Poštnina plačana v gotovini.
f-r""ir qi
V T tttut JANT sre(ia g. Jphniarin 1«°«.
Posamezna številka Diu 1--LBTO V.
liha J* nak dan opoldne, izvzeasSi nedelje ta
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30‘—.
Neotfvlsan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UiPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2853.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev, 13.633,
Velik uspeh vlade.
Davčni zakon sprejet.
JUGOSLAVIJA DOBI 50 MILIJONOV FUNTOV POSOJILA.
Na dan napovedane ostavke vlade je j izvedela Jugoslavija senzacionalno vest, da ni bilo potovanje dr.a Markoviča neuspešno, temveč da je imelo naravnost presenetljivo velik uspeh. Skoraj 14 milijard posojila dobi Jugoslavija in s tem ji je dana možnost, da skoraj skokoma napreduje njeno gospodarstvo. Če je naša uprava le količkaj na svojem mestu, potem mora biti sedaj konec gospodar-tske krize, konec za nas vse škandaloznih vesti o gladujočem prebivalstvu, konec brezposelnosti in tudi konec vsake stagnacije v gospodarstvu. Novo življenje mora zavladati in bo tudi zavladalo — če bodo seveda znali naši politiki kardinalno reformirati našo upravo. Ali jo bodo znali? Da kričavi demagogi ne, o tem ne dvomimo.
Novo posojilo pa pomeni tudi velik političen uspeh vlade. Kaj se je vse pri nas pisarilo, da je zunanje posojilo izključeno, če ni Radič v vladi. Še pred kratkim smo povdarili, kako glupa je ta trditev in samo v zadoščenje nam je, da je bila pravilnost naše trditve tako hitro in tako sijajno dokazana. Tuji finančniki presojajo pač kreditosposobnost kake države iz čisto drugih stališč, ko pa naša kričava opozicija. In vse njene tatarske vesti nimajo nobenega drugega «fekta, kakor da plačujemo malo višje obresti, dočim posojila ne morejo preprečiti, ker hočejo tuji finančniki zaslužiti.
Novo posojilo pomeni kakor rečeno velik uspeh vlade in je dokaz, da ni bila uspešna samo v zunanji in notranji politiki, temveč tudi v finančni. S francosko - jugoslovensko pogodbo je zasigu-rala naš zunaje političen položaj, z ravnokar sprejetim davčnim zakonom je odpravila vsaj najtežje davčne neenakosti, z zunanjim posojilom pa je dala možnost za ozdravljenje gospodarske krize. Vse to more vlada ob svoji demisiji po-vdariti — kaj pa more reči opozicija? Da je ovirala i davčni zakon i zunanje posojilo ter da je samo govorila in kričala. Mislimo, da bo nasprotje tudi odločilno pri reševanju sedanje krize.
Imamo veliko zunanje posojilo in sedaj treba gledati na to, da bo to posojilo dobro uporabljeno. Ne sme se ponoviti to, da se bo večina posojila uporabila le v nekaterih pokrajinah, temveč država naj da oblastim iz zunanjega posojila posebna investicijska posojila in oblasti naj izvedejo večino vseh potrebnih javnih del.
Tako postopanje ima še drugo nad vse dobro stran. Kadar najamejo oblasti posojilo, tedaj je kontrola javnosti nad uporabo denarja sigurno dobra. Vsadko ve, da bo moral ta denar plačati, zato pa se vsakdo za njegovo uporabo zanima. Vsled tega zanimanja pa je tudi skoraj nemogoče, da ne bi bil denar dobro uporabljen.
Tako bi prišli do tega, da bi se pri nas ljudje naučili gospodariti z javnim denarjem. Tako pa bi polagoma tudi iz oblastnih skupščin ven dobili ljudi, ki bi mogli tudi v Narodni skupščini kontrolirati uporabo javnih denarjev. Je vse zastonj! Ljudski napredek je soliden le, kadar se vrši od spodaj gori, dekreti od zgoraj doli imajo v najboljšem slučaju le polovičarski učinek.
Tako bomo polagoma dorasli, da bomo v resnici znali voditi svoje narodno gospodarstvo in tedaj bomo mogli najemati tudi cena zunanja posojila in šele tedaj bodo zunanja posojila za nas vse po-polen uspeh.
Zato je prav, d ane dobimo še tujega
posojila, zato pa tudi na delo, da ga bo-om mogli dobiti in smeli vzeti brez škode za naš gospodarski napredek.
Beograd, 8. febr. Vest o sklenitvi posojila je izzvala precejšnje iznenadenje v političnih krogih. Iznenadenje je bilo tem večje, ker je »Journak iz baje zanesljivega vira poročal, da je posojilo dr. Bogdana Markoviča propadlo. V Jugoslaviji se je v političnih krogih razširilo prepričanje, da je ostala misija dr. Bogdana Markoviča brez vsakega rezultata tudi zato, ker v času, ko je bil dr. Markovič na Angleškem, noben list na Angleškem ni prinesel nobene vesti o tem posojilu, pa tudi ne o bivanju dr. Markoviča na Angleškem.
Radikali naglašajo, da je zaključitev inozemskega posojila velik uspeh njihove finančne politike in trde, da je s tem njih položaj v današnji vladi zelo okrepljen. Prijatelji Velje Vukičeviča so zatrjevali, da je Vukičevič tako napravil, da je vesti o zaključitvi posojila ohranil tajne tja do trenutka, ko je postala situacija kar najbolj komplicirana, in je v tem trenutku iznenadil vso javnost.
Danes dopoldne ob 10. bo dr. Bogdan Markovič v svojem kabinetu sprejel novinarje in jim dal obširno izjavo. — Sinoči so v nekaterih političnih krogih zatrjevali, da je moral dr. Markovič za novo posojilo zastaviti bosanske gozdove in del bosanskih rudnikov.
MARKOVIČ POROČA MINISTRSKEMU
SVETU.
Beograd, 8. febr. Včeraj popoldne se je v času, ko je trajala seja skupščine, v ministrski sobi narodne skupščine vršila seja vlade. Na tej seji je dr. Bogdan Markovič, ki ije šele zjutraj prispel v Beograd, podal izčrpno poročilo o posojilu, ki ga je sklenil z bančnimi skupinami v višini 50 milijonov funtov šterlin-gov, to je preko 13 miljard dinarjev. Ta ministrska seja je bila sklicana samo zaradi tega poročila finančnega ministra. Pred sejo je bil dr. Markovič v dolgi avdienci na dvoru.
Beograd, 8. febr. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal finančni minister dr. Bogdan Markovič o posojilu, ki ga je sklenil v inozemstvu. Še pred sejo je bil dr. Markovič na dvoru v avdienci, kjer je podal kralju poročilo. Po seji ministrskega sveta je bil izdan komunike, v katerem je rečeno, da so po-gajanja^za posojilo končana s podpisom preliminarne pogodbe z naslednjimi bančnimi skupinami:	Rotschild and
Sohns, banka Barry Brothers & Co. Ltd., L. Shambres Bane Ltd., J. Henry Schroe-der & Co., potem ameriške skupine Kuhn Loeb & Co., Blair & Co. in Chase Securities Corporation v Newyorku. Preliminarni pogoji posojila so ti-le: Banke prevzamejo obveznost, da izvrše emisijo posojila za stabilizacijo dinarja in za javna dela v višini 50 milijonov funtov šterlingov. Prvi obrok emisije bi znašal 15 milijonov funtov.
Dr. Markovič je dal glede posojila še sledeče pojasnilo. Posojilo je realizirano. Vse, kar se je govorilo nasprotnega, je navadna intriga. Stvar je dobro izvršena. Poročal bo o posojilu najprej na merodajnih mestih- Javnost bo potem izvedela-vse. Izdan bo komunike, minister pa bo sprejel še novinarje in jim poročal. Posojilo znaša 13 milijard 750 milijonov dinarjev.
Beograd, 8. febr. Včerajšnja popoldanska seja narodne skupščine se je začela ob pol 5. V dvorani je bilo veliko število poslancev, ker so pričakovali, da bo glasovanje o zakonu o neposrednih davkih. Tudi galerije so bile polne. Na seji je bil navzoč tudi predsednik vlade Velja Vukičevič.
Prvi je dobil besedo Štefan Radič, ki pa je govoril tako tiho, da so sko.ro vsi poslanci vstali s svojih mest in šli v bližino govorniškega odra. Govornika so pogosto prekinjali deloma z medklici, deloma pa z burnim odobravanjem. Poslušali pa so vsi jako pazljivo.
Štefan Radič je v začetku govora dejal, da je kmefiko-demokratska koalicija stavila predlog, naj se predloži skupščini načrt zakona o neposrednih davkih, ki je bil izdelan še pod prejšnjo vlado in ki je pasiral že tudi davčni odbor. Ta načrt ni bil sprejet, ker je bila skupščina razpuščena. Prvič, odkar obstoji Srbija in naša nova država, se je zgodilo, da je bila skupščina razpuščena kar preko »Službenih Novinc. To je državni udar in krivci bodo morali za to odgovarjati. Odgovarjali bodo ministri, ki so predlagali kralju, da naj se parlament razpusti na tak način, kakor se niti šolski otroci ne smejo razpuščati.
0 pričujočem davčnem zakonu pravi Radič, da je tak, da ga je treba zelo študirati in da je potreben mnogih popravkov. Tako, kakor se tu dela, to se protivi pojiinu parlamentarizma. Zakoni,. ki naj trajajo desetletja, se ra/opravljajo z vso naglico.
Radič govori dalje o davčnem zakonu in vpleta vmes razna politična vprašanja. Graja demokrate in jim očita, da so dali svojemu predsedniku zaupnico in svoje ministre pozvali, naj odstopijo. Pred obličjem sveta pa izražajo zaupanje vladi in glasujejo za vlado, ki je več ni. Toda mi bomo, pravi, svojo večino že ustvarili in vlado bom sestavil jaz (!?).
S tem zakonom se je priffeslo med kmečko ljudstvo v vsej državi veliko nezadovoljstvo. Toda nezadovoljni niso samo kmetje, temveč tudi delavci, trgovci in obrtniki. Zato smo mi proti temu zakonu. Postal je namreč preveč političen. Dr. Sečerov je s tem zakonom izdal seljaštvo in delavstvo. Izda'1 je ves narod in državo in celo kralja, iker mu ni resnice povedal.
Radič nadalje hvali razne radikale, kakor Stojadinoviča, Velizarja Jankoviča, dr. Kojiča, Ninka Periča in pri tem dokazuje škodljivost in nemožnost novega zakona. Napada vse tiste, ki so delali za ta zakon ki ki ga branijo. Govori o seljaštvu in kako so kmečki interesi v tem zakonu zadeti. Naglasa, da je srbski kmet vse drugačen Ikaikor nje-
Vlada danes demisisnira.
Beograd, 8. febr. Včeraj je bila po seji narodne skupščine kratka seja radikalnega kluba. Na tej seji je podal Velja Vukičevič tole izjavo: »Smatram za svojo dolžnost, da Vas obvestim o teni, kar se bo jutri res zgodilo. Pet demokratskih minstrov je podalo ostavko, ker so bili desavuirani od svojega kluba. Zato smatram, da ta kombinacija ne obstoji več Sestavili smo to vlado z demokratsko stranko, s katero smo tudi pripravili in izvedli volitve. Sedaj podam ostavko. Prosim Vas, da boste zbrani, da vas lahko sproti obveščam o razp’e-tu političnega položaja. Kako se bodo stvari razvijale, boste že videli in boste tudi pravočasno obveščeni.
gova inteligenca. Svoj govor konča z izjavo, da bo glasoval proti zakonu, ker ta zakon ne bi pomenil nobenega zboljšanja.
Nato je govoril dr. Milan MetikoS, ki je zakon ostro kritiziral. Za njim je pa Pavle Radič v imenu 'kmečko-demokrat-ske koalicije prečital izjavo, ki jo je ta koalicija prej sklenila. O zakonskem načrtu pravi, da je navaden političen manever, s katerim skušajo preslepiti javnost. Kmečko-demokratska koalicija bo nadaljevala boj za popolno enakopravnost in za davčno enakost.
Hans Moser, ki je nato dobil beseda, pravi, da pričujoči zakonski načrt ni idealno rešil velikega problema. Nemški klub pa bo navzlic temu glasoval za ta zakon, ker je potrebno, da se to življensko vprašanje izenačenja davkov premakne z mrtve točke in ker prinaša za Vojvodino in prečanske kraje velike olajšave.
Poročevalec večine Gjuraj Jankovič je nato polemiziral z opozicijo in pobijal njene pripombe in navedbe. Posebno odklanja očitek, da bi zakon ne bil času primeren in da bi bil protisocialen protikmečki in protikulturen. Na koncu pravi, da mu je žal, da ni HSS v vrstah vlade. Ko se je sklepala ustava, je Pri-bičevič skušal iz Beograda ustanoviti brvatsko fronto. Danes pa on ovira HSS, da ne more sodelovati pri sprejemanju davčnega zakona ter ustvarja prečansko fronto iz Zagreba. Rekel sem že, pravi, da prečanske fronte ni. Dokler je v vladni večini 94 poslancev iz prečanskih krajev, toliko časa ne bo prečanske fronte v tej državi. (Velik nemir pri opoziciji.)
V osebno pojasnilo sta govorila še Voja Lazič in Predavec. Nato pa je dr. Spaho zaprosil poslance, naj se pri glasovanju o tem zakonu ne dajo voditi od n o1,') enih političnih momentov ali morebiti od vprašanja zaupanja ali nezaupanja napram vladi.
Skupščina je za tem prešla k glasovanju. Davidovičevcev je bilo prisotnih 8 ali 10. Od njih so štirje glasovali proti. Zakon je bil najprvo v načelu sprejet. Pri glasovanju o posameznih poglavjih so vsi davidovičevci razen štirih zapustili dvorano. Preostali štirje so zopet glasovali proti. Odsotnih je bilo 'tudi -mnogo pašičevcev. Vsega skupaj je glasovalo 249 poslancev, od tega 160 za in 89 proti. Predsednik je nato objavil, da je zakon o neposrednih davkih sprejet. Nato je zaključil sejo in napovedal prihodnjo sejo za danes dopoldne ob 10. z dnevnim redom: 1. razprava o poročilu odbora za narodno priznanje pokoj-nomu pravnemu referentu Velomiru Preliču, 2. nadaljevanje razprave o proračunu.
ALBANSKA VLADA NE DEMANTIRA.
Dunaj, 8. febr. Splošno pozornost vzbuja. da je preteklo že 5 dni. odkar je aretiran Ibrahim Lica in odkar je pred policijo izjavil, da ga ,'e poslal Ahm^d beg Žogu, da ubije Hasanbega Prištin-ca. pa od albanske vlade še ni došel noben dementi glede te izjave.
BERLINSKI ŠAHOVSKI TURNIR.
Brr’in, 8 II Po 3. kolu šahovskega turnirja v Berlinu je stanje naslednje: S&misoh 2 (1), Bogoljubov 2, Retti in Stolz po 1 in pol (1), Brinkemann in Tartakovver po 1 in pol, Niemc^vič 1 (2), Achues in Jonner 1 (1), C^U”g, Kr.ch, LeonUard in Steiner 1, Schlag 0 (1).
B7ABT«
Seja ljubljanskega občinskega sveta.
Sinoči ob 0. uri je oivori! žuipnn dr. Puc drugo redno sejo ljutoljanakega cbčvnskog-i sveta in ugotovil .skleipčnost. Za »verovali eln zapisnika je imencval obč. sv. Jos. Ambrožiča in iMi.h. Kreka.
iPrečRal je imenik in zneske darovalcev za 'ine i ne reveže, ki smo ga že v eni zadnjih številk našega lista objavili.
Nato :]e pričati dr. .Puc odgovor velikega žuipana na sikleip občinskega sveta na zadnji seji, da se bo v občinskem svetu do sklenitve oziroma odobritve atovega .proračuna delalo na podlagi lanskega proračuna. Veliki župan prepoveduje izvršitev it ega sklepa in .pravi, da mora občinski svet zaprositi za proračunski provizorij na pristojnem .mesiti. Sicer pa ima občinski svat pravico pritožbe zoper ta odlok na upravno sodišče.
Obč. sv. dr. Lemež protestira proti tej rešitvi velikega župana in predlaga, da se jie zaprosi ne oblastni odbor ne finančni minister za proračunski iprovizorij, *ker da bi bila na ta način kršena avtonomija Ljubljane. Princip samovlade ljudstva da je treba čuvati nad vsem ostalim 'in pravi, da »klerikalci« ne ščitijo avtonomije. ( V vrstah SLS zavlada veliko ogorčenje in c-hč. svetniki SLS zahtevajo od župana, da pokliče dr. Lemeža k redu, ker jje sodišče proglasilo besedo »klerikalci« za psovko.)
Dr. Lemež predlaga, da naj občinski .<vet vloži proii .rešitvi velikega župana priziv na upravno sodišče.
Obč. sv. dr. Ravnihar ogovarja, da ^ predgovornik zašel na stranpot. SLS je že veo ko enlkrat dokazala, da 'varuje avtonomijo. Za sklep, ali se vloži priziv ali ne, meni, da bi bila potrebna kvalificirana večina. Stvar bi mogla imeti v slučaju priziva ne-dogledne posledice za občino.
Predlaga, da se zaprosi oblastni odbor za proračunski provizorij za mesec februar. Če ise je že moralo sestaviti revizijsko .komisijo y.a revizijo preteklega mesioiega gospodarstva, .ni potrebno, da tbi se moralo riudi še v bodočnosti sestavljati kako slično komisijo za sedanje delovanje.
Obč. sv. pritf. Jarc se strinja s predgovornikom in predlaga, da se zaprosi za proračunski provizorij za dva meseca. Zeli, da se vzpostavi v občimi čimprej redno stanje in da se uvede pametno in dobro občinsko gospodarstvo. Izjavlja v imenu kluba SLS za vložitev rekurza.
V debato so posegli še občinski .svetniki Tavčar, Likozar, dr. Jerič, Likar in župan dr. Puc.
'Podžupan Jos. Turk je dal najprej na glasovanje predlog .prof. Jarca za zaprositev pročaunsikega iprov teorija in je ta predlog z 28 proti 21 glasovom propadel.
Z istim razmerjem glasov pa je bil sprejet predlog dr. Lemeža za vložitev .rekurza na upravno sedišče.
Naslednja točka dnevnega reda je bil* določitev in volitev posameznih odsekov (§ 55 abč. reda) in volile,v upravnega odbora Mestne hranilnice.
Ker so se že načelniki posameznih klubov na svoji seji, ki se je vršila tik pred občinsko sejo v županovi pisarni, načelno sporazumeli med seboj, je odredil župan daljši odmor v svrho sporazuma posameznih klubov glede skupne kandidatne liste v odseke.
Pogajanja pa so se v sled trdovratnosti s strani SDS razbila.
Radi tega se je razvila dve uri trajajoča debata, ki je bila mestoma zelo burna. Občinski svetnik Tavčar je branil stališče naprednega Ikluba in zagovarjal toizadevno ponudbo SDS.
Inž. Gustinčič ije zopet, .kot je že njegov običaj, udrihal po SLS in N'RS in obsojal politično sodelovanje obeh strank tako v beograjski centralni vladi, kakor tudi v Ijiub-Jjaaiskem občinskem svetu.
Na izvajanja obeh predgovornikov je v daljšem .stvarnem govoru odgovoril občinski svetnik urednik Mih. Krek.
Za njim je prevzel besedo občinski svetnik dr. Jerič (SLS), ki je podal do najmanjše podrobnosti natančen historijat medseboj-
nih pogajanj med SLS in SDS za ustvaritev delaranožne detovne večine v ljubljanskem občinskem svetu. (Prečila! je vse obojestranske dopise in natančno razložil, oziroma ponovil vse ustmene razgovore me obema kluboma.
SLS je zahtevala za sebe mesto 'podžupana in predsednika upravnegt odbora Mesine hranilnice, .načelnike v nekaterih odsekih, člane odsekov naj bi se pa razdelilo po številčni pariteti med oba najmočnejša kluba, pri lem naj bi se upoštevalo .tudi strankarske manjšine v občinskem svetu.
Nasprotno pa je bila SDS pripravljena ol-stopiti Slov. ljudski stranski le eno od obeh zahtevanih mest, podžupana in predsednika upravnega odbora Mestne hranilnice, pod nobenim pogojem pa ne mesto načelnika finančnega odbora.
V debato go ponovno posegli inž. Gustinčič, Tavčar, Krek, dr. Bohinjec in dr. Ravnihar.
Dr. Ravnihar je izrazil presenečenje, da v .sled raznih, rekel bi brezpomembnih, malenkosti ni prišlo do sporazuma. Krivda e5ivid.no leži na strani SDS. Sploh je bilo nesmiselno, da se 'je to vprašanje pričelo v občinski .zbornici obravnavati prej, ipred.no je bil sklenjen popolen sporazum med obema kluboma.
Pogoji SLS so bili popolnoma sprejemljivi; sicer so pa posamezni odseki le nekaka priprava za plenum, ki končno sklepa in leča o vsaki stvari. V plenumu pa ima vendar SDS večino.
Končno je zahteval dr. Ravnihar, naj se v tem vprašanju postopa točno in dosledno po čl. 55 občinskega reda.
Župaj dr. Puc je dal nato predlog inž. Gustinčiča, da naj voli po proporcu 'in da naj se da obema delavskima skupinama (soci-jalistcm in komunistom) v vsakem odseku skupaj po 1 člana, ostalo naj si pa razdelila oba najmočnejša kluba, na glasovanje. Predlog je bit s prosto večino glasov prejel.
Dr. Puc je nato odredil •volitve v oseke.
Občinski svetniki kluba SLS so nato v znak protesta korporativno zapustili dvorano in magist.ratno poslopje.
V dvorani sp ostali od občinskega sveta vsi razen svetniki SLS, vendar sta se tudi občinska svetnika dr. Ravnihar in dr. Lukan vzdržala volitev.
Najprej -so se vršile volitve z glasovnicami v personalno-prav ni odsek in so bili izvoljeni z 28 glasovi: Urbančič, Vargazon, Ambrožič, dr. Kropivnik, Miklošič, Rupnik. P<-šek, Potočnik in dr. 'Bohinjec.
V finančni odsek so bili izvoljeni: Tavčar Šterk, dr. Bohinjec, dr. Gregorič, dr. Lemež, Turk, inž. Bevc, dr. Jerič in prof. Jarc.
Na predlog obč. svetnika Urbančiča so so izvršile volitve v nadaljne odseke z vzklikom in ne več z glasovnicami.
V stavbni odsek so bili izvoljeni; inž. Bevc, Turk, Mihelčič, Gustinčič, Vargazon, Rebek, Ui'bas, Orehek in dr. Lukan.
V šolski odsek:	Likozar,	Ambrožič,	dr.
Kropivnik, Potočnik, Rebek, Mihelčič, Lombar, Jeglič in Marinšek.
. V obrtni odsek:	Rebek, Urbas, Mihelčič,
Dachs, Lombar, Miklošič, Šterk, Muser, Meze.
V socijalni (ubežni) odsek: dr. Bohinjec, Tavčar, Likozar, Ambrožič, Likar, dr. Lemež, dr. Kropivnik, dr. Rožič in Krek.
V policijski in zdravstvein odsek: dr. Gregorič, Vrbinc, Pišek, Urbas, Potočnik, Lovša, Lombar, Olup in Rutar.
V upravni cdbor mestnega vodovoda, elektrarne 'in plinarne: inž. Bevc, Rupnik, dr. Klepec, Vargazon, inž. Gustinčič, Rebek, Orehek, Rueh in Šterk.
V upravni odbor mestnih voženj: Lovša, Vrbinc, Zajc, Rebek, dr. Klepec, Lombar, Mihelčič, Rajner in Lipoglavšek.
V direktorij mestne klavnice: Turk, Urbas in Zajc.-
V direktorij mestne zastavljalnice: šterk, Dachs, Urbančič, Lombar in Potočnik.
V upravni odbor mestneoa pogrebnega ravoda: Lombar, Lovša, Urbančič, Rupnik in Zajc.
V disciplinarno komisijo: dr. Klepec, dr. Bohinjec, dr. Kropivnik, inž. Gustinčič in Tavčar.
V kvalifikacijsko komisijo: Urbančič.
V kurate rij mestnega dekliškega liceja: kot predsednik dr. Krc| ivnik, kot člani pa Ambrožič, Likozar, dr. Tavčarjeva, \Vesner-jova, Šterk, prof. Jeran, dr. Ružič, prof. Jarc in Rupnik.
V upravni odbor Mestne hranilnice: Turk, dr. Kropivnik, dr. Gregorič, dr. Klepec, Vargazon, dr. Lemež, dr. Jelenc, dr. Lukan, dr. Rožič, Jovan, inž. Zupančič, llink, Toni, Urbas, Avg. Vovk, inž. žužela, V. Rohrmann, Tejkal, šierk in Dac s.
Po končanih volitvah je vložil dr. Ravnihar protest proti takemu i:ačinu volitev v odseke.
Na predlog dr. Lemeža je '/uran dr. Puc ob 10. uri prekinil sejo in se seja nadaljuje jutri v četrtek, ob (i. uri zvečer.
Politične vesti.
•azp
miva, le govor dr. Krajača je prinesel nekatere nove momente. Najprej je govoril zornijeradnik Veja Lazič, ki je protestiral proti temu, da ministri ne odgovarjajo na interpelacije. Njegovim trditvam je ugovarjal skupščinski predsednik, vsled česar je
_ ..!S1 _    .1 i, t i	i	rvnn('l'n ll-T »H llrt inrO!'l'l
priznanju narodnih zaslug predsedniku zagrebškega stola sedmerice dr. Badaju. Na; j se je nadljevala proračunska razprava in je nadaljevat svoj govor dr. Kraja«, glavni go-vornik seljačke demokracije. Njegov govor je mestoma vzbudil veliko pozornost. Po njegovem govoru .je bila seja prekinjena. Popoldne je skupščina nadaljevala razpravo o proračunskem zakonu. — V splcsueni treba reči, da se javnost za seje skupščine vedno manj zanima, in da vsi naši parlamentarni govorniki no znajo znova vzbuditi zanimanje za skupščino, temveč samo vedno znova dokazujejo, da je naš parlamentarizem v resnici bolan.
— »Slobodna Tribuna« proti Pribičcviču in Radiču. »Slobodna Tribunaglasilo hrval-skih demokratov nastopa v svoji zadnji številki zelo stro proti Pribičeviču. Zlasti je v tem oziru zanimiv članek Jova Batijamina o ulegi prečanskih Srbov. V tem članku pravi Banjamin, da Pribičeviču še vedno lebdi pred cbčmi Pašičev ideal, to je hegemonija Srbov. Banjamin navaja v utemeljitev svoje trditve zgodovino političnih dogodkov v zadnji dobi. Tudi v uredniškem delu »Slobodne Tribune" je vse ;polno beležk in | ripomb preti Pribičeviču in tudi proti Radiču. Sia-lišče »Slobcdne Tribune« it nad vse zanimivo, saj so bili ravno njeni časi vsa leta v najostrejši borbi s Pribičevičevim centralizmom in zato so tudi leta 1915 do dobra okusili bič PP-režima. Zato je tudi nad vse razumljivo, da sta v skupini Marinkoviča tudi oba hrvatska poslanca dr. Angjelinovic in dr. Ribar. Manj razumljivo pa je, da se najdejo v Sloveniji ljudje, ki so pod PP-režimom enako temeljito spoznali »demokratičnost« esdeesarev, a se sedaj kljub temu navdušujejo za zvezo z njim. Menda vendar ne mi-slitjo ti ljudje, da je greh, če je kdo tudi v politiki dosleden in možat.
— Konec italijanskega parlamenta. Veliki fažistovski svet razpravlja sedaj o zakonskem načrtu, ki naj reformira, oziroma pravilnejše, odpravi italijanski parlament. Podrobnosti o novem načrtu še niso znane. Po t rvetnih načrtih pa je mogoče sklepati, da bo štel italijanski parlament 400 članov, ki jih bo predlagalo 13 fašistovskih konfederacij. O kandidatih bo potem sklepal veliki faši-stovski svet, ki bo imenoval tudi kandidate, ki jih konfederacije niso predlagale. Volilci ne bodo mogli odločevati o kandidatih, temveč le o kandidatnih listah. Jasno je, da o pri sedanjih razmerah vložena le ena kandidatna lista in da bodo volitve samo prazna formalnost. Kdaj bo novi zakonski načrt raz-
roktorja je bil izvoljen s 15 glasovi Ilusein Kadič, dosedanji srezki poglavar v Gračasu. Deset glasovnic je bilo praznih, en glas pa jo dobil dr. Jusuf Tancšič, odvetnik v Sarajevu. Med reflekianti je bil tudi Šalih Ba-ljič, narodni poslanec, ki je imel zelo veliko šans. Polovica glasov je bila zanj, .polovica pa proti njemu. 1 roti njemu je odločil nato Reisuleina, ker je Beljič za hrvatsko politiko in ker ne odbrava beograjske orientacije dr. Spaha.
glasen, se še ne ve, sodi pa se, da po njegovi odobritvi s strani ministrskega sveta.
— Pred krizo \iade v Romuniji. x-Cu-vantul c poroča, da namerava Vintila Brati-anu odstopiti, ker ni dobila Rumunija zunanjega posojila iri ker je regentski svet proti n egovi politiki. Regentski svet je pozval Bratiana v avdienco, na kateri se je razpravljalo o politični situaciji. Regentski svet je pri tej priliki naglasil, da želi njegovo ostavko. Vintila Bratianu se samo še ni odločil za dan, ko bo demisioniral. — Iz Italije se je vrnil general Avarcsui, ki je izjavil, da je popolnoma ozdravil in da bo sedaj vodil energično borbo proti vladi. Pozval je Gogo, da se prične pogajati z drugimi opo-zicionalnimi skupinami zaradi skupnega nastopa proti vladi. — Splošno povdarjajo ru-muns.ki listi, da ni iz sedanjega položaja nobenega drugega izhoda, ko odstop vlade in razpis parlamentarnih volitev, ki se pa morajo izvršiti svobodno.
— Izvolitev vakufskega direktorja. V ponedeljek dopoldne je bila volitev vakufskega direktorju (muslimanskega cerkvenega posestva). V vsem je bilo 45 prosilcev, od katerih pa je svet upošteval samo štiri. Za di-
— Francosko-ameriška raz-odiščna pogodba podpisana. Dne 0. februarja, ob priliki siopetdesetletnice, ko jc bila podpisana prva zvezna pogodba med Ameriko in Franoijo, je bila podpisana v Parizu razsodiščna pogodba mod Francijo in Ameriko. Nova po-g; 'ba obnavlja pogodbo iz leta 1903 o obveznem reševanju vseh spornih točk potoni razsodišča in Bryahcvcga dogovora iz lcita 1904, ki določa mirno rešitev tudi vseh .političnih sporov. Vendar pa je sedanja pogodba dale-kosežnejša, ker je zelo omejila razne pritožbe. Združene države izključujejo samo vprašanja notranje politike, odnošaje do tretjih držav in vprašanja, ki se tičejo Mon-roe-doktrine. Francija pa izključuje svoje obveznosti, ki jih ima vsled članstva pri Zvezi narodov in vsled pogodb sklonjenih v okviru statulev Zveze narodov. (Med temi je tudi franeosko-jugoslovanska pogodba.) Prvič se je zgodilo, da je omenjena Zveza narodov v pogodbi, ki so jo sklonile Združene države s kako evropsko državo. Ameriško zunanje ministrstvo se je temu začetkoma upiralo, naposled pa ] ristalo na omenitev Zveze narodov. Ni pa s teni zadovoljen ameriški senat in zato se tudi ne ve, če bo senat pogodbo odobril. Vsled tega 'tudi besedilo nove pogodbe od Amerike še ni bilo objavljeno, kakor se je želelo v Parizu. V pogodbi se nahaja tudi izjava, da «e obe državi ne bosta nikdar medseboj vojskovale. Ta izjava pa nima obvezne moči. Zato tudi nova pogodba ne pomeni uresničenje Briandovega predloga, da se vsaka napadalna .vojna anaicinizira.
— Hindenburg proti skorajšnjemu razpustu nemškega parlmenta. Ker je predsednik Hindenburg mnenja, da sme razpustili nemški parlament le, če to zahtevajo vse velike nemško stranke, nemški nacicnalci se pa razpustu upirajo, ne bo parlament razpuščen takoj po sprejemu proračuna. Le, če bi stranke, ki so za takojšen razpust parlamenta, dosegle v parlamentu nezaupnico vlade in bi ta morala odstopiti, bi bil razpust p arlamenta neizogiben.
= Francoski komunisti proti socialistom. Komunističen kongres je sklenil, da postavi •svoje kandidate tudi pri ožjih volitvah in tudi tedaj, če gre za boj med socialističnim kandidatom in kandidatom meščanske stranke. Le v čisto izjemnih slučajih sme strankarsko vodstvo dovoliti podporo socialističnemu kandidatu. Jasno je, da bo ta komunistična odločitev kodistila le meščanskim strankam.
Ivan Hribar:
2G
MOJI SPOMINI
Od 1853. do 1910. leta.
	
	
	
	
/■	. .1
mmmm 1 llffe HH - j	
Dr. Josef Milde.
Dr. Milde pristavi temu; »Nama je pa znana neka druga oseba in se nama le čudno zdi, da je vi čisto nič ne poznate. Imenuje se Ivan Hriba r.«
— Zdelo se mi je, ko da sem padel iz oblakov, kajti niti sanjati se mi ni moglo, da bi generalno ravnateljstvo misliti moglo, da meni izroči samostojno vodstvo generalnega zastopa ljubljanskega. Videč, ikalko me je to naznanilo iznenadilo, nadaljuje dr. Milde ob smehu Novakovem: »Nama se zdi ta mož sposoben; 'kako .pa vi sodite o njem?« Odgovoril sem — seveda radostno 'razburjen — da ponudbo sprejmem, da je pa samo ena zapreka, ker namreč nimam kavcije; a generalni tajnik Novfiik je takoj pristavil: »Tudi ta se bo dobila.« — Res mi je kasneje generalno ravnateljstvo šlo toliko na roko, da mi je od mesečnega pavšala odtegovalo .po 50 gld. ter te odtegljaje nalagalo za kavcijo. — Težko je povedati, v kaikošnem duševnem razpoloženju sem se ta večer vrnil domov. Celo noč nisem zatisnil očesa, pač pa sem neprenehoma premišljeval o poročilu dr. Mildetovem ter delal načrte, kako generalni zastop ljubljanski povzdigniti V začetku januarja 1875. preselil sem se v Trst, kjer me je čakala ravnotaka naloga, kakor svoje dni v Brnu. Za obe leti — 1874. in 1875. — ni bilo skoraj prav nič vtknjiženega. Zavarovanci, v kolikor jih je bilo, niso bili pravočasno opozorjeni na plačila ter se tudi niso smatrali za bančne člane; na one redke police, ki so jih zavarovanci prostovoljno vzdržavali v veljavi, pa je bilo naznanjenih silno veliko požarnih škod. Sploh je bil posel tržaškega generalnega zastopa v tako derutnem stanju, da je banka v dveh letih pri tem zastopu izgubila okroglo 100000 gld. — Prišedši v Trst, namenil sem se, da generalni zastop ne preselim preje v Ljubljano ter ga tudi na svoj račun toliko časa ne prevzamem, dokler zastalega ' knjigovodstva ne spravim v popolen red. Delal sem
torej jako pridno ves čas od ranega jutra do poznega večera in tako se mi je posrečilo do 1. maja knjigovodstvo urediti, da se je višaj vedelo, kaj in kje ima banlka terjati. 15. imaja pa sem določil za selitveni dan.
V Ljubljani sem prostore za pisarno najel na Mestnem trgu 7, od koder sem se kasneje preselil na Dunajsko cesto 7 in še kasneje v hišo »Matice Slovenske« v »Zvezdi«. Konečno pa sem banko »Slavijo« pridobil za to, da si je kupila lastno hišo v Gospodsiki ulici 12. Prišedši v Ljubljano, začeti mi je bilo resno z delom. Poiskal sem si uradnikov, kolikor jih nisem prevzel iz Trsta in lotil sem se z vso gorečnostjo organizacije. Bil sem skoraj neprenehoma na potu po slovenskih deželah, da najdem zastopnikov ter da učim že takrat poslujoče zastopnike reda. In tako se mi je res posrečilo, da sem polagoma generalni zastop banke »Slavije« povzdignil na sedanjo visoko stopinjo. Generalno ravnateljstvo bilo je z mano zadovoljno; jaz pa ne z generalnim ravnateljstvom ravno tako. Pogodba, vsled katere som generalni zastop prevzel, bila je spočetka zame jako neugodna. Treba je bilo namreč precejšnjega števila uradnikov; dohodki iz provizije pa niso pokrivali režije, tako celo, da sem leta 1885. banki »Slaviji« dolžan bil preko 40.000 gld. Ta dolg me seveda n,i preveč skrbel, če sem pomislil, da ee mora z naraščanjem posla prej ali slej amortizovati; skrbelo me je pa vseloj, kadarkoli me je hudo napadla bolezen. Večkrat sem namreč v tej dobi kri pljuval in enkrat celo delj časa ležal za fifuidom tako, da so zdravniki obupali nad mojim ozdravljenjem.
(Dalje prihodnjič.)
| I — um II111—n ■
ŠESTDESETLETNICA FRANJE TAVČAR JEVE.
Danes praznuje voditeljica našega ženstva in po vsem slovanskem jugu dobro znana narodna delavka gcspa Franja Tavčarjeva svcjo šestdesetletnico. Obenem z njo pa praznuje ta jubilej tudi slovenski narod, za čegar napredek in blagostanje je delovala Franja Tavčarjeva vse svoje življenje.
In delovala je vsestransko in požrtvovalno. Še ko je živela gcspa Marija Murnikova, velika in nepozabna dobrotnica revežev in naša prva narodna dama, je bila že Franja Tavčarjeva njena pomočnica. In pomagala ni samo pri nad vse plodonosnem karitativnem delu gospe Muinikove, temveč tudi pri narodnem delu in bila tajnica mestne ženske podružnice Ciril-Metodove družbe, katere predsednica je ‘bila tedaj gcspa Murnikova.
Ko je petem -zadel ljubljansko prebivalstvo težki udarec, da je zatisnila 1. 1894 gcspa Murnikova svcjo oči, je skrbela Franja Tavčarjeva, da je imela slovenska »mati revežev« sprevod, kakor.šnega dotedaj Ljubljana še ni videla.
Od tedaj pa je Franja Tavčarjeva tudi voditeljica slovenskega ženstva. Z veščo roko je organizirala slovensko ženstvo in ga vodilo k delu za narod. In da je imelo to delo čim večji uspeli in da se je vršilo sistematične, je ustanovila 1. 1901 Splošno slovensko žensko društvo. Središče vsega ženskega gibanja je bilo to društvo desetletja dolgo in iz njega so izšli vsi novi impulzi ?.a udejstvovanje žene v javnem življenju. Tu se je začela akcija za samonaobrazbo žene in predavanja ter sijajno urejena in opremljena knjižnica je dosegla, da je ibil ta •cilj tudi desežen.
Iz Splošnega ženskega društva je tudi nastala iniciativa za ustanovitev Atene in zopet je bila Franja Tavčarjeva ustanoviteljica društva, njegova prva predsednica, ki še danes izpolnjuje to mesto.
Velike zasluge si je ;pridobila Franja Tavčarjeva tudi z ustanovitvijo dekliškega internata Mladike ter z delom za dekliški licej.
Toda ne samo na strogo ženskem in feminističnem polju se je udejstvovala Franja Tavčarjeva, temveč prav tako na narodnem in ‘karitativnem.
Posebno velikih zaslug si je pridobila Franja Tavčarjeva s svojim delon^ za CM1). Vse velike veselice, ki so prinesle CMD toliko lepih tisočakov, je vodila Franja Tavčarjeva in le sameposebi umljivo je bilo, da je bila Franja Tavčarjeva kot prva žona izvoljena za podpredsednico te naše odlične šolske družbe.
A 'tudi vsa druga naša narodna društva so našla v Fianji Tavčarjevi vedno zanesljivo prijateljico. In če je bila nevarnost za ol>-stoj kakega našega društva, vedno je ‘bila Franja Tavčarjeva pripravljena, da je s svojo uspešno akcijo nesrečo preprečila. Ravno tako 'pa so tudi naši umetniki in prijatelji našli za svoje namere vedno razumevanje ;pri Franji Tavčarjevi, ki ni bila voditeljica narodnega ženstva le vsled svojega socialnega položaja, temveč predvsem vsled svojih osebnih odličnih lastnosti.
Kakor so velike zasluge Franje Tavčarjeve na vseh teh poljih, vendar pa so največje na karitativnem polju. Ni mogoče povedati, koliko dobrot je storila Franja Tavčarjeva tekom svojega 40-letnega dela. Dijaki in umetniki, sirote in vdove, cela vrsta liudi je, ki morejo pričati o zlatem srcu Franje Tavčarjeve. Ob vsaki priliki je bila pripravljena pomagati naj je bila intervencija še tako neprijetna, Franja Tavčarjeva je to storila, samo da je pomagala. A pri tem ni vedela desnica, kaj je delala levica in samo zavest storjene dolžnosti do bližnjega je bilo za Franjo Tavčarjevo zadostno plačilo.
Po vojni je Franja Tavčarjeva zlasti posvetila svojo skrb za invalide. Bila je predsednica odbora žen SHS za sirote, delovala je v Jo-žefišču, skrbela za »Dečji in materinski dom ■krajice Marije«, ustanovila Kolo jugosloven-skih sester in skrbela, da je bilo karitativno in racionalno delo društva tem uspešnejše, skratka, kjer je bila kaka pomoč potrebna, tam je bila Franja Tavčarjeva.
Čeprav ni Franja Tavčarjeva iskala priznanja in časti, je pa nared tem bolj videl vse njeno delo in ji zato še tem bolj pokazal pri vsaki priliki svojo globoko hvaležnost in spoštovanje. In zato je današnji dan vesel jubilej za ves slovenski narod, ki časti v Franji Tavčarjevi vzgled požrtvovalne in vestne za narod živeče slovenske matere.
Zato pa preveva danes slovenski narod samo ena želja ,da bi mu ostala ohranjena še dolgo Franja Tavčarjeva, v blagor revežem, v slavo naroda in v ponos slovenskega žen-štva 1
Da živi voditeljica slovenskega ženstva!
— I* agrarno-reformnih krogov. V ponde-ljek smo pod tem naslovom priobčili notico, v katero je zašla težka tiskovna napaka, ki popolnoma kvari smisel vse notice. Obtožbe, ki so bile od raznih strani vložene proti agrarnim uradom, sc niso izkazale kot neresnične, temveč po ogromni večini kot popolnoma resnične.
— »Cankar«, kulturno iu prosvetno društvo slovenskih delavcev v Beogradu, priredi v nedeljo, dne 12. t. in. svoj prvi zabavni večer, s sledečim sporedom: 1. Petje; poje meški zbor >Cankar«, pod vodstvom pevovodje g. Stanka Benedika; 2. Deklamacija: Za križem, od Ivana Cankaria. 3. Če sta dva... šala v enem dejanju. 4. Prosta zabava s .plesom in šaljivo pešto. Po i*>lnoči »povštertanc«. — Zabavni večer se bo vršil v vseh prostorih restavracije ^Petrograd« (na ogalu t emanjine in Kralja Milutina ulice). Začetek točno ob 20. (8.) uri. Vstopnina 15 Din za osebo.
  V spomin pospe Katke Jamarjeve, mesto venca na grob je darovala družina g. Ja-
vestL
k< ba Kavčiča z-nesc.k 250 l)iu NarcJni galeriji v Ljubljani. Darovalcu iskrena zahvala.
— Brezžična telefonska zveza Pariz — Newyork. Kot poroča -Matin«, se vzpostavi v kratkem med Parizom in Newyorkom brezžična telefonska zveza. Pristojbina za tri minute trajajoč razgovor bo znašala 1990 frankov.
— Polet Amerika — Dunaj. Kct ■poročajo iz Newyorkn, namerava poleteti nemški letalec Oto Kamp spomladi iz Ric.hernomla (Virginija) na Dunaj.
— Linški škof zoper redute in predpusf ee veselice. Škofijski ordinarija! v Linzu je izdal te dni zoper nemoralnost pri gledaliških in kini predstavah, v izložbah itd., predvsam pa pri rsdulah in predpustnih prireditve. ] astirsko | i.-mc. Posebno se huduje škof na I moderno žensko modo.
— Konec zimskega semestra na budiinpe-štanskih šolah, liudimpešlanska policija je prejela te dni izredno številne prijave o pogrešanih šolarjih. Policija je ugotovila, da gre za šolarje - lenuhe, ki so pobegnili od doma, ker se boje kazni radi slabih izpričeval, -ki si. jih prejeli ob koncu zimskega ie-čaja.
- Prisino zdravljenje veneričnih bolezi i. Mestni svet v Eidnburgu (Škotska) se je obrnil na | arlament s prošnje, da se dovoli občini prisilni zdravniški pregled vsakega člana občine, ki je sumljiv, da je venerično bolan, v slučaju belezna pa prisilno lečenje.
Pleš^,GRflFIKE“
se bo vršil dne 18. februarja v Kazini«. Igra godba Dravske divizije i n .Tazzbaml Bony. Maske dobrodošle. Vstopnina 15 Din.
— Katastrola jugoslovanskega parnika. V sobote zjutraj ob pel petih se je pripetila nedaleč c d Šibenika na splitskem parniku
Avala-?, ki je bil last paroplovne družbe .Urukalo težko eksplozija. iParnik je bil natovorjen z večjo količino cijanamita. Cija-namit se je iz doslej nepojasnjenih vzrokov vžgal in eksplodiral. Med strašno detonacijo je zletel del parnika, na katerem ?o je nahajal cijanainit v zrak. Strojnik je bil ubit. kr-milarja je vglo vmorje. Kapitan Barič in trije mornarji so bili težko poškodovani. Stroji so funkcionirali kljub temu dalje. Na krovu je izbruhnila silna panika. Moštvo je poskakalo v morje. Sam sebi prepuščen, je plul parnik dalje .proti obali, kjer je treščil z vso silo ob skalo ter se je razletel in potopil. Gledalci na obali so prihiteli ponesrečencem na ,pomoč ter jih izvlekli iz morja. Parnik »Avala^: je imel 180 ton. Bil je zavarovan.
— Trebušni legar v Beogradu. V Beogradu se je 'pripetilo zadnje dni več slučajev trebušnega legarja.
— Velikanski požar v Fali River-u. Iz Newycrka poročajo: V Fali Riveru je izbruhnil te dni požar, iti je zavzel ogromne dimenzije. Šest hišnih blokov je uničenih. Med drugim je zgorel neki kino, 'banka, časopisno podjetje in velik hotel. Škoda se ceni na 7 do 12 milijonov dolarjev. Pri reševalnih delih je bilo poškodovanih pet gasilcev. 2000 oseb, ki so bile zaposlene v vpe-peljenih birojih, je brez posla.
— Obnova justične palače na Dunaju. Bud-žetni odsek dunajskega parlamenta je sklenil, da da justično palačo, ki je bila, kot znano, ob prilki komunističnih nemirov dne 15. julija lanskega leta zažgana, obnoviti. Obnova bo stal 9.53 milijonov šilingov, dočim bi stala nova zgradba 17 milijonov,
— Najstarejša delavka na svetu. Najstarejša delavka na svetu je lOg-letna Ema Mac-mahen v Goodville-u (Kanzas). Te dni, ob priliki njenega stošestletnega jubileja je priredila tvrdka, pri kateri je starka, ki pri kateri je starka, ki prihaja še vsak dan na delo uslužbena njej na čast banket, na katerem je vstrajala ženica do konca. Na banketu je opisala Ema svoje življenje. Povedala je, da so jo ugrabili kot štiriletno deklico Indijanci. Po štiriletnem ujetništvu se ji je posrečilo pobegniti. Vrnila se je k svojim stari-šem. V 76. letu se je naučila čitati in pisati. Sedaj je nadzornica v neki pralnici perila ter zasluži kot taka po 12 dolarjev na teden. Od tega potroši za svojo prehrano 5 dolarjev, 5 dolarjev pošlje svojemu 70 letnemu sinu, ki vsled starosti ne more več delati, dva dolarja pa položi na stran za slučaj bolezni.
_ Dečkov cilinder. KirurgiČna klinika v Milanu se jo bavila te dni z nenavadnim slučajem: Dve brhki ženi sta pripeljali na kliniko šestletnega dečka. Fantiček je imel glavo, veliko kot melono. Obveza mu je segala preko oči. Bolniški stežniki so hoteli strašno blesdranega dečka takoj peljati pred zdravnike. Dami sta se temu protivili, ter izjavili, da rajši počakate, dokler bodo vsi ostali pa-cijenti odšli. Ko je bil zrak čist, sta jeli snemati dečku previdno obveze z glave. Bolniški strežniki in profesorji so čakali napeto, kaj bodo videli. Ko so bile obveze odstranjene, se je prikazala diskretna posoda, ki služi za zadovoljitev gotovih človeških potreb. Deček je bil videl dan popreje svojega očeta, ki si je posadil na glavo, namenjen k neki proslavi, cilinder. Hotel ga je posnemati in ker ni poznal razlike med cilindrom in cilindrom, si je potisnil na glavo lepo modro-belo emajlirano nočno posodo. Posoda je šla pač preko ušes, nazaj pa ne. Kirurg je odstopil svoj posel kleparju. Otrok je bil po operaciji popolnoma zdrav, originalni »cilnder pa je postal za svoje namene neuporablii v.
— V. Planinski direndaj priredi podružnica Slov. plnninskega društva v Tržiču v soboto, dne 11. t. m. ob 20. uri v predilniški dvorani. — Sodeluje glasbeno društvo jSIo-ga« v Ljubljani in priznani pevski zbor iz
šentanske doline. Cisti dohodek je namenjen za novi Planinski dom' na Kofcah, ki stoji sedaj dovršen v polni zimski kra -oii. — V.-t, katerim je na srcu preevit planinstva, vabi — odbor.
— Odebeleli ljudje lahko dosežejo z vestno porabe prirodne grenčice »Franz-iorek brez napora izdatno telesno izpraznenje. š.e-vilna strokovnjaška poročila potrjujejo, da so tudi na j rotinu in sladkošečnosti bolni prav zadovoljni z užitkom vede Franz Jo-
LjubljaEiL
•1— Svečanosti v čast gospe Franje Tavčarjevo so se pričele včeraj zvečer s podoknico, ki je je priredila jubilantki ljubljanska župa Juge slo vanske pevske zveze pied njenim stanovanjem, Breg št. 8. Ob 19. je pričakovala pevce ogromna množica meacansiva, ki je napolnila ves Breg. Pevci so z ’i ali Adamičeve zdravico. Nato jo odšla posebna de-putacija k jubilantki v stanovanje, da ji je izrekla častilke v imenu Zveze. Jubilantk:i se je ginjena zahvalila, nakar so zapeli pevci Se dve j.ef.mi ..-Dcna-viui in Mr,i\e adrijanske*'. Tako pevci kct občinstvo so jubi-bnlke navdušeni, a -lamnaii, m. se je z uk.ua zar-valjevala za ovacije.
1— Klavnostni večer Franje Tavčarjeve, ki ga priredi slovensko ženstvo v sredo, 8. februarja 1928 ob 20. v veliki dvorani Kazine, obsega sledeči spored: Grieg: Slavnost-nai marš. Vojaška godba. — Pozdrav gostov. —Kvartet Matičarjev iz Ljubljane. — Fetras: Cvetno slavje. Overi ura. Vojaška godba. — Slavnostni govor. — MuJivič: Slovenec, Srb. Hrvat. Vojaška godba. — Nicelai: Vesele žene \vindscr?’?e, arija iz opere, poje operil!', pevka ga. Pavla Lovšetova, na klavirju spremlja ga. Nebenunerjeva. — Grieg: Ljubim te .. T E. Adamič: Ob potoku ... poje operna pavka gdč. Vera Majdičeva. — Offenbach: Hofmane ve pripovedke. Vojaška godba. — Kvartet Matičarjev. — Vojaška godba. Vstop prost in je vsakdo dobrodošel. Obleka poljubna.
1— Mestni magistrat ljubljanski opozarja osebe, ki iščejo stanovanje, da je seznam stanovanj onih strank, ki se bodo vselile tekom meseca februarja in marca 1928 v nove mestne vile za a rt. vojašnico, nabit na mestni deski in v mestnem gospodarskem uradu. Strankam se daje na la način možnost, da glede oddaje teh stanovanj stopijo v stik s hišnimi lastniki.
1— Ljubljanska opera gostuje v četriek, dne 9. t. m. v zagrebškem Narodnem gledališču in sicer z vprizoritvijo Prokofjeve opere »Zaljubljen v Iri oranže«. To gostovanje je uvrščeno v program velikega prosvetnega tedna, ki pravkar teče v Zagrebu. Z ozirom na to gostovanje se je moral urediti tudi to-tedensko potek predstav v ljubljanski operi, ter sta se morali uvrstiti pred in za zagrebškim gostovanjem p>o ena opereta v repertoar. Prihodnja operna predstava v Ljubljani je v sebote in v nedeljo popoldne.
1— O čelistu-v.irtuoau Cassado, ki igra na svojem koncertu v četrtek, dne 9. t. m. v Filharmonični dvorani celo vrsto klasičnih del, predvsem senate aa čelo in klavir pišejo dunajski časopisi, da je bil zadnji njegov koncert senzacija, katere mora včasih Dunaj imeti. Ime Gaspar Cassado je naudalo vse glasbene kroge s tako izrednim navdušenjem, da bodo v bodoče vsi njegovi koncerti že vnaprej popolnoma razprodani. Po celem Dunaju je šel samo en glas: tega moramo poslušati! Kritiki pravijo, da je glas njegovega instrumenta neizrecno sladak, njegov pianissimo tako lep in nežen, da si lepšega ne moremo misliti. Cassado je učenec najslavnejšega vseh čelistov Cassalsa in brez dvoma je, da že danes 'koraka tesno ob svojem mojstru-vzorniku in le vprašanje najkrajšega časa je, da ga v vsakem pogledu še prekosi. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Opozarjamo, da je začetek koncerta ob 19. uri.
1— Pred redavnim časom je nastopila beograjska pevka-sopranistka gdč. Jelka Stama-tovičeva na enem koncertu v Pragi, kjer je izvajla celo vrsto samospevov francoske literature. Pariški listi so prinašali o njenem koncertnem nastopu najlaskavejše ocene. Ta odlična pevka nastopi tudi v Ljubljani in sicer na koncertu Filharmonične družbe, ki se vrši v ponedeljek, dne 13. t. m. v Filharmonični dvorani. Več o sporedu prihodnjič.
1— IJdriiženjc jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se vrši v petek, dne 10. februarja ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1 (II. nadstropje). Predaval bo g. dr. ing. Al. Kasal o »Problemu vpetosti železobetonskih nosilcev v visokih zgradbah v zvezi * ekonomijo konstrukcije.« Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
1— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes (8. t. m.) ob 18.30 na moškem učiteljišču, II. nadstropje. Predaval bo br. g. dr. Ivo Pirc o »Alkoholizmu in spolnih boleznih« in pojasnjeval svoja izvajanja s filmom. Dostop je dovoljen samo moškim članom, učiteljiščnikom IV. letnika in drugim odraslim.
1— Dramatični odsek U. V. I. priredi v soboto dne 11. t. m. v vseh prostorih gostilne »pri Jerneju« Sv. Petra cesta št. 85 predpustno zabavo združeno z burko v 3 dejanjih »Ženitev . Spored po igri jako pester. _
1-— Pariški časopis »Le Figaro« piše o slavnem španskem čelistu Casparu Cassado po nekem pariškem koncertu: Caspar Cassado spada brez dvoma k prvim umetnikom, ki koncertirajo na tem kravljevskem instrumentu. Njegova muzikalnost, njegovo pred-našanje in njegov veliki stil dasta poseben blesk znamenitim skladbam, ‘ki jih izvaja na svojih koncertih. K umetniškemu uspehu mnogo pripomore tudi njegova klavirska spremljevalka ga. Mendelssohn, ki z neko posebno fineso spremlja posamezne skladbe ter jim daje na klavirju nekak bogat pester relief. Koncert slavnega španskega umetnika pomeni za naše mesto in za našo koncertno sezono dogodek prav posebne vrste. Redki so umetniki, Ju koncertirajo na čelu, a brez
Stran 3.
a—■PPgw—waBiM—taMBB)WPT>niniPHfw?nwrTi[i ■	<e»m
dvoma je med njimi eden najveejih. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
RAZPIS SLUŽB PRI OBLASTNEM ODBORU.
Ljubljanski oblastni odbor razpisuje nalil na službena mesta:
1. Mesto ravnatelja oblastvenih uradov; pogoj: dokončane \ lavnoznanstvo-ne in državni znanstvene študije in z dobrim uspehom opravljeni teoretični državni izpit in praktični izpit za administrativno poslovanje, ter najmanj 10 let upravne kcnceplne službe;
2. mesto šefa oblastne finančne uprave; pogoj: dokončane pravnoznanstvene in dr-žavncznanslvene študije in z dobrim uspehom opravljeni strokovni izpit za konceptno iinančno službo ter vsaj 5 let finančne kon-ceptne službe;
3. dve mesti v konceptni stroki; pogoj: dokončane pravne znanstvene in državnoznan-.•••'vene študije in z dobrih uspehom opravljeni teoretični in državni izpit in praktični izpit za administrativno poslovanje;
4. tri mesta za kmetijske specijaliste in -icer enega specialista za živinorejo, enega za splošno kmetijstvo in enega za vinarstvo in sadjarstvo; pcgoj: dokončane študije ene izmed tozadevnih strokovnih šol ki imajo značaj visoke šole s primerno prakso;
5. štiri mesta pripravnikov v konceplni stroki; pogoj: dokončane .pravnoznanstvene in državnoznanstvene študije;
6. osem mest računskih uradnikov; pogoj: z dobrim uspehom prebiti zrelostni izpit na srednji ali 'tej enaki šoli, ki je upravičena izdajati državnoveljavna izpričevala, izpit iz državnega računovodstva in vsaj 5 let prakse;
7. devet mest pisarniških uradnikov in poduradnikov; za mesta v pisarniški uradniški službi sc zahteva, z dobrim uspehom dovršeni zrelostni izpit na srednji ali tej enaki šoli, ki je upravičena, izdajati državnoveljavna izpričevala; za poduradniška mesta pa dovršitev nižje srednje ali tej enake, šcle;
8. štiri inženjorska mesta od teh eno mesto za inženjerja za visoke zgradbe; .pogoj: inženjerski izpit, in strokovni službeni izpit, ali dokaz, da ie bil prosilec tega izpita oproščen ter najmanj 5 let praktične službe;
9. dve mesti gradbe.niii tehnikov; pogoj: z dobri muspehem dokončane študije na srednji tehniški šoli.
Prošnje, ki jih je nasloviti na Ljubljanski oblastni odbor, morajo biti pravilno opremljene z vsemi prilogami v zmislu uredbo* glede službene pragftiatike za nameščence Ljubljanskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi -upravi (razglašene v Uradnem 'listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 30. junija 1927, štev. 311-70) in kol-kevane v zmislu taksnega zakona.
Prosilci, ki so nameščeni v javni službi, morajo oddati prošnje za podelitev razpisanega mesta po nadrejenem oblastvu.
Prošnje je vložiti najkasneje do 15. t. m.
Ljubljanski oblastni odbor.
Predsednik:
Dr. Natlačen, l. r.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V IjJUBIjJANI.
Drama:
.Začetek cb 20. uri zvečer.
8. februarja, sreda: zaprto.
9. februarja, četrtek: zaprto.
10.	februarja, petek: ob 15. uri Sodnik za-lamejski. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
8. februarja, sreda: Bajadera, opereta. — Red A.
9. februarja, četrtek: zaprto, (Gostovanje v Zagrebu: Tri oranže).
KRATKE VESTI.
Grška vlada izjavlja, da' so vse vesti o nemirih v grški vojski izmišljene.
Rumunski zunanji minister Tituleseu je bil sprejet od predsednika francoske republike iDoumergue-a v avdienci.
Švedski kralj Gustav V. je prišel v Rini. Njegov obisk nima nobenega političnega ozadja.
'Novi sovjetski veleposlanik Kurski je prispel v Rim in prevzel vodstvo sovjetskega veleposlaništva.
Romunsko zunanje ministrstvo je demantiralo vest, da bi obstojalo med člani vlade kako nesoglasje zaradi rumunske zunanje politike. Ali so torej vsi italofili?
Generalni ireperaeijski agent Gilbert ie označil reparacijsld komisiji znesek 50 milijonov mark -kot najvišjo vsoto, ki jo more plačati Nemčija.
Rtimunska kmečka stranka se je dogovorila s socialistično stranko za skupen boj proti vladi.
V Berlinu je prišlo v nedeljo do težkih pretepov med komunisti in fašisti.
Nekateri francoski listi predlagajo, da se prenese sedež Zveze narodov iz Ženeve na Dunaj, ker bi s tem Zveza narodov zelo mnogo prihranila izdatkov.
Sofijski vodovod bo zgradila neka italijanska družba. Stroški so preračunjeai na pol miljarde levov.
Italijanski Vojni proračun je zmanjšan za 122 milijonov lir, ker so bile oficirjem znižane draginijslce doklade.
Ljubljanska porota.
DETOMOR - UMOR!
itenalu 'je tpredeedoval podpredsednik dež. sodišča Keršič, votanta ata Ibila sod sv. dr. Stojkovič in sodinfk Goričan, državno pravd-TMŠfcvo 'je zakopal dr. Mastnjak, oibtoSetnko je zagovatral dr. Konrad Vodušek.
Obtožena je bila Ivana Kisovec, samsika deltla iz Doleurje Žet-ine pri Poljanah naa
Škofjo Loko, da je na Sveti večer, lamsfcega leta na cesti med Škofjo Lofko Ln Ža'bnico svojega deset dni atarega nezakonskega sinčka Štefanfika umorila s tem, da ga je davila in mu zlomila ščittni hrustanec. Otrok je vsled zadušeaja umrl.
Državni pravdnik je dvignil obtožbo radi hudodelstva umora po §§ 134—135.
'Obtoženka je bila lami od aprila meseca v službi kot dekla ,pri posestniku Urbanu Hafnerju v Žabnioi. Že pozimi je zanosila z nekim Janezom Justinom, ki je takrat v Žetoni ■napravljal drva. Ko se je bližal njen čas, je odšla v ljubljansko žensko bolnico, kjer je 16. decembra povila dobro razvitega fantka.
Na 'povratku .iz bolnice je med vožnjo na ivlalku sklenila, da se otroka na ta ali cn.i način iznebi. Med -potjo iz škofje Lake iprott Žabnici je otroka zavila v cunje Ln ga hladnokrvno zadušila. Ko 'je prišla v Zalbnioo, je umorjenega otroka takoj odnesla ik cer-•ieovnvku Antonu Framtetu, Češ, da ja je ubogi sinček spotoma umrl radi božjastii in ga prosila, da otroka pokoplje.
Cerkovnik pa je opazil na otrokvem iv raftu sumljive krvne podplutbe, vtsled česar je zadevo prijavil orožnikom. Pri zaslišanju je Kisovčeva isvoj zločin priznala in navedla kot vzrok veliko bedo, v ‘kateri se je na-thajala.
Zasliganje.
Obtoženka ji; mlado, slabotno dekle, majhne postave in neprestano joče. Pripoveduje, kako je živela v svoji mladosti. Ima že enega nezakonskega otroka, ki živi ipri njenem stricu in za katerega ije morala plačevati ipo 100 dinarjev mesečno. Oče je bil bajtar, vendar ga ni poznala, iker je davno odšel v AemnLko in tam umrl. Tudi mati ji je umrla že pred 11 'leti. Ima še 1 ibrata in 5 sester.
Usodni dan je .bila odpuščena iz bolnice. Denarja 'je imela komaj 30 Din. Ko je pri-žla v Škofjo Loko, je vstopila v neko gostilno, da se ogreje in popravi otrokovo .perilo. Zunaj je bilo močno mraz in je ležal visok sneg. Podala se je po slabi, zasneženi cesti v Zabnico. Bila je lažna in žejna ter popolnoma obupana, iker se ni vedela nikamor obrniti, zlasiti ne t otrokom.
Begala je po domači okolici, (končno pa ie 'vsa zmedena stisnila z levo rolko otroka za vrat. Otrok se ni nič oglasil. Dalje se je vršilo vse tako, kaikor pravi obtožnica.
iPriča babica Ana Kic izpove, da je bil porod sicer normalen, le otroka je morala kakih 10 rnirnut tolči po hrbtu, da je zavpil in oživel. Obtoženlka ji je pri tej priliki rekla, naj ga pusti kar v miru.
Priiči cerkovnik Framte in obtcžemkin gospodar Urban Hafner sta izpovedala v smislu obtožnice, le 'Hafner je pristavil, da je bila Kisovčeva za domače delo prav porab-na, aa poljsko delo pa manj, ker zelo slabo vidi.
Obtoženka potrdi, da že od rojiSitva slabo vida, sicer pa da je zdrava.
Zagovornik dr. Vodušek je nato predlagal, da naj se zdravniško preišče olbtožen-ki-no duševno stanje, čemur se je pa državni pravdoik odločno uprl, češ, da je popolnoma nepotrebno.
Po kratkem 'posvetovanju je senat sklenil, da se razprava preloži v svrho »draivniške preiskave im da se dobe podatki o obtožen-kinem ipredživljenju, iker je bila preiskava /pomanjkljiva in na hitro roko izvršena. To je važno z ozirom na defjstvo, da gre »laj za .navaden umor, ki se kaznuje s smrtno kaznijo in ne več za detomor.
UBOJ.
Obtožen je 30-letni posestnikov sin Franc Tomšič iz Šmarce pri Kamniku, da je 28. avgusta 1927 Ubil v nedeljskem gostilniškem pretepu s sekiro posestnikovega sina Antona Šinkovca iz Radomelj.
Med obdolžencem in ubitim Šinkovcem je vladalo že	staro	nasprotje	radi nekih	klofut, (ki jih	je Šinkovec obdolžencu priBodil
pred 3—4 leti ob priliki neke društvene prireditve na Homcu.
Kritičnega dne proti večeru okrog 8. ure se je znašla v gostilni Jeran v Šmarci večja družba fantov in	deklet iz	bližnjih vasi	Radomlje in	Rova.	Navzočih	ije bilo tudi	več
fantov iz domače vasi.
Toda kljub temu nasprotstvu je Šinkovec obdolženca usodni večer povabil k svoji mi-
zi in mu ponudil piti. Ta dan je bilo v Srna rti cerkveno žegnanje.
Obdolženec je prisedel ,k Šinkovcu in oatal nekaj časa v njegovi družbi; izpil je komaj pol kozarca vina, sam pa ni ničesar naročil.
Okrog 10. ure zvečer je vsa družba odšla v sosedno gostilno Jakoba Gregorina, kjer se je pijančevanje nadaljevalo. Nekako ob 1. uri ponoči so Radomeljčani, .med katerimi je bil ludi ubiti Šinkovec, hoteli oditi, vendar jih je zadržala gostilničarka Barbara G.regorinova, ker niso plačali vse pijače.
Vnel se je prepir, v katerega so posegli v gostilni sedeči domačini .in že na dvorišču se nahajajoči Radomeljčani. Sledil je hud pretep, tekom katerega je obtoženec s sekiro, ki jo je potegnil iapod suknjiča, pobil Šinkovca na tla in še na tleh ležečega par-ikrat udaril z ostrino sekiro po glavi.
Obtoženec se zagovarja, da je bil precej pijan in pravi, da je udaril 'Šinkovca le enkrat po glavi. Po njegovi izjavi ga je Šinkovec že enkrat napadel z nožem, pa se mu je posrečilo pobegniti. Pravi, da se ne 'spominja, kje je odvrgel sekiro, s katero je ubil Šinkovca.
Ker je neka priča izpovedala, da je rekel med prepirom v gostilni navzočim fantom, da morajo iti spat, če ne živi pa mntvi, pravi obtoženec, da se tega ne spominja.
Zaslišanih je bilo 16 prič, ki so v glavnem .iapo-vedalo enako in v prilog obtoženca. Tomšič je sicer na dolbrem glasu, ni zapravljivec ne pijanec, vendar ljudje splošno o njem sodijo, da ni pri pravi .pameti. Več pričam je obtoženec popolnoma resno pripovedoval, da zna hudiča klicati, kateri mora prinesti veliko denarja, ne zna ga pa >nazaj spraviti«, ker nima črnih bukev, dalje je pobral sleherni brezpomembni papirček na poti ter ga škrbino shranil in uganjal razne druge neumnosti in nesmiselnosti. Ljudje so ga splošno smatrali za tepčka.
Izpričevala dveh šolskih vodstev ga opisujejo kot učenca izredno slabe in trde glave, zloben pa ni bil. Zalo dobro izpričevalo mu je dala tudi občina.
Obtoženec pravi, da se je takrat, ko je zvedel o Šinkovčevi smrti, do nezavesti prestrašil. (Šinkovec se sicer po dogodku ni več zavedel, umrl je pa šele naslednji dan vsled otnpnjenija možganov.)
Predsednik senata vpraša obtoženca, če zna res coprati in hudiča klicati.
Obtoženec odgovori: »Ja, včasih mi pade v glavo«.
Včasih je tudi prepričevalno zatrjeval, da bo našel »ta ibel ipulfer«.
Sodni izvedenec, primarij dr. Gosti je bil mnenja, da je obtoženec težko dedno obremenjen (ema sestra je že znorela). V šoli je doibil le odpustnico, da je šolo res obiskoval, pouk pa ni 'imel pri njem niikaikega uspeha. Dr. Oostl meni, da je Tomšič slaboumen v gotovi meri, vendar pa ne 'toliko, da bi bil popolnoma nerazsoden. Odločilni so 'bili
za Uboj gotovi vplivi, katerim se ni mogel ustavljati.
Skoro isitega mnenja je bil drugi izvedenec, univerzitetni docent dr. Robida, ki je scdil obtožencu pamet jedva 8 do 10-letnega otroka.
Po ponovnih govorih državnega pravduika dr. Mastajaka in zagovornika dr. Lulika so porotniki odšli v posvetovalnico. Stavljenih jim je bilo 6 vprašanj in sicer eno glavno glede uboja in 5 dodatnih 'vprašanj.
Porotniki so prvo glavno vprašanje soglasno zanikali, pač pa so potrdili drugo ’ dodatno vprašanje glede prekoračenja silobrana, 'tretje dodatno vprašanje glede .popolne brezumnosti so zanikali, potrdili pa so soglasno četrto vprašanje glede duševne zmedenosti in neodgovornosti za dejanje.
Na podlagi lega pravoreka je bil Tomšič oproščen.
Šport.
Odhod naših tekmovalcev na timsko olimpijado v St. Moritz. V pcndeljek zvečer so odpotovali z monakovskim brzo.vlakom naši smučarji in drsalci v St. Moritz. Zbrali so se na poslovilni večer v restavraciji Ljubljanskega dvora ki so se ga udeležili zastopniki j prosvetnih in vojaških oblasti in številni pri- ( jatolji športa. Navzoče je pozdravil prof. dr. j Jesenko, nakar se je vršila olimpijska zaob- I ljuba. V .imenu velikega župana je govoril načelnik dr. Marn, za njim župan dr. Puc, ki jo naglašal posebno kulturni pomen naše udeležbe, ker šport je zavzel sedaj tak razmah, da se moramo težke mednarodne borbe udeležiti tudi mi, če hočemo pokazati svetu, da smo kulturen narod. V imenu vojaštva je bodril športnike polkovnik Adaniovič, v imenu LNP jih jo pozdravil Betetto, vrsto govorov pa je zaključil dr. Jesenko z iskreno željo za kar najboljše uspehe. Nato so se pedali vsi navzoči na kolodvor, kjer je naše športnike poadravila obilna množica in se od njih prisrčno poslovila. — Postavili smo sledeče tekmovalce: smučarje: Janko in Joško Janša, Stane Bervar, dr. St. Kmet in P. Klofutar. Dalje drsalce: inž. St. Bloudek, Viktor Vodišek in ga Kadrnka iz Zagreba.
Mož, ki ni nikdar odrekel, Dežela neomejenih možnosti, rekordov in senzacij, je napravila nedavno svojevrstni rekord, ki ga pa moramo izjemoma evropskim športnikom najtopleje priporočati. Sodnik Ollie Anderson je namreč dosedaj 3254 tekem vodil v zadovoljstvo svojega kluba, ue da bi bil kdaj zadevno prošnjo zavrnil. Če računamo, da traja tekma 1 in pol ure, pridemo do zaključka, da je ta športnik več ko 200 dni ■vojega življenja neprenehoma stal na igrišču v službi športa. Kdor je že sam sodil, ve iz skušnje, da je služba sodnika silno naporna. Med kontinentalnimi sodniki jih gotovo ni dosti, ki se lahko izkažejo samo z desetim delom Andersonovih iger. Seveda se pa v dosegu tega cilja porabi skoraj ena
človeška doba, ker prideta tedensko v poštev kvečjemu dve igri.
Tvornice koles ne bodo smele več prirejati cestnih dirk. Športni odbor zveze nemških kolesarjev je sprejel v svoje satute določbo, ki prepoveduje izrabljanje cestnih dirk v reklamne svrhe gotovih tvrdk. Določba se glasi: »Prireditve, kojih naslov in obi-ležje dela propagando za gotove fabrikate ali tvrdke, dalje take, ki se vrše na poziv kake tvrdke na javnih cestah, se principi-jelno prepovedujejo. Ta prepoved velja tako za prireditve, ki se jih udeležujejo amaterji, kakor tudi za one, ki se jih udeležujejo profesijcnali. Take prireditve se smatrajo kot tekmovalne dirke v druge kot športne namene in se morejo tedaj vršiti samo v zaprtih dirkališčih.
CASANOVA SE BO POROČIL.
Ivan Mcsjukin, čigar film »Casanova« se je predvajal tudi v Ljubljani se je zaročil s ko-ieginjo, dansko filmsko igralko Agneso Per tersen.
»Sama ne vem, kako je prišlo,« je dejala gospodična Petersen vsa razizgrana neki rojakinji, ki je objavila intervjmv v kopenha-genškem »Politikenu«, »nikdo bi si ne bil mislil, da se bo Mosjukin poročil. Tega pač niti sam ni mislil. Ali si je mogoče misliti da se bo »Casanova« poročil? Kako je do-tega prišlo? Opazila sem že pred daljšim časom, da se je najino razmerje izpremenilt). Poznala sva se vendar že dolgo časa ter sva si 'bila vedno dobra tovariša. Kljub temu, da sem bila tako mlada, sem postala zanj neke vrste starejša prijateljica, ki ji je vse zaupal. Te dni pa mi je predložil vpričo svojih prijateljev listino ter me pozval, da naj jo podpišem. Bila je koncipirana v ruščini in mroal mi je šele razložiti, da gre za že-nitovanjsko pogodbo. No, .podpisala sem — napol v šali — in njegovi prijatelji so podpisali pravtako.
Šole, ko sem I.vana pogledala, sem videla,, da je stvar resno mišljena. In sedaj sem zelo srečna. Dno 12. marca se vrši v Nizzi najina poroka — z vsemi ceremonijami grško-katcliške cerkve. Poročim se v krasni rusld poročni obleki. In ves filmski svet bo zbran pri najini poroki. Najini kolegi naju bodo slavili ter delali filmske posnetke. Strašno nervozna sem. Pred kamero nimam treme, tudi če prisostvuje na tisoče ljudi ne — toda v realnem življenju ...«
Gospodična Petersen odpotuje v štirinajstih dneh v Ni?zo, kjer bo igrala v filmu »Tisoč in ena noč« glavno vlogo Šeherezade. Zaljubljeni ženin ji je obljubil, da ji pošlje vsako jutro brzojavko, vsak dan pismo in da ji bo vsak dan iz Berlina 'telefoniral, dokler ne pride dne 12. marca sam v Nizzo. Še lansko leto se je izrazil v nekem intervjuwu„ da z adanske žone ne mara, da so Skandinavke »pretežke«, da preveč razmišljujejo. da za danske žene ne mara, da so Skandi-ima...
Charlie Chaplin.
Zo januarja 1925. so angleški kinematografski listi javili, da je zapustil Chaplin svojo vilo ter se nastanil pri svojih starih prijateljih Douglasu Fairbanksu in Mary Pickford, h katerima je pribežal v težkih urah svojega življenja, kot je z njima tudi preživel dneve zmagoslavja in veselja. Potem pa je šlo življenje svojo staro pot naprej in časopisno klevetanje se je lotilo drugih dogodkov ... dokler ni neki dan kakor bomba padla novica da je Chapilnova soproga vložila pri višjem sodišču v Los Angelesu tožbo za ločitev zakona.
Takoj nato je izšla v Ameriki neznano kje tiskana in kdo ve od koga spisana knjižica ki jo je vsakdo lahko pod roko kupil od tajnih prodajalcev za petindvajset centov. V tej brošuri je bilo vse prav lepo popisano, zakaj je vložila Chaplinova žena tožbo za ločitev in kaj vse stoji v tej tožbi. Naravno, da si je avtor te umazane brošure zaslužil prav lep denar.
Lahko si mislimo, kako je Chaplin radi vsega tega duševno trpel. Človeška nesramnost pa je šla še dalje. V Angliji so izdelali film z naslovom »Intimno življenje Charl.ie-ja Chaplina«, toda Chaplin je potom tožbe pri sodniji dosegel, da se prepove predvajanje tega filma. Vendar pa ni mogel ustaviti
raznih govoric, ki so jih iz zasede širili nekateri krogi ter se pri tem hudomušno naslajali.
Ne bom tu omenil smešnih klevet, ki jih je napisala Lita Grey v svojo obtožbo proti Chaplinu. Na kakih slabih nogah je ta stala, razvidimo že iz tega, da je Lita Grey trdila, »da jo je od poročnega dne naprej Chaplin neprestano na krut in nečloveški način mučil, tako da je težko moralno trpela in se strašno bala pred njim.« V tej tožbi je na-gromadila naravnost otroške očitke in prav neverjetno blebetanje. Imenuje samo sebe v tej obtožnici »neizkušeno in nedolžno dekle,« čemur pa ugovarja vse, kar je napisala.
Mi, ki predstavljamo občinstvo vesoljnega sveta, ki smo globko hvaležni Chaplinu za umotvore, katere je podal človeštvu, mi ki nam je pripravil nešteto ur zabave in smeha in 'ki čutimo, kaj pomeni umetnost v kinematografiji in obenem kaj pomeni ime Chaplin za razvoj kinematografije v bodočnosti, nji vsi odločno obsojamo njegovo ženo in vse one, ki so se na zahrbtni način vrgli na tega velikega umetnika, ga ovirali v njegovem delovanju ter zmanjšali njegovo tvorno možnost. Potom svojega dela je Chaplin last vsega sveta in to je sam dobro občutil, ko je nekega dne izjavil svojim najboljšim prijateljem: »Jaz sem last sveta in ta me hoče
zadušiti« in radi tega stoji svetovno mnenje odločno na iregovi strani ter obsoja vse tiste, ki so spravili v javnost vse to, kai bi bilo moralo ostati tajnost sodišča ali pa vsaj dveh odvetniških pisarn.
Kako velik je bil škandal v Hollywodu, si pač lahko predstavljamo. Chaplinovi tekmeci in servražniki so ga narvnost sijajno izkoriščali in Chaplin je radi tega trpel moralno in materialne. Predvsem so se vrgle nanj ameriške ženske lige, ki so dosegle v nekaterih državah, da so prepovedali predstave vseh Chaplinovih filmov, češ, da so nemoralni. Bivši Chaplinovi sotrudniki so pokazali sedaj svojo nizkotnost s tem, da so pozabili svojega nekdanjega dobrotnika ter raztrobili po svetu nekatere njegovih intemnostL Hcllywoodska »Liga za moralo« je poslala za Chaplinom ,kateri se je bil umaknil v New Yor.k, enega filmskih magnatov, da mu svetuje v interesu kinematografske industrije kakor tudi v njegovem lastnem interesu, naj skuša napraviti molk okoli svoje razpo-rcke ter se »sporazume« z Lito Grey.
V Montmartru, eni restavracij, ki so središče elegantnega življenja v Hollywoodu, so se zelo čudili velikanski zahtevi Lite Greyv ki ni hotela od Charlieja Chaplina nič manj kot en milijon dolarjev, ter mu je hotela samo pod tem pogojem vrniti njegovo svobode.	(Dalje	prih.)
VINOCET
o
tovarna vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana
naffineiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Kali tavajta ponudbe. t~i Telefon »tov. 2389.
Talinllno in hlgljenlCno najmodarnaja jHraJana kisarna v Jugoslaviji.0
Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr*
S ................. -	y
Carimko posredniški In ipedlcijiki buraau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkami „QROMM.	Telefon 2454.
PodruZnica: Maribor, Jesenica« Rakek.
Obavlja vsa v le stroko spadajoče posle najhitreje In ped kulantnlml pogoji.
Zastopniki drulbe spolnih vos S. 0.1. sa ekspresne pollljke.
MALI OGLASI
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskane-pa Din I.—.
Drva - Čebin
! Wolfova l/II. - Telef. 2066
- - Sirite - -.Narodni Dnevnik44!
šivilja,
dobro izurjena, išče ehii-be. Gre Šivati tudi na dom. — Naslov v uprav! lista.
Proda se
lepa, srebrna, starinska-moftka verižica in ura* primerna za narodno nošo. — Natančnejše se iave v upravi li»ta.
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23
H TEIIS _ |yi% n |%	Se priporota sa tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. * Tiska Časopise, knjige,
^ IKU« IllIJ« U« !#•	broSure, cenike, tabele, vabila, lepake, posetnice itd. * LASTNA KNJIGOVEZNICA. * TELEFON. IT. 2552.
TISKARNA MERKUR
Izdajate^: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur* odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.