturnih prireditvah. Pogovor je nanesel tudi na temo kako bi lahko pomagali drug drugemu, predvsem z medsebojnim trgovanjem. S častnimi gosti in člani našega odbora smo naredili pred poslopjem društva skupno fotografijo (spodaj).
Omenim naj še proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku -Prešernovem dnevu, ki je bila v soboto, 12. februarja v prostorih Slovenskega društva Sydney. To je edino društvo v Syaneyu, ki slavi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Tudi te proslave se je udeležil naš častni Konzul
g. Brežnik s soprogo, prisotna pa sta še bila pater Valerijan ter sestra Francka iz Verskega središča. Ta večer so nam zaplesali najmlajši in starejši folkloristi SDS, zapel je moški pevski zbor Lipa, zaigral odličen harmonikaš Rudi Crnčec, predstavljeno je bilo tudi nekaj recitacij. Po svečani proslavi smo se razveselili ob pustnem večeru, na katerem so igrali za ples Alpski odmevi.
KREKOVA BANKA d.d.
SLOMŠKOV TRG 18, 62000 MARIBOR. SLOVENIJA TELEFON: 062/222-261, 27-969 TELEFAX: 062/223-502
OBVESTILO IZSELJENCEM UGODNO IN VARNO VARČEVANJE PRI
KREKOVI BANKI
Kot zavzete Slovence Vas vabimo k varčevanju pri naši banki. To je banka, ki je nastala na trdnih temeljih m obrača le sveži kapital. Od Vašega sodelovanja je odvisen tempo razvoja banke. Vsem Slovencem, doma in po svetu, se želimo čimbolj približati. Krekova banka je bila ustanovljena od strani Cerkve v Sloveniji 16. oktobra 1992. 18. februarja 1993 je začela s poslovanjem. Banka je nastajala kot vseslovenska banka - za Slovence doma, zamejstvu in izseljeništvu. Želeli smo, da bi vsak Slovenec občutil, da ie to naša banka, banka, ki ji lahko zaupamo in ima čisto preteklost. Delnice iz prve serije (v vrednosti 10 milijonov nemških mark) rastejo stabilno in varno. V odnosu cfo nemške marke in dolarja so ohranile realno vrednost z dodatnim dobičkom. Za korektno poslovanje skrbi tudi upravni odbor v katerem so duhovniki ter mag. Štefan Lesjak, finančni direktor Mohorjeve družbe v Celovcu.
Banka ima zaenkrat poslovalnice v Mariboru, Ljubljani in Zrečah, v pripravi paje še odprtje poslovalnic v Novem mestu, Novi Gorici, Kopru, Celju, Kranju...
Nakazila lahko izvedete takole (velja tudi za delnice): -KREDITNA BANKA MARIBOR —SWIFT CODE- KBMA SI 2 X
—Za Krekovo banko d.d.	v
—Vaš priimek in ime, številka Vašega deviznega računa pri Krekovi Banki (iz pogodbe), namen nakazila. Ob nakazilu nam javite za kakšen čas denar vežete:
Obrestna mera za mesec maj ie za DEM (nemške marke) vezava za 1 mesec 6.6%, za 3 mesece 6,8%. Za USD (ameriški dolar) vezava za 1 mesec 2.1%. za 3 mesece 2.2%. Po Vaši želji Vam bo banka lahko poslala denar tudi na Vaš račun v državo, kjer živite.
VABIMO VAS K VPISU IN PLAČILU DELNIC DRUGE IZDAJE Od 17. decembra 1993 do 1. aprila 1994
V prodajo dajemo delnice 2. izdaje, kijih lahko kupijo vse pravne in fizične osebe; domače in tuje. Trenutno so delnice po 250 DEM in 145 USA$. Posameznik ima omejen nakup delnic do 250 navadnih in 1000 prednostnih delnic. Nakup delnic nad tem številom mora vsakemu kupcu odobriti Upravni odbor in direktor banke.
Delnice vplačate na žiro račun Krekove banke d.d. Maribor št.: 51800-620-336, z vpisom namena: vplačilo 2. izdaje navadnih oz. prednostnih delnic. Za pravilno vpisane in vplačane delnice bomo v 15. dneh po poteku roka za vpis in vplačilo delnic izdali delniško potrdilo na ime. Revalorizirana nakupna cena navadne in prednostne delnice znaša po 1.1. 1994 18.200,00 SIT (slovenskih tolarjev). Prednostna delnica zagotavlja dividendo v višini najmanj 6% nominalne vrednosti delnice letno.
Zadnja novost pri Krekovi banki ie ustanavljanje Krekove
družbe za upravljanje investicijskih skladov. Ta družba bo zamenjevala -lastninske certifikate, ki smo iih dobili državljani Slovenije kot delež družbenega premoženja, za delnice.
UPRAVA:
-	na sedežu banke v Mariboru Slomškov trg 18, tel.: 062/222 - 261
-	direktor banke Anton Guzej, dipl. oec.
-	Izvršni direktor
Anton Vajngerl, dipl. oec.
-	direktorica sektorja za poslovanje s prebivalstvom Danica Ozvaldlč, dipl. oec.
-	direktorica sektorja vrednostnih papirjev Metka Petek - ŠoKnc, dipl. oec.
-	vodja sektorja sredstev, likvidnosti in naložb Otmar Lajh, Ing.
-	vodja poslovalnice Maribor MIlan Jelen
POSLOVALNICA ZREČE Cesta na Roglo lih, teL: 063/ 762 - 565
-vodja Boštjan Prebevšek
POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA
Dalmatinoval
tel.: 061/ 13-22-031
-	direktor poslovne enote Franc Slak, dipl. oec.
Pogačarjev trg 2 teL: 061/ 310 - 664
-	vodja poslovalnice Martin Zver, iur.
In v Informacijskih pisarnah po vsej Sloveniji.
Vabimo Vas, da postanete naS delničar In s tem aktfvn sodelujete pri razvoju naše vseslovenske banke.
Direktor banke Anton Guze), dipl. oec.
4—4
V Mariboru. 17.12.1993
Predsednik Upi&\ odbora Mirko Kraiovi
Več infnrmacii ali vpisno potrdilo za rfp/ninp lftnkn rinhjte tudi pri
^dmjlatokeptmlm SLčVENiJE - sWNEY
P.O.Box 188. Coosee, NSW2034 ali po telefonu: čnatni konzul Al£red~Brežri i k (02) 3145116. fax: (02) 399 6246
PESIHK TONE KUNTNER ZNOVA V AVSTRALIJI
Iz Svobodnih razgovorov, literarne revije SALUK-a smo izvedeli, da SALUK v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico in s slovenskimi organizacijami v Avstraliji organizira turnejo pesnika, gledališkega in filmskega igralca Toneta Kuntnerja in njegove soproge Sonje. Turneja se predvidoma začne v prvem tednu letošnjega julija v Perthu in se preko Adelaide nadaljuje skozi Melbourne, Canberra, Wollongong, Sydney, Gold Coast in Brisbane, konča pa se v Darwinu. Namen te izrecno kulturniške turneje je: da Kuntnerjeva 1. avstralskim Slovencem predstavita nov slovenski film, imenovan "HALGATO" (posnet po romanu prekmurskega rojaka Ferija Lainščeka "Namesto koga roža cveti"), 2. da predstavita novo Kuntnerjevo pesniško zbirko. 3. da nam iz prve roke kaj več povesta o dogajanjih v sedanji slovenski kulturi. SALUK bo ob tem organiziral tudi (poleg slovenskih) literarna srečanja z avstralskimi besednimi ustvarjalci. SALUK, ki je malodane brez finančnih sredstev in brez možnosti, da pride do le-teh, bo s to turnejo imel gotove stroške. Zato želimo v okviru našega bančnega računa odpreti poseben fond, iz katerega bi mogli kriti tekoče sjroške, ki jih bomo imeli v zvezi z obiskom Kuntnerjevih. Če morete in želite podpreti ta SALUKOV projekt, lahko svoje nakazilo naslovite na:
SALAC - za Kuntnerjeve, 19 A Hume Crescent, Werrington, NSW 2747. Vnaprejšnja hvala za razumevanje.
APOKAUPSA KOTUKOVNA TEM£HENALA
V	SEZAM
V	kulturnem centru Srečka Kosovela so odprli 2. mednarodni likovni bienale Srednjeevropska likovna pobuda 93. Predstavili so 18 likovnih ustvarjalcev iz devetih držav. Bienale je v Sežani svečano odprl Lojze Peterle.
Veliko nagrado za sliko Apokalipse je prejel Maksim Sedej mlajši.
Štiri enakovredne nagrade pa so sprejeli umetnik iz Hrvaške, Slovaške in še dva iz Slovenije (Herman
GvardjanciČ in Jože Tisnikar).
- KULTURA
PREŠERNOVA NAGRAJENCA
Lojze Lebič
Skladatelj
Andrej Jemec
Slikar
NAGRADA
MAPJANA
ROZANCA
Časopis Dnevnik in založba Mihelač razpisujeta nagrado Marjana Rožanca za izvirno slovensko esejistiko. Upoštevali bodo esejistična besedila, ki bodo izšla v času od 30. aprila 1994, bodisi v Sloveniji, bodisi v zamejstvu ali kjerkoli v tujini. Predloge je poslati do 30. aprila 1994 na založbo Mihelač, Kongresni trg 1, Ljubljana. Nagrada v višini (isoč nemških mark bo podeljena 25. jinija 94 na Rožancevi domačiji na Voljčjem gradu.
Maksim Sedej mlaiši ob svoji nagrajeni sliki Apokalipsa v Sežani. (Foto: Isor Modic)
SPOMNI NA VOJNE PNI
Pri založbi Obzorja iz Maribora je v zbirki Docupienta et studia Historiae recentoris izšla knjiga Maksa Snuderla DnevniJ: 1941 — 1945, 1. del; V okupirani Ljubljani. To je tretja Snuderlova knjiga (Osvobojene meje. Ljudje pod svetilnikom). Snuderla so na predstavitvi označili kot zavednega Slovenca, demokrata in humanista. Vseskozi je kazal prizadevanje za ohranitev slovenstva - bil je med Maistrovimi borci za severno mejo, član NOB, po vojni pa kot profesor ustavnega prava zaposlen na Pravni fakulteti v Ljubljani, je redni član SAZU.
MUSICAL "GOSLAČ NA STREHI" V MARIBORU
Pred dnevi so v mariborskem gledališču izvedli premiero in hkrati slovensko praizvedbo musicala Goslač na strehi Jenyja Bocka in Sheldona Harnicka. Krstna izvedba musicala je bila leta 1964 na newyorškem Broadwayu. delo pa se dogaja leta 1905 v mestecu Anatevka v carski Rusiji. Musical se je uvrstil med najbolj pogosto uprizoijene stvaritve te vrste v Evropi. V mariborski predstavitvi ie sodelovalo več kot 30 solistov, zbor in orkester mariborske Opere SNG, v naslovni vlogi Goslača pa Mladen Atanasovski._
OBSOJEN HA SVOBODO, TV DRAMA ŽARKA PETANA
Dramo so prikazali te dni na slovenski televiziji. Dogajanje drame je postavljeno v čas po drugi svetovni vojni, v obdobje političnih procesov. Glavni junak je kot domnevni agent gestapa obsojen na smrt. Novico o usmrtitvi sicer objavijo, vendar ga v renici ne ustrelijo; udbovcu naj bi razkril sistem dela gestapovske mreže. Izkaže pa se. da je bilo sodelovanje z gestapom zgolj samooptožba, s katero se je izognil telesnemu mučenju. Dvom o utemeljenosti sodbe se počasi polasti udbovca in načelnika. Na vnovičnem sojenju je prvotna sodba ovržena, ker razen obtoženčevih priznanj pod prisilo ni nikakršnega dokaza. Toda "obtoženec" je že ustreljen, zato ne more biti živ. Na smrt pa je obsojen udbovec-preiskovalec; krog smrti je sklenjen.
SLOVENSKA DEDIŠČINA NA 00LED
Slovenski etnografski muzej bo po dolgih desetletjih prizadevanj le prišel do svojih prostorov. Minister Janša in direktor SEM ar. Sedej sta podpisala pogodbo, s katero je Ministrstvo za obrambo kompleks bivše vojaške bolnišnice Mladika v Ljubljani predalo etnografskemu muzeju v uporabo.
NOVO NA A VSTRALSKEM KNJIŽNEM TRGU
ROMAN O USODAH IMIGRANTOV V AVSTRALIJI
Vsem bralcem Glasu Slovenije bi tokrat rada predstavila v angleščini napisan roman izjemne kvalitete in zgodovinske vrednosti, The Second Landing, pisateljice Victorie Zabukovec. Delo, ki ga predstavljam, je lahko na poseben način tudi temelj tovrstne imigrantske literature na avstralskih tleh in vas bo prav gotovo vse pritegnilo.
Oktobra lanskega leta je izšlo življensko delo gospe Zabukovec, zgodovinski roman o razseljenih ljudeh (displaced persons)2 ki so po drugi svetovni vojni našli svoj dom v Avstraliji. Vesela sem, da seje avtorica lotila tako zahtevne naloge, podati usode, dogajanja in življenske poti ljudi, ki so prišli v Avstralijo leta 1948, ko ji ie bilo Komaj osemnajst let. Bila je ena izmed 170 000, ki so med prvimi prišli v novo deželo po programu razseljenih oseb iz Vzhodne Evrope. Leta 1957 seje vpisala na Adelaide University na študij zgodovine, angleščine in nemščine. Po študiju ie poučevala na različnih privatnih in javnih šolah, delala je tudi na bolgarskem etničnem radiu v Adelaide.
Kasneje seje predala prevajanju v tri jezike, delala v različnih organizacijah, povezanih z imigraciio. Ko seje upokojila, je začela pisati svoj prvenec, The Second Landing.
The Second Landing je sinteza petintridesetih življenskih zgodb, ki.so našle svoj skupni imenovalec, Avstralijo. Delo je nastalo na podlagi devetletnega raziskovanja, zbiranja gradiva, zgodovinskih dokumentov in življenskih izpovedi; ne nazadnje pa je tudi produkt avtoričinih osebnih izkušenj, kar daje knjigi prepričljivost in navdaja bralca zdaj z grozo, zdaj z občudovanjem.
Med živo pripoved pretresljivih usod vpleta Victoria Zabukovec kratke zgodovinske diskurze, ki v celoti pojasnjujejo dogajanja med in po drugi svetovni vojni. S tem daje realno ravnotežje novelističnemu toku pripovedi in jih uokviri v čas in prostor Vzhodne Evrope m kasneje Avstralije.
Zgodba sledi poljski družini ob nemško poljski meji ki je priča nemški invaziji na Poljsko leta 1939. Vzporedno tece usoda skupine poljskih vojakov, kijih zateče kaos vojne in se znajdejo v ruskem ujetništvu v Sibiriji. Na jugu Evrope, v Beogradu pretrga vojna študij trem nerazdružljivim prijateljem, Dušanu, Tomislavu in Janezu. Tu so še zgod.be skupine vojakov jugoslovanske vojske; žensk na prisilnem delu v Nemčiji; litvanske družine in zgodba dveh aristokratskih Madžark, ki sta se pred sovjetsko vojsko umaknile na Nemško.
Vsi ti ljudje različnih življenskih zgodb, izkušenj, preteklosti, narodnosti in usod so se znašli ob koncu vojne na isti točki: v nemških begunskih taboriščih. Vsi ti so si za pot- svojega upanja izbrali veliko neznano deželo, Avstralijo, kjer so pognali svoje nove korenine z zagonom in trdovratnostjo. S tem, ko so postali novi Avstralci pa seje pred njimi odprla še nepopisana stran težav, ki so jim sledile iz dneva v dan. Roman se zaključuje z njihovimi potomci, ki se podajo na pot po Evropi, v dežele svojih staršev, kar jim odpre nova spoznanja o sebi in svojem rodu.
Ob prebiranju romana The Second Landing sem z navdušenjem sprejemala nova spoznanja o ljudeh, ki so se leta 1945 znašli v od vojne razdejani Evropi in so si z močno voljo in novim upanjem utirali pot na povsem neznanem kontinentu. Mislim, da to ni usoda samo 35 ljudi, ki so Victoriji Zabukovec prepustili svoje življenske zgodbe, temveč so to zgodbe vaših doživetij, ki jin nosite s sabo že več kot 30 ali 40 let. Posebei želim povdariti, da roman prinaša docela nov zorni kot na gledanje zgodovinskih dogajanj po drugi svetovni vojni za drugo generacijo, za ljudi, ki so se že rodili v Avstraliji in so potomci evropskih imigrantov. Delo je nedvomno kakovostno in žal bi ga bilo, če bi med vami ostalo neprebrano, kajti nastalo je ravno zato, da zgodba emigranta ne gre v pozabo.
Prvo nedeljo v fenruarju smo v Slovenskem verskem središču Adelaide imeli predstavitev pričujočega dela in mislim, da moram posebej povdariti, da je bila predstavitev izjemno uspešna in knjiga med Slovenci zelo dobro sprejeta, kar se je pokazalo tudi pri njeni odlični prodaji. Avtorica, ki je bila na predstavitvi osebno prisotnaj je bila ganjena in prijetno presenečena nad splošno pozitivnostjo, ki smo jo adelaidski Slovenci pokazali do njenega odličnega dela.
Knjiga stane $ 25 brez poštnine in jo lahko naročite na tel.: 0848 33 184 (Zabukovec; Kangaroo Island.) ali pri adelaidskem distributerju na naslov: 38 Bichford St., Bichmond 5033, SA tel.: 08 352 4803. Želim vam prijetno branje.
Marta Špes Skrbiš, Adelaide
Furlan, Borut Ravbarjeva 13 61000 Ljubljana, Slovenia EL SALVADOR
Europäisches Patentamt
Zweigstelle in Den Haag Eingangsstelle_
Iz DELA
Si lahko mislite, da v eni izmed uglednih evropskih institucij uvrščajo Slovenijo med province srednjeameriške države Salvador? Dopis, ki ga je slovenski inovator dobil iz Evropskega patentnega urada v Haagu, potrjuje, da je to mogoče. Če je kdo po osamosvojitvi postavil Slovenijo v Jugoslavijo, smo mu prijazno razložili, da ne sodimo več tja, ko nas še zdaj zamenjujejo s Slovaško, ohranimo dokaj mirno kri, pritisk pa se nam nekoliko zviša, če nas uvrstijo med novonastale države na tleh nekdanje Sovjetske zveze. No, tole s Salvadorjem je res malce preveč!
13. Poletna šola slovenskega jezika
(4. 7.-30. 7. 1994)
Vabimo Vas, da letos poleti obiščete Slovenijo. V Poletni šoli se boste učili slovenskega jezika, hkrati pa doživeli nepozabne počitnice. V12 letih smo imeli skoraj tisoč študentov iz 40 držav. Naše izkušnje Vam zagotavljajo, da boste svoj čas koristno porabili, svojevrsten izziv pa bo tudi življenje med Slovenci in druženje s študenti z vsega sveta.
Prireditelj:
Center za slovenščino kot drugi jezik
Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
JEZIKOVNI TEČAJI
Izbirate lahko med dvotedenskim (4. 7.-16. 7.) in štiritedenskim tečajem (4. 7.-30. 7.). Priporočamo pa Vam, da pridete v Poletno šolo za štiri tedne, ker se boste tako lahko udeležili celotnega programa in se seveda tudi več naučili. Pred začetkom tečaja bomo preskusili Vaše znanje slovenskega jezika. Glede na rezultat boste razvrščeni v eno od začetnih, nadaljevalnih ali izpopolnjevalnih skupin. V skupini bo od 8 do 12 študentov. Tečaj obsega 20 šolskih ur na teden (po 45 min.). Pouk poteka od 9. do 12.15. V popoldanskem času lahko poglabljate in razširjate svoje znanje na izbirnem tečaju, kjer bo poudarek na konverzaciji. Ob koncu Poletne šole boste dobili potrdilo, da ste se udele-
žili tečaja slovenskega jezika, študentje najvišje skupine pa bodo lahko opravljali tudi izpit iz aktivnega znanja slovenščine (k? je pogoj za vpis na Univerzo v Ljubljani).
UDELEŽENCI
Poletno šolo obiskujejo večinoma študentje in dijaki, prihajajo pa tudi starejši: uslužbenci, znanstveniki, umetniki in upokojenci. Udeleženci morajo biti stari najmanj 17 let.
NASTANITEV
Lahko se odločite za udobno življenje v kolidžu v središču mesta. Tu bo tudi center vseh dejavnosti Poletne šole.
SPREMLJEVALNI PROGRAM
V	Poletni šoli poteka poleg jezikovnega tečaja tudi pester spremljevalni program, ki je sestavljen iz predavanj, delavnic, krožkov in ekskurzij. Udeleževali se jih boste lahko v popoldanskem času in ob koncu tedna, plačilo zanje pa je vključeno v šolnino.
CENA	ŠOLNIN/NA MESTITE V
4 tedne	550 USD 500 USD
2 tedna	290 USD 270 USD
V	ceno šolnine so všteti dopoldanski lektorati, predavanja, delavnice, krožki in ekskurzije. Za izbirni popoldanski tečaj je treba doplačati 20 USD na teden (4-krat na teden po dve šolski uri).
Cena nastanitve vključuje bivanje v dvo-
posteljnih sobah in prehrano v kolidžu: zajtrk, kosilo, malico in večerjo, na ekskurzijah pa lunch paket. PRIJAVE IN PLAČILO
Pošljite
*	prijavnico
*	fotokopijo potrdila o mednarodnem študentskem zavarovanju
*	50 USD prijavnine
*	kratek življenjepis na naslov Poletne šole.
Prijavnina je del šolnine in Vam je v primeru odpovedi ne bomo vrnili, lahko pa jo prenesete na naslednje leto. Denar nakažite na devizni račun Filozofske fakultete pri Ljubljanski banki, številka: 50100-620-107-010-25731-840-5065/2, potrdilo o plačilu pa pošljite skupaj s prijavnico. Lahko pošljete tudi ček, naslovljen na: »Poletna šola, Filozofska fakulteta«.
Ostanek šolnine (500 ali 240 USD) lahko plačate predpričetkom šole na isti devizni račun ali po prihodu, najbolje v slovenskih tolarjih (preračunano iz USD po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila). Študentje, ki so že bili v Poletni šoli, imajo pri plačilu šolnine 10-odstotni popust.
Nastanitev boste plačali po prihodu v ko-lidž v slovenskih tolarjih. DODATNE INFORMACIJE
Tel. (386-61) 125-00-01, int. 238
Faks (386-61) 125-93-37
PRIJAVNICA - Poletna šola 1994
Ime
First name
Datum rojstva dan mesec leto Spol Date of birth day month year Sex
Nacionalnost _
Nationality
Priimek Family name
Naslov Ulica in hišna številka Mailing addres Street Kraj Poštna številka City Postal code Država Telefon Country Telephone no.
Poklic _
Profession _
Znanje tujih jezikov _
Knowledge offorein languages
Kontaktni naslov v Sloveniji _
Contact address in Slovenia _
Ime in priimek Telefon _
Name Telephone no. _
Naslov _
Address
Ocenite svoje znanje slovenščine: Rank your knowledge of Slovane: slabo	srednje
L°w	Intermediate
dobro Advanced
Označite tečaj, ki se ga želite udeležiti:
1	wish to attend: 4 tedne (4. 7. - 30. 7.) 4 weeks course (July 4 — July 30)
2	tedna (4. 7. - 16. 7.) 2 weeks course (July 4 — July 16) Se želite udeležiti popoldanskega izbirnega tečaja? I wish to attend Elective Courses in the afternoon da	ne yes no Želite stanovanje in hrano v kolidžu?
I wish board & accommodation in dormitory da	ne
yes	no
Prosim, navedite svoje posebnosti v prehranjevanju: Please list any kind of food you can not eat:
Kje ste dobili informacije o Poletni šoli?
Where did you get the information about Summer Schooly
Datum	Podpis
Date	Signature
NASLOV	6
ADDRESS
Poletna šola, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana. Slovenija
IUI
m m m m
AUSTRALIA
un
euro international pty-fc*
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores	" ^
EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
SHOWROOM ADDRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph: (03) 764-1900 Fax: (03) 764-1461
SYDtCY BRANCH
2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213
A KONCU SE NASMEJTE...
Ljudska
Stoji mlada pesnica ob semaforju in razmišlja:
Morda pa je v Ljubljani res več pesnikov kot semaforjev.
Pa črn zamorc po Dunajski cesti pride.
-	Hej, zamorc na Dunajski, v samostojni Sloveniji? se začudi pesnica Vida.
Zamorc pa:	i«,
-	,'a punčka, kje si pa vidla, da zamorci po Dunajski Spancirajo?! Jaz
sem preoblečen Kovačič iz Nove Gorice!
Težke noge
Starejša gospa se v avtobusu prerine v gneči do mladeniča, ki sedi, in ga pomenljivo ogleduje.
-	Hej, veliko mlajii ste. lahko bi mi odstopili sedež, ga pokara. . .
-	A vi ste v svoji mladosti vedno vstajali? nonSalantno vpraša mladenič.
-	Vedno, zatrdi dama.
-	Res vedno? še enkrat vpraša mladenič.
-	Prav vedno! ponovi dama.
i - Zato pa zdaj ne morete stati!	FRANJO FRANCIC
ILUSTRACIJA
Albin
iMDOVNlKl
■ A LIANA PRIMOŽIČ. PAVLI
. PAVI IHOVA PRATI* A
40 mucencev
US S N ¿J BOLJ S £
GLAS SLOVENIJE
ZakrJnik-Založba GLAS Ustanovitelji in upravni odbor-DuSan Lajovic, Alfred lirctnik. Štefan Menel in Stanka Gregorič
Uredništvo - glavna in odgovorua urednica, tehnično oblikovanje, umetniSka izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič, 2/15 Allandale rd. Boronia. Victoria 3155. telefon-fax: (03) 762 6830 Uprava - upravnik-Štefan Merzel. 265 Nicholson Street, Footscray, Victoria 3011. telefon (03) 762 6830
Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Draga Gelt, Jožica Gerden, Lojne KoSorok. Vinko Rizmal
Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt; Logo: Frances Gelt; Distribucija: SZ. Gregorič
Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije-Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, Večer, Družina, Mladina, NaSa Slovenija, Rodna gruda, Mladika, Revija Slovenija, turistične brošure o
Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ
I
Samo naročilnice in čeke pošiljati na naslov uprave. Vse ostale prispevke pa na naslov ureamava:
GLAS SLOVENIJE 2/15 ADandale Rd. Borooia 3155 Victoria, Australia Telefoo-fax: (03) 762 6830
*


Naročam GLAS SLOVENIJE
PRILOŽEN ČEK ZA: ieuu —UCmotS 50 XX) *palkn»$30j00
z\
UPRAVA: GLAS SLOVENIJE 265 Nicholson Street Footscray, Victoria 3011
FodpisaniU) Ulica in kraj
Drtava.................. PoStna It.
j Podpis .................................... .....j
Datum
TISK: Bounty Print. 65 Heatherdale Road. Ringwood. Vic. 3134