PRIMORSKI DNEVNIK
___________glasilo	o	s	v	o	b	o	oil n e fronte za slovensko primorje
jfjto III > Cena 10 lir - 8 jugolir - 5 din.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30.	______
TRST nedelja, 17. avgusta 1947
Poštnina plačana v gotovim Sp°dizlone m abbon. postale
^ifcev. 671
male evropske države
te mislijo žrtvovati svoje gospodarske neodvisnosti in odkrivati svo-l Vain°sti bankrotskim voditeljem evropske «obnove» » Francozi Jtegjo doseči varnost tudi za potomce - Ameriško jeklo za Porurje
hlngton, 16. — Pomožni tajiti vm- 8ospo'larske zadeve ZDA koal. • ameriške delegacije na js v ren?' v Wash’ngtonui Thorp ■'sl ?V0'i6tn govoru po radiu dekli^ Pomeni porurski premog 2Da v? VSe ®vroPske probleme, pri,’ ' _nekoč niso izvažale pre-46q 7* P°3Hjajo v Evropo mesečno tisoč ton premoga. Po mne»Ju Je poglavitno lij v tem, da je treba rem-'!tSno •k Preskrbeti z zadostno > Hoizvoa11! stan°vanji, povečanje 5 Cnofl n pa mogoče doseči in -s ernizacijo rudniške opreme G;neff,e^fnovo prevoznih sredstev, stavi a y k *'Jm besedam do-J*a imajo ZDA namen pod-koij j emčljo na stroške katere ®vr°pske države.
^horn Ur5stl®ni voditelj Mamice t:«a ? J® dan Ca izjavil, da Fram-Pod ni 1 Ameriško podpoi-o, toda ta Be 8°Jetn, da bo očuvana njo-^ borrV'^nCls*- Thorez Je dostavil, <ba0v ‘ea* Marshallov načrt tudi ta 0)3n Nemčije. Ker predstavlja ja po*,0'!3' za Francijo nevarnost v-čno '2;avab Thoreza treba pr<-cozi d^>0s5°Pati, ker hočejo Fran-!t°je	varnost ne samo za
tip svf’..1"0156« temveč tudi za otro-y otrok.
Per ^bingtonu je general Dra-nika, Pcdarski svetovalec po vel j-iijjj a*or:ških čet v Nemčiji Claya vestt ameriškega tiska, Opravo kateHh naj bi bde ZDA tjoč , J‘3:ne poslati v Porurje 600 °n jtkla, rekoč, da višina ® 56 ni določena in da o njej
:?s*zp:	_	_	 ^
"k. jSl£“ k°nferenci v Washingto-
H k* kr»gl komaj čakajo ^ciwrs‘tev te pošiljke, ki bi na-čtljg ,a Porursko j-'klo. Angleška tla b; z!? se zavzema tudi za to, tfebr. , t poslale v Porurje po-gon0v . z':l~zniške stroje, 3000 va-rj4 j3 “50 tovorn’h avtomobilov. ttta-Q asbingtonski konferenci so !S wV, dva pododbora, ;n sicer tih , u®'vanJe železniških in reč-dvejj 3®*portov. Ustanovitev teh °v naj služi povečanju ®ovne proizvodnje v Po-
industrije«} Letvis C;v y k' *e je mudil par tnesv-tijs, ‘ddustrijakih območjih Nem-HaVU, da bi morali odre-Wembo vsake količine iz Po-biog Rženega premoga. Ta. pre->'h [ J__Porabljajo izključno Nem-
^Padna Evropa,
Moskovska «Izvestija» pišejo, da odbor za evropsko sodelovanje v Parizu ne pokaže nobenih uspehov. Na njegovo delo vpliva v prvi vrsti gospodarski polom onih držav, ki so za pariško konferenco dale pobudo. To velja v prvi vrsti po samih besedah Attleeja za Anglijo. Ce je dala laburističen vlada takšen dokaz o svoj; lastni deželi, ostale države pariške gospodarske konference ne morejo mnogo pričakovati za rešitev lastnih gospodarskih težkoč. Zato so male evropske države po vseh Bevinovih govorih razočarane. Male države se tudi upirajo odgovoriti na vprašalno polo odbora za evropsko go-
spodarsko sodelovanje glede njihovih zalog in gospodarskih potreb. Te države nimajo potrebe odkrivati svojih tajnosti bankrotskim vod'teljem evropske «obr;oves>, žrtvovati svojo gospodarsko neodvisnost in pomagati jim iz njihovih gospodarskih težkoč. Tudi Balija je še nedavno na vse 'štiri strani sveta kričala o «angl"ško-franco-sko-italijanskem trlumviratu* v pogledu obnove Evrope, vendar se je razburila, ko se je znašla pred tem, da podvržejo Italijo v odvisnost angleške-francoske industrije, kčr Italiji manjkajo surovine. Zaradi tega je nepomembnost odbora za sodelovanje očitna.
Češkoslovaška delegacija v Trstu
Trst, 16. — Poročevalski urad Julijske krajine poroča, da so sedaj v teku razgovori med češkoslovaško delegacijo in ZVU glede plačil pristaniških pristojbin v Trstu za blago, k; se prevaža skozi to področje. Poreč,‘io dodaja, da je vest, k; jo je, glede tega objavil «Messaggero Veneto«, netočna-
Razgovori bedo trajali več dni in o določbah sporazuma bodo javnost obvestili, ko bo ta dosežen. Načelnik delegacije je Albert Dudka.
Znižanje cene električni struji na Madžarskem
Budimpešta, 16. — Višji gospodarski svet na Madžarskem je sklenil, da bodo 20 odstotno znižanje cene električni struji, ki je veljalo do sedaj samo za Budimpešto, razširili na vso državo. Ist-i svet je razveljavil sklep o zvišanju cene mleku in mlečnim izdelkom ter sklenil, da veljajo dosedanje cene.
Trgovinska pogajanja FLRJ
z raznimi državami
Jugoslovanska trgovinska delegacija pod vodstvom namestnika ministra za industrijo je prispela v London, kjer bo začela trgovinska in finančna pogajanja z britansko vlado. Pogajanja se bodo začela v ponedeljek.
Mešana jugoslovansko-holandska trgovinska komisija je imela od X. do 14. avgusta redne seje. Delo komisije se je zaključilo s podpisom protokola za olajševanje zamenjave blaga med obema državama.
Trgovinske zamenjave med Jugoslavijo in državam! Srednjega vzhoda so bile pred vojno zelo omejene. Trgovinska politika nove Jugoslavije pa teži za tem, da uvede s temi državami važnejše gospodarsko sodelovanje. V ta namen bo prihodnje dni odpotovala na Bližnji in Srednji vzhod Jugoslovanska trgovinska delegacija.
Poziv mednarodne zveze
bivših političnih jetnikov vsem demokratičnim državam in narodom, ki so se borili proti fašističnim napadalcem
Svet mednarodne zveze bivših političnih jetnikov je s svojega zasedanja v Varšavi naslovil vsem demokratičnim državam in narodom, ki so sa borili proti faš.stič nim napadalcem, poziv, naj ojačijo borbo prot; ostankom fašizma. Poziv jč sledeče vsebine:
Svet mednarodne zv£ ze b!vših političnih jetnikov z vznemirjenjem ugotavlja, da nemški fašistični zlo. č nci, ki so plenili, terorizirali in preplavili s krvjo vso Evrcpo, še vedno nekaznovano delujejo na za-padnih zasedenih področjih Nemčije. Ti zločine*, ohrabreni po določenih anglosaških reakcionarnih eDmentjh, zavzemajo vodilne polo. žaj« in postajajo vedno drznejši v svoji borb; proti m'ru in varnosti, proti svobodi in demokraciji. Na zapadnih zasedbenih področjih do
Nevarno manevriranje
francoske socialistične stranke
Thorez poziva socialiste na enoten nastop proti skupnemu sovražniku
Lion 16. — Na kongresu francoske socialistične stranke so včeraj govorili delegati posamezmh držav. Romunski delegat Voina je izjavil da ima romunska socialistična stranka pol milijona članov in da bodo romunski socialisti in komunisti izvedli enotnost delavskih strank In se s tem uprli vsakemu povratku reakcije. Holandski delegat Klein je omenil položaj, v katerem je Holandska zaradi indonezijskega spora. Poudaril je, da bo socialistična stranka izstopila iz vlade, če se bo sedanja «policijska akcija v Indoneziji spremenila v pravo vojno*.
Nato je kongres razpravljal o poročilu socialistične parlamentarne skupine. Razni govorniki so poročilo kritizirali. Nato so glasovali o parlamentarnem poročilu, za katero je bilo oddanih 2889 glasov, proti pa 1202.
Danes je bilo na dnevnem redu poročilo o delovanju socialistične internacionale. Po mnenju poslanca Piverta bi morala biti politika francoske socialistične stranke razredno avtonomna politika. Po Pi-vertovem mnenju bi moral obstojati »socialistični center* za socialistične stranke vsega sveta.
prve težkoče
Pan a mer iški konferenci
'ičetk?01'* 'Brazilija), 16. — Pred krw ^anažnic sejp panameri-V «««nce se je predsednik
'Brazilija), 16. — Pred
V . .
aez Baul razgovarjal z zuna-i4 bi _nJ®trom Paraguaya o tem, ', Hat a.8ua-ske upornike pova-
V hl-J pijejo posebno delegacijo Hoj; ,C<>lls’ kJer naj bi se določili v°Jhe. ^ prehehanje državljanske
*Ul tnvj,enarni seji je govoril zuna-f:(r Uruguaya ;n izjavil, da tlohi ni'1—---	...
■ ha
bjegovg, dežela po miru, ki
za Prav!ci. Nadalje se Je zav-Hih^bo načrtnosti v gospo-žatr Vpraža-njih, da se na ta na-
V, € revščina.
% ,.^ferenci Je glavni tajnik ■tem {?8Ve Bie imel govor, v kar )r°®°l!sp P°udarll, da so se v Pe-» tlsru ststale ameriške države * H n ?C, OZN, s tem da so dale .Hnb ‘lm državam- Ameriški
^	...	 lr«	1	1	4	~	JaU!
H
\	Marsha,U
^	s	sklenitvijo
. *e t)(Vrr\rlKo n«i>cnbamn
ebim'" P°eodbe proti vsakemu mu napadalcu.
zunanji minister Je & Argentinija odločena Hmi 2 oslai!mi ameriškimi re-(V>Wf obrambne pogodbe.
Hlarsi'1' m-šlJen-a’ naj bi se tia, ^ vprašanja razmotriva-‘ci,
jp^ebni gospodarski konfe-Ql	zavzel	t-ud‘ ole-
0 varnosti Je na-Stv o^ Ce bi blla P^ba «1 st2. ’ bl ^ za Pr!mer na*
^PubUk katere ko’d paname-
st' zadevo pred Varnostni svet. Tamkaj pa bi imele ZDA pravico veta, proti čemur nimajo ostale a-meriške države nobenega leka. Zaradi tega zahtevajo države Latinske Amerike za ta primer posebna jamstva.
Zastopnik Cube bo vsekakor predložil konferenci yprašanje »gospodarskega napada*. V tem ga podpira tudi Bolivija.
Senator Peoper napada
politiko vlade ZDH
tVashington, i6. — Demokratični senator Pepper je ostro napadel zunanjo politiko ZDA. Očital je vladi, da ničesar ne prispeva za napredek in osvoboditev zatiranih kolonialnih narodov in da podpira reakcionarne vlade.
Pepper je dalje izjavil, da povzročajo pogoji ZDA za gospodarsko pomoč nezaupanje. Pripomnil je: «Mi b; morali nuditi ponmč vsem državam, ki so je potrebne, vštevši Sovjetsko zvezo.
40.000 kitajsk h dolarjev
za 1 ameriškega
Nanking, 16. — Vlada bo razveljavila uradni tečaj za zamenjavo kitajskih in ameriških dolarjev v razmeju 12.000 proti 1- Odslej se bo uvoz in izvoz naslanjal na tečaj na protem trgu, ali z drugo besedo na črni borzi, k{ je 40.000 kitajskih dolarjev za enega ameriškega.
Poslanec Lapie, član parlamentarne komisije za zunanje zadeve je glede Mamhalovega načrta dejal, da ta ni bil predložen gospodarski komisiji pri OZN in da v tem obstoja njegova hiba. Končno sta poslanca Boutbien in Grumbach govorila o tem, da je treba socialistično internacionalo zemljepisno razširiti, pri čemer sta imela v mislih sprejem nemške socialistične stranke. Grumbach je izjavil, da so bil; nemški socialisti vselej sovražni nacizmu, čeprav Francozi ne morejo pozabiti postopanja nacistične Nemčije.
Francoski tisk posveča sedanjemu kongresu socialistične stranke posebno pozornost. List «Franc Tireur* opozarja na različna stališča med socialisti in komunisti in na poskuse komunistične stranke za izvedbo enotnosti obeh delavskih strank. Sedanji kongres bo moral v kratkem izbratj svojega volivnega zaveznika, drugače bo socialistična stranka postala izločena med komunistično stranko in stranko M. R. P.
Maurlce Thorez, tajnik komunistične stranke je v listu «Humani-te» naslovil poslanico na delegate socialističnega kongresa. V tej poslanici opozarja na velike težkoče, ki ovirajo obnovo Francije in na težkoče tako v notranji kakor tudi zunanji politiki, ki delajo skrb: vsem delavcem in vsem demokratom. Thorez zaključuje s pozivom na enotnost proti reakciji. Komunist; in socialisti bi morali vselej, kadar zahteva položaj, nastopati enotno proti skupnemu sovražniku. List «Combat» piš°, da socialistična stranka nevarno manevrira med vladno in opozicijsko politiko. Zato je naravnost ironija, da se delavska stranka združuie in naslanla na meščanske stranke. SoelflPstlčna stranka n; imela še nikoli večiega voliva na množice kakor sedaj, toda nomanikliivosf obstota v tem. da njeno delovsnte v vladi ni zadostilo nm-hi in in-vrV**0*« r?.7reda,.
>Y,\
•mrjl tudj B.eimad-er. ki te zamka! da. vodi 'shematično nrofko-mm'-politiko. Govoril ta nato o fc^kem gesnodarskem) noložaju jn dfjal, da vlada ni sprejela dogovo-
V Grčiji so aretirali
več nameSčencev sovjetskega poslaništva
Atene, 16. — Iz raznih krajev Grčije prihajajo vesti o spopadih med partizani in vladno vojsko.
Glavni tajnik OZN je danes prejel novo albansko poročilo, da so grška letala od 1. julija do 7- avgusta 15 krat letela nad albanskim ozemljem. Dopisnik agencije «Tass» poroča iz Aten, da so grške oblasti zadnje čase aretirale in mučile več oseb, ki so uslužbene pri sovjetskem poslaništvu ali pa v zvezi s sovjetskim predstavništvom v Grčiji.
Današnja izdaja levičarskega 11-saa «Elefteri Ellada» je b la zaplenjena, ker je objavila načrt demokratične ustave.
ra med Splošno konfederacijo dela in delodajalci, da prepreči zvišanje cen.
O Marshallovem načrtu je dejal, da n; Francija sprejela sodelovanja toliko zaradi Cventuelnih materialnih koristi, pač pa zato, da prispeva pri obnovi Evrope. Dejal je dalje. da je treba Evropi zajamčiti porurski premog in notranje ko-n unikacije na Renu in Donavi. Poudaril je tudi potrebo sodelovanja vseh evropskih držav s Sovjetsko zvezo.
Tuii novinarji pri madžarskih volitvah
Budimpešta, 16. — List «Szabad-sag» poroča, da je nad 100 tujih novinarjev izrazilo željo, da bi prisostvovali prihodnjim volitvam na Madžarskem. Mnogo od teh predstavlja velike agencije zapadno Evrope in ZDA. List poudarja, da je vlada dovolila popolno svobodo tujim novinarjem ;n dala razne prednost; pri uporabi komunikacijskih sredstev.
Vladni podpredsednik Rakoši je na nekem zborovanju v zvezi s klevetami reakcionarnega tiska o novem volivnem zakonu izjavil, da bo na podlagi dosedanjih podatkov na volitvah volilo 200 tisoč volivcev več, kakor leta 1945. Dejal je tudi, da opez'oljske stranke lahko svobodno prirejajo svoja zborovanja.
Velika nesreča v angleškem premogovnika
London, 16. — V velikem rovu premogovnika «\V:l!iam Pitt* v Whitehavnu je nastala eksplozija, pri čemer je ostalo zakopamh v rovu 123 rudarjev. Organizirali so reševalne skupine, ki neumorno delajo, da bi rešili svoje tovariše. Do sedaj se je posrečilo rešiti 11 rudarjev, ki so živi in nepoškodovani. Po 12 urah velikih naporov so našli trupla 40 rudarjev, drugih 45 ne daje nobenega znaka življenja. Rešilna dela so zelo tsžavna, ker morajo kopati prehod skozi 80 m skale. Bojijo se, da je pri ns-sr<či zgubilo življenje 111 oseb.
Priprave za proslavo 800. obletnice Moskve
Moskva, 16. — Ministrski svet ESSR je imenoval posebni odbor, ki bo organiziral svečanosti ob 800. obletnici ustanovitve Moskve.
Petkov obsojen na smrt
Sofija, 16.—Danes je sodišče b-sodllo Nikolo Petkova na smrt z cbešenjam, na izgubo državljanskih pravic in na 50 tisoč levov globe. Petkov ima možnost priziva na ka-sacijsko sodišče v roku« 15 dni.
Polkovnik Ivanov, polk. Gutrgov in Atanasov so bili obsojeni r.a 15 let zapora prvi in na 6 let druga dva. Dimitrij Ivanov je bil obsojen na pet let zapora.
Vojne ladje morajo javiti svoj prihod v Suez
Kairo, 16, (AFP) — Egiptslta vlada je sporočila Vel. Britaniji, Franciji, ZDA m vsem državam, ki se poslužujejo Sueškega kanala, da morajo o prihodu vsake vojne ladje v pristanišča kanala javiti vsaj 10 dn; pred prihodom v Suez ali Port Sald. Dq sedaj ni bilo predvideno nobeno obvestilo.
sedaj še niso podvzeli odgovarjajočih ukrepov za izvajanje potsdamskih in drugih sklepov velikih držav'. Demilitarizacija, denaclfikaci-ja in demokratizacija še niso izvedene.
Poziv prikazuje nato veliko nevarnost fašističnih režimov v Španiji ia Grčiji, Francova Španija je raj za vojne zločince, eno od gnezd ponovnega požlvljanja militarizma In evropske reakcije, ki sta nap:r-jena proti demokratičnim državam. Upravičeno zgražanje povzroča dejstvo, da kljub sklepu OZN, da vlade vseh držav odpokličejo svoje diplomatične predstavnike <z Španije, niso vse vlade tega -«apra-vlle in s tom pomagajo Francovi kliki, da nadaljuje teror nad španskim ljudstvom.
Svet mednarodne zveze bivših po-l!tičn*h jetnikov z ogorčenjem ugotavlja. da so najboljši rodoljubi človeštva, ki niso štedil’ svojega življenja v borbi preti fašističnim zavojevalcem, sedaj prisiljeni skrivati se pred grškimi monarhisti, pred tako Imenovano «vlado* ki jo sestavljajo sovražniki grškega ljud. stva, fašisti, izdajalci in kolabora-rionisti.
Delegati organ'zacij 17 držav, ki so zastopani v Svetu — Albanije, Bolgarije, Belgije, Belorusije, Grčije. Nizozemske, Danske, Španije, Italije, Norveške, Poljske, Rcmua-ske. Sovjetske zveze, Ukrajine, Franc'je, Češkoslovaške in Jugoslavije se v imenu bivših političnih jetnikov in ravno tako v imenu de-sefo milijonov ljudi, k; so jih v fašističnih zaporih in koncentracijskih taboriščih pobil*, obračajo na vse svobodoljubne narode sveta, na vse vlade demokratičnih držav s pozivom, da »odvzamejo naj-odločnejše mčre v borbi za končno 'ztrebljenje fašizma, naj se ta pojavi v kakršni koli obl'ki, ’n da vložijo vse svoj-1 napore za zajam-čenje splošne varnosti, trajnega miru in demokracije.
Holandski padalci na Javi
Lake Succfss, 16. — Holandski delegat Van Kleffens je predlagal, naj bi holandska in indonezijska vlada zbrali vsaka po eno državo kot članico razsodišča, tj dve državi pa bi določili tretjo. Poslale naj bi potem skupino svojih državljanov v Indonezijo, da sl ogledajo položaj. Kleffens je izjavil, da holandska vlada ne sprejema imenovanja komisije v Varnostnem svetu, ker da je ta nepristojen.
Republikansko poročilo javja, da so se na zapadnem delu Jave spustili holandski padalci-
Danes se zaključi v Pragi mladinski festival
Praga, 16. (Tanjug) — Mednarodni mladinski festival sc bo zaključil 17. t. m. z manifestacijo 100 t'soč mladincev vseh držav eveta. Velike jvovorke se bo udeležile 60 tisoč češkoslovaških mladincev, ki so prišli v Prago, da prisostvujejo zaključni svečanosti festivala. Ob tej priliki bo govoril vladni pred-sedn'k Gottwald.
Včeraj so organiziral; skupne manifestacijo pod imenom cDan radosti in bratstva*, Jugoslovansko folklorno skupino je 50 tisoč gledalcev pozdravilo. Sledila je kolesarska dirka, ki so se je udeležili Češkoslovaški, jugoslovanski poljski in tržaški dirkači. Med folklornimi skupinami je dobila prvo nagrado Sovjetska zveza, drugo Ju g o s la vi ja, tretjo pa Bolgarija,
Velik ciklon v Mehiškem zalivu
Meksiko, 16. — Velik ciklon, ki že dva dni divja v Mehiškem zalivu, je danes zajel v-tliko pristanišče Tampico, kjer je poškodoval mnogo hiš. Več hiš je b;lo poplavljenih In zveze z ostalo državo so prekinjene. Zdi se, da do sedaj ni bilo človeških žrtev, mnogo družin pa je ostalo brez strehe.
Kr atke vesti
LONDON. —• V kratkem bodo imeli poizkuse v prvim atomskih členom (pilo), ki so ga zgradili v Veliki Britaniji. Clen bo predvsem služil pri zdravniških raziskovanjih.
PRAGA. — V Marijanskih Lažnih se je začel drugi kongres svetovne zveze društev za združene narode. Kongres bo trajal do 22. t. m. Jutri bo na plenarni seji govoril Masaryk.
JERUZALEM. — Med Arabci in Zidi je prišlo v Tel Avivu in Jafi do novih spopadov, pri čemer je bilo nekaj mrtvih in ranjenih.
NOVI DELHI. 18. — Med novimi incidenti je bilo v Lahoreju ubitih 10 oseb in kakih 30 ranjenih. Policija je večkrat streljala na množico. Vlada Pakistana je danes prosila za sprejem v OZN.
BERLIN. —• Med sovjetskim področjem v Nemčij. ter Madžarsko in Bolgarijo so sklenili trgo-
vinske dogovore. Plačila bodo izvrševali v dolarjih.
MOSKVA. — V Moskvo je prispel poljsk; minister za prehrano v spremstvu namestnika ministra za industrijo in trgovino.
Sofija, 16. — Po zadnjih podatkih j® imela Bolgarija 1. januarja t. 1. 7 milijonov in. 22.206 prebivalcev.
Beograd, 16. (Tanjug) — Na ped-lagi trgovinskega dogovora med Jugoslavijo in ZSS je prispela v Beograd prva skupina sovjetskih avtomobilov «Zis». Pričakujejo drugo skupino avtomobilov, v kateri so tudi avtomobili znamke «Pobeda».
BUKAREŠTA — L*sti poročajo, da so v kleteh banke Romaneasca, ki pripada članom Brat.anuve stranke, našli velike količine živil in drugih potrebščin.
CONJA REAKCIONARNEGA TISKA
proti demokratičnim vladam
Izjave ravnatelja tiskovnega urada zunanjega ministr* stva FLRJ o jugoslovanskem predlogu OZN, o grških lzzlvaniih in o gospodarskth pogajanjih z Angllio
Beograd, 16. — Ravnatelj tiskovnega urada jugoslovanskega zunanjega ministrstva Banevič je na tiskovni konferenci v Beogradu izjavil, da je jugoslovanska vlada izročila glavnemu tajniku OZN predlog, naj bi v dnevni red drugega zasedanja glavne skupščine vnesli tudi vprašanje priporočil v zvezi s širjenjem potvorjen.h yesti y primeru, da te škodujejo normalnim odnosom med državami in da so v naspcotstvu z načel; OZN.
Banevič je izjavil, da sistematična gonja reakcionarnega tiska, ki jo nadzorujejo kapitalistični karteli in monopoli, seje sovraštvo, razdor in nezaupanje med narodi ter je sedaj dosegla tak obseg, da resno ogroža normalne odnose med narodi. Ta gonja je naperjena v prvi vrsti proti demokratičnim vladam. Omenil je nato klevete reakcionarnega tiska o Jugoslaviji in pripomnil, da bo ta predlog jugoslovanske vlade važen doprinos za utrditey m rinili odnosov med narodi.
Benčvič je nato govoril o ponovnih izzivanjih grških militaristov na jugoslovanski meji.
Govoril je dalje o obnovljenih gospodarskih pogajanjih med Anglijo in Jugoslavijo in dejal, da sc nanašajo na vprašanje britanskih investicij v Jugoslaviji na jugoslovansko imovino v Velik; Britaniji, na predvojne dolgove in na bodoče gospodarske odnose, ki jih bo treba uredit; z novim dogovorom o trgovinski izmenjavi, o plačilih in o trgovinski marnarici.
Nato je Banevič dejal, da so v teku razgovori za sporazum o zračnih progah. V zvezi z dogovorom, ki so ga podpisali 31. julija v Londonu, je Banevič izjavil, da so bile vse Jugoslovanske ladje izročene jugoslovanski mornarici.
Dalje je omenil gospodarska po-
gajanja med Jugoslavijo in vojaškimi oblastmi anglo-ameriškega zasedbenega področja v Nemčiji, ki so se zaključila 11. avgusta. Pojasnil je, da so sklenili dogovor za zamenjavo blaga in tudi dogovor o plačilih in kreditih. Slednji znašajo 1 milijon dolarjev in dogovor bo veljal eno leto.
Končno je Banevič omenil, da sta turška ;n sirijska vlada dovolili večji skupini jugoslovanskih muslimanskih beguncev, ki so sedaj v taboriščih v Italiji, Avstriji in Nemčiji, prihod v Sirijo in Turčijo. Pripomnil je, da so med tem; številni dezerterji, in da je Jugoslovanska vlada poslala obema vladama protestno noto.
6. obletnica vstaje v Dalmaciji
Split, 16. — Po vsej Dalmaciji so 14. avgusta proslavili 6. obletnico vstaje dalmatinskega ljudstva proti fašističnemu zavojevalcu. Posebne slovesnosti so bile v Si.iju, kjer so pred 6. let; prvi partizanski oddelki začeli osvobodilno borbo v Dalmaciji.
500 kanadskih Jugoslovanov
se vrača v Jugoslavijo
New York, 16. — Iz Montreala ja 13. t. m. odpotovala v Jugoslavijo skupina 500 jugoslovanskih izseljencev.
Vod Sarafov-Moskva
Moskva, 16. (Tanjug) — Delavci in graditelji petrolejskega voda Saratov-Moskva so sporočili Stalinu, da bo dela pri vodu dokončana.
Vod je dolg 843 km. Za njegovo dograditev je bilo potrebno izkopati 7 milijonov in pol kubičnih metrov zemlje ter položiti 50 tisoč ton jeklenih cevi. 125 km voda teče po močvirnatem« in gozdnatem o-zemlju.
'*'uuuke imela pravico izne-
^0®OOOQoccOOOGOOOOOCOOCOOOOGOOOOOOOOOOOOOCOCG30GOOCOOOOOOOOOCCC!COCCOOGOOOOOOOOCOOOGOCCOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC>OCOCCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOCCCOaoOOOOOOOOOOOOOOOOOOC-
>Vif0vpsk:. list «BoljšeVlk», Je
, ariek poudarja, da se
Hlašm kratkim članek o c?« gospodarskem stanju
4N’
^5° svetovno vojno pro-
”>U,
aBtrat v ZDA znatno
S? bioč''4 86 -e povečala flnanč-da ^'-riškega kapitalizma,
tHept:•£!. 0 ^0 nagle okrepitve cp Ha p e *n centralizacije vHaeiu okrepitvi procesa kon-p«, ‘a centralizacije Je
ra^H,0*^ vladua tx,Ut!' k. naročil vojnega klHip ’ kl Je dajala prednost 5N£$rtleni. Na račun dr-ki veliko število pod-
Ji ^	7^	FjoH >7^>l/*» n fr n/in: trt
pod zelo ugodnimi e. ggjjj monopolom v lzko-
prodajajo ta pod-J,li> kivT 80 že prodali naj-VoA%šk ““m-
kabrmf^^tl so sl med \ riOdla.,, ogromne dobičke. Ult8ovin‘ ^pdatkov ministrstva
HiNhii A J® *:stl dob č' k S 3 Jbr<j znašal med vojno 8.9 % bil;., arlcv letno v primeri • Ko dolarjev v letih ‘Ocntrgcija in centra«-
lizacija proizvodnje sta dovedli do osredotočenja gospodarske oblasti v roke maloštevilne skupine magnatov kapitala: vsako od 63 največjih podjetij ima sedaj nad 100 milijonov dolarjev. Ameriško gospodarstvo je v rokah peščice predstavnikov finančne oligarhije.
Po vojni Je v ZDA ponovno nastalo vprašanje novih trgov. Ameriška industrija lahko danes proizvaja več blaga kakor pred vojno. Notranji trg pa zaradi omejene kupne moči ne more uporabiti tako ogromne količine blaga-Druga svetovna vojna je odstranila s svetovnih trgov dva konkurenta ZDA: Japonsko in Nemčijo. Tako so ZDA dobile nove trge: Evropo, Kitajsko in Japonsko.
V težnji za povečanjem izvoza industrijskih proizvodov prihajajo ZDA vedno v navzkrižje z Veliko Britanijo, za katero je vprašanje ohranitve in razširjenja izvoza življenjske važnosti. Ze seda! izprlriva ameriški monopolistični kapital anglešk; kapital s cels vrste trgov.
GOSPODARSKI POLOŽAJ V ZDA
Ker so ZDA dosegle med vojno relativno visoko stopnjo proizvodnje zaradi izdelovanja vojnega materiala, ne morejo v mirni dobi s to povečano proizvodnjo nadaljevati. Zalo b, sodelovanje in razširjenje trgovine s Sovjetsko zvezo omogočilo spopolnitev proizvodnega aparata ameriške industrije in zmanjšanje brezposelnosti. Toda sodelovanje med obema državama predpostavlja — kakor je izjavil Stalin v razgovoru s Stassenom — željo za sodelovanje.
Veliki kapitalisti so po vojni namenoma zavlačevali preokret Industrije na mirnodobsko proizvodnjo in izkoriščali začasno pre-kinjenje v proizvodnji za ofenzivo na življenjski standard delavstva. Doba prehoda na mirnodobsko proizvodnjo Izkazuje padec ravni industrijske proizvodnje. V
februarju 1946 se je indeks industrijske proizvodnje y primeri z avgustom 1945 znižal skoraj za tretjino. Zaradi tega je narastla brezposelnost. Edino odložitev demobilizacije vojaštva Je preprečila povišek brezposelnost;. Kapitalisti so seveda zvračali krivdo za težkoče pri rekonvorziji na delavski razred.
Leta 1946 se je doba rekonver-zlje v glavnem zaključila in se Je začel vzpon industrijske proizvodnje. Ta vzpon pa ni normalen. Prvi vzrok vzpona je v tem, da je prebivalstvo začelo trošit; svoje prihranke ;z časa vojne. Drugi vzrok je v povišanju cen zaradi uklnjenja kontrole nad nj mi. Tretji vzrok pa so vojaško-gospo-darski ukrepi amer.ške vlade-Nasprotno kakor je bilo po prvi svetovni vojni, imajo ZDA sedaj znatno yojno industrijo. Močni
monopoli se tudi v mirni dobi havljo s proizvajanjem orožja. T; ((trgovci smrti* žanjejo tudi po vojni ogromne dobičke ob izvrševanju naročil vojaških voditeljev.
Pisec opozarja nato. da se v ZDA izvaja načrt vpjno-lndustrij-ske mobilizacije in da je milita-rizacija zadebila nepredviden razmah. Za znanstvena raziskovanja glede oboroževanju se potroši dvajsetkrat več, kakor so pred vojno potrošile vse znanstvenoraziskovalne ustanove. Vojni izdatki, ki so pred vojno znašali 7% vsega proračuna, so se v letu 1946-47 dvignili na približno 44% celotnega proračuna, skupno z izdatki za pokojnine veteranom in za izplačila vojnih posojil pa znašajo 80% celotnega proračuna
AVtor ugotavlja dalje, da masa prebivalstva, ki bi morala biti glavni potrošnik, nima sredstev
za nakupovanje blaga. Ze ob koncu 1. 1946 je proizvodnja nekaterih vrst blaga naletela na težkoče. Po priznanju samega ameriškega gospodarskega tiska nima današnji vzpon čvrste podlage. Lahko bo trajal dalje kakor po prvi svetovni vojni, a kriza, ki bo potem nastala, bo tem ostrejša.
Nato navaja pisec celo vrsto znakov, k; govore o bližajoči se krizi. O tem priča tudi padec tečaja vrednostnih papirjev. Kriza se naglo bliža tudi zaradi slabljenja kupne moči prebivalstva, zaradi ofenzive na Življenjsko raven delavskega razreda m zaradi zmanjšanja poljedelskih pridelkov.
Razen med ameriškimi gospodarstveniki in podjetniki pa povzroča bllžanje krize hiperproduk-cije v ZDA. veliko zaskrbljenost tudi v Angliji, y kolikor bo ra kriza dovedla do zmanjšanja a-merlških nabav surovin iz britanskih kolonij, k; bodo s svoje strani prisiljene znižati nabave angle-škega blaga. Zato se v Angiij! vedno pogosteje čujejo glasovi, da
življenjske potrebe zahtevajo Okrepitev trgovinskih zvez s Sovjetsko zvezo, katere gospodarstvo ni podvrženo krizam.
V ameriških vodilnih tcroglh se sedaj vodi borba o vprašanju, kako naj se izognejo krizi. En zahtevajo povratek na »neomejeno privatno iniciativo«. Drugi pa zahtevajo vmešavanje države v narodno gospodarstvo.
Na koncu opozarja pisec na poostritev nctranje politične borbe V ZDA in na hudo borbo med monopolističnim kapitalom ;n delavskim razredom. Imperialistični krogi v ZDA pa hočejo okrepiti svojo nadvlado v mnogih državah, da se polastijo trgov in surovin. Vsiljujejo posojila pod suženjskimi pogoji mnogim državam Jn Jih hočejo docela podjarmiti. Taka je ameriška politika na Kitajskem, v Grčiji, na Japonskem in drugod. Bližanje gospodarske kri/.e ojačuje imperialistično ekspanzijo ZDA, kar bo dovedlo do še hujše zaostritve borbe v kapitalističnem svetu.
„Tokrat naj nas zavezniki pos ušajo"
<tL’ldea liberalec, glasilo trlalke liberalne stranke prinaša v svoji zadnji številki članek pod gornjim naslovom.
Članek je zelo zanimiv iz več razlogov. Iz njega bomo povzeli glavne, vodilne misli, ker nočemo svojih litateljev prikrajšati za ulitek in zadoščenje, ki so ga izgubili, ker tednika ne berejo. Povzeli bomo dobesedno, ker boljšega dokaza za pravilnost našega stališča ne In mogli najti.
članek je napisan jasno in , stvarno v tistem delu, kjer odkrito priznava imperialistično jedro italijanskega? nacionalizma.	Y.
Kakšen je namcp tega član* ka? Prepričati fiočejo ZVU, da je vključitev SIAU-je in drugih političpih skupin v conski in občjjnski svet proti interesom ZDA, in s tem proti interesom ZVU. V svojem sedanjem sestavu so organi javne uprave, v interesu italijanskega nacionalizma. Zato se tu ne sme ničesar spremeniti (da bi bili v interesu tukajšnjega prebivalstva, tega si ne drznejo trditi!) Interes italijanske• ga nacionalizma pa je istočasno življenjski interes An-glosaksoncev. («Zdi se, da An-giosaksonci še nočejo razumeti velike resnice, da se v Trstu naši italijanski in njihovi življenjski interesi popolnoma krijejo*). Ker tudi ZVU tega ne razume in noče izt'a-jati- s potrebno doslednostjo smernic Trumanove doktrine (tone velike svetovne politike, ki se zdi, da so se jo ZDA odločile uveljaviti»). Zaradi tega bi bilo treba ZVU — ki je kakor mornar brez kompasa, brez povezave z * velik o svetovno politiko» — podvreči političnemu nadzorstvu. («Po-m trebno bi bilo politično nadzorstvo nad delom delegirane vlade*). Potegujejo se zato (krasni patrioti!) za nepo* sredno intervencijo Anglosak-sončev v javno upravo cone A, ki bi jo bilo treba upravljati skladno s Trumanovo doktrino (tBodo-li znali, bodo-li hoteli Angleži in Amerikanci končno braniti linijo Trsta kot svoje lastne meje?*!). Zaključek: «.Ce mi (it ali jan. ski nacionalisti; op. ur.) rečemo ene*, bi želeli, da bi Angleži in Amerikanci razumeli vrednost naše odklonitve i da bi bili lahko pravični v svoji sodbi i da bi končno lahko zaščitili svoje lastne interese*!!
Jasneje se ni mogoče izraziti, Interesi tukajšnjega prebivalstva so tu postranska zadeva, ZVU mora braniti iz* ključno interese italijanskega imperialističnega nacionalizma, ker so njegovi interesi istočasno interesi Vel. Britanije in Amerike. Conski in občinski svet zastopata hvalevredno interese italijanskega nacionalizma in s tem interese Vel. Britanije in ZDA. Zato morata ostati takšna lui-kršna sta. ZVU je s svojo dosedanjo politiko dokazala, da ne zna ali noče izvajati v praksi smernic Trumanove doktrine; zato morajo Anglo-saksonci poslati v Trst politične komisarje, ki naj ZVU razsvetlijo in ji pomagajo iz zagate. Conski in občinski svet sta pripravljena. Tako pravijo.
In taki «nasveti* prihajajo od ljudi, ki imajo vedno polna usta svobode, demokracije, človeškega dostojanstva, civi* lizacije, kulture itd.! Kar se za njihovimi visokodonečimi besedami skriva, smo itak vedeli že preje; a hvaležni smo jim kljub temu, da so to odkrito in javno priznali, ker tako je postalo tudi slepim jasno, kdo je odkritosrčen demokrat, ki mu je glavna misel pravica in blagostanje ljudstva, in kdo obrambo sto* jih privilegijev odeva v demokratično frazo, da bi si jih mogel ohraniti čim dlje.
Skupni izlet jugoslovanskih kmetov
Reka, 16. — V letošnji tunst čni sezoni so kmetje neke vas; v bli-ž;ni Zagreba organizirali prvi skup. n: ulet, da sl ogledajo naravne lepote svoje domovin«. Skup‘na šteje 409 kmetov, ki bodo obiskal; Reko, Opatijo in Postojnsko jamo. Ob svojem povratku bo skupina priredila na Reki kulturni in umetniški večer.
Angleikl mladinci na mladinski progi
London, 16. (Tanjug) — Skupina 39 angleških mladincev, kl potujejo na delo na mladinsko progo Sn-mac-Sarajevo, je odpotovala iz Londona.
Skupno z mladinci je odpotovalo več angleških novinarjev In umetnikov. Med njimi so neki profesor akademije umetnosti v Londonu ter sodelavci listov «Modern CJuar-terly» ju «Daily Heralda*.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
NOVA BOLGARIJA
Zgodov.usko zaslugo za preporod Bolgarije ima Otač;stveni front (Domovinska fronta), ki je bil ustanovljen v najtežjih dneh zadnje vojne — 17, julija 1942. Tedaj se je začela borba za osvoboditev držav«, ki ja zmagovito končala 9. septembra 1944. Otačestveni front je prevzel oblast.
Današnje glavne naloge nove Bolgarije niso lahke. Stara Bolgarija je bila zaostala poljedelska država kajti 80% prebivalstva se je ukvarjalo s kmetijstvom. Država jma okrog 6 milijonov 705 tisoč prebivalcev. Obstojajo vsi pogoji za industrializacijo in elektrifikacijo, zato mora Bolgarija dob;tj dovolj močno industrijo, ki bo omogočila modernizacijo kmetijstva. Zato se tudi v Bolgariji kakor v Jugoslaviji gradijo predvsem elektrarne, železnice in tovarne. Zato pa je izdelan dveletni plan.
Na realizaciji tega plana dela ves bolgarski narod. Največ zaslug za to imajo sindikati, k; štejejo okrog četrt milijona delovnih ljudi. Približno 70% jih je delavcev. Bolgari imajo velik sm's=l za sindikalno organizacijo, tako da sindikati v resnici zaslužijo ime množične organizacije.
Važno vlogo pri izvedbi dveletnega plana igra tud; bolgarska mladina. Mladinske brigade se ustanavljajo v vseh delovnih kolektivih. To je prišlo do izraza predvsem pri zadnji žetvi. Številne žetvene delovne brigade imajo največjo zaslugo, da se je Žetev pravočasno izvršila, kajti na podeželju se čuti pomanjkanje delovne s.le, kar je v zvezi s po-ma.njkanjcm kmetijskih strojev. Mladinske brigade so v prvih vrstah za izvršitev brezštevilnih bitk za izvršitev plana. Po načrtu plana je bilo treba zbrati v delovne brigade 35 tisoč mladincev in mladink, a zbralo se jih je 80 tisoč. Te brigade gradijo mladinsko progo Volujak-P«rnik dolgo 52 km. Potem cesto «Mladinsk! klanec*, ki bo preko težkega planinskega grebena vezala severno in južno Bolgarijo (32 km). Dalje gradijo mladinci največji jez v Bolgariji na reki Rosici — »Rostroj*. In jez «Koprilka» pri mestu Kazanluku. Ponos Bolgarije pa je mladina, ki gradi novo mesto — Dimitrov grad, kajti bolgarska mladina je druga na svetu izza sovjetske mladine, ki sama gradi celo mesto. «Mla-d nski klanec* in «Rostroj», ki je 308 m dolg in 52 m visok jez, morata biti dovršena še letos «Rostroj» bo služil za elektrarno s kapaciteto 5«milijonov letno In za namakanje 350 tisoč dekarjev 7emHe. «Koprilka» bo 800 m dolga !r. 42 m visoka. Od jeza bo vodil prekop dolg 6 kim delno pod zemljo do hidrocentral, ki bodo tri; kapaciteta vsake bo znašala 63 milijonov KWH.
Dimitrov grad bo zgrajen na reki Marici, na mestu kjer je sedaj samo železn’ška postaja in majhno naselie v kotlini bogati na premogu. Reka Marica bo da-tala električno energijo za veliko tovarno dušika. umetnih gnojil in tovarno cementa. Razen tega bodo zgradili v tem mesecu še tovarno konservjranega sadja in zelenjave. Sedaj deluje Že pre-
mogovnik in elektrarna «Marica I*. Zgradili pa bodo še elektrarno «Marica II*. Kemijska tovarna bo izdelovala letno 30 tisoč ton amonjaka, 60 tisoč ton dušične kisline, 40 tisoč ton kalcijevega solitra, 50 tisoč ton nitro-fosfatne kisline itd.
Danes šteje Dimitrov grad okrog 9 tisoč prebivalcev, a leta 1949 bo štel 30 tisoč, čez pet let pa 50 tiseč in bo največje in najlepše delavsko naselje v Bolgariji.
Nagli razvoj industrializacije ne bi bil mogoč brez tesne gospodarske povezave s Sovjetsko
zvezo, ki bo po novi trgovinski pogodb; Bolgariji dajala številne industrijske stroje in surovine ter kredit v znesku 5 milijonov dolarjev. Težka industrija je še zelo slabo razvita. Lani je proizvodnja bolgarskih premogovnikov znašala 3 milijone 509 tisoč ton premoga, letos pa mora doseči 4 milijone 500 tisoč ton, a leta 1948 —- ob zaključku dveletnega plana — pa 4 milijone 900 t*soč ton; leta 1955 pa 6 milijonov ton. gradnjo topilnic svinca s kapaciteto 2000 ton poleg dosedanje kapacitete 1800 ton.
Zgradili bodo tudi tovarno avtomatičnih telefonskih central, tvornico turbo-agregatov za električne stroje in za elektrotehnični material.
Zgradili bodo tvornice za ke. mijsko predelavo lesa in za proizvodnjo rastlinskega kazeina.
Po planu bo zgrajeno več novih tovarn za konserviranje živil, tako da bo letna proizvodnja znašala 21 milijonov 250 tisoč kg konserv. Proizvodnja soli bo zna šala letos 30 milijonov kg, a ob koncu plana 45 milijonov kg.
Tekstilna industrija proizvaja
OB PODPISU IUGOSLOVANSKO-BOLGARSKEGA SPORAZUMA
mmmmm
IS•
Podžigati: Razbili so nam naš krasni sod smodnika na Balkanu!...n
V novo izgrajene hiše se bo vse-lilo okrog 4 tisoč delavcev s svojimi rodbinami. Temelj novega mesta pa je bil položen šele 22. junija t. 1.
Proizvodnja bolgarskih elektrarn bo znašala leta 1960 okrog 3 milijarde KHW. a lani je znašala 440 milijonov 400 tisoč KWH. Zgradili bodo še 19 hidrocentral in 14 kaloričnih elektrarn. Leta 1950 bo kapaciteta znašala 1 mi-liardo 360 milijonov KWH.
Proizvodnje železne rude, lignita, mangana, bakra, svinca, krema itd. znaša šele 200 tisoč ton letno. Na koncu dveletke pa bo znašala 55% več. Plan predvideva elek-trometalurško predelavo rude od 6000 ton in zgraditev jeklarn in valjam, tako da bodo proizvajali že letos 2400 ton litega, 2800 ton kovanega in 8000 ton valjanega železa.
Razvila se bo tudi petrolejska industrija. Plan pa predvideva iz-
'Kako ‘j® ftragja
Objavljamo zanimiv odlomek iz pisma, ki ga je 11. t. m. pisala profesorica E. 1. O. iz Basela svoji prijateljici v Trst in ki že 10 let čaka, da bi bila stalno nameščena na švicarski srednji šoli, ker so vsa mesta zasedena.
•Nameščena sem začasno v neki privatni ženski realki. Mogoče dobim na pomlad stalno službo, mogoče pa se bom tedaj tudi poročila. Ce se bo to zgodilo, bom službo izgubila, ker v Baselskem kantonu (vsak kanton ali pokrajina ima v Švici svojo lastno avtonomno prosvetno zakonodajo. — Op. ur.) poročene žene nimajo pravice služiti v javnih šolah.... Zapustiti morajo svojo službo in se zavleči v gospodinjstvo.' Dobro, pa naj bo tako Trenutno ne morem še misliti na bodočnost- Življenje je zelo zapleteno in politična situacija tudi. Danes je možu zelo težko preživljati obitelj. Cene so zrasle bolj kot mezde, dosti
bolj. Pri nas je življenje izredno drago. Dela se le za stanovanje in hrano.
S svojim zaročencem sem bila tri tedne na Nizozemskem■ Ima generalno zastopstvo nekih elektriških aparatov za vso Švico. Vse te dneve sem preživela v glavnem na morski obali v She-veningu pri mestu La Haye. Nato sva obiskala Delft, malo, mirno mesto, ki pa ni preveč dolgočasno. Obiskala sva tudi Amsterdam, Rotterdam, na severu Groningen, Leyden, in pregrade na Zuider-skem jezeru. Dežela je mnogo pretrpela 'Zaradi vojne. Nemci («les bochesv) so ji prizadejali nepozabno gorje. Gorje tistemu, ki spregovori po nemško! Za nas Svicarce je ta pokrajina preveč ravna, nobenega grička ne opaziš. Vse je zgrajeno iz rdečih opek, mesta in vasi. Strašno monotono. Povsod pa vedno iste bele in črne krave, povsod belo in črno.
Vse je še vedno racioniran'6, dobesedno prav vse. Sedaj je dežela uboga, vse hoče izvažati, a brez uvoza. V Švici je mnogo nizozemskega sira in čokolade, toda tam doli so te stvari zelo redke! Slatna delftska majolika (fajansa), se nikjer ne dobi, pa tudi v samem Deljtu ne! Hočeš kupiti radijski aparat Philips, ki je nizozemski izdelek? Ni ga... Vse to zapušča Nizozemsko. Toda prebivalstvo nima prevelikih zahtev. Zadovoljno je, da so Nemci odšli iz dežele. Obnova ne napreduje preveč hitro, ker manjka gradiva in delavstvo, ki med vojno ni mnogo delalo, da ne bi s tem pomagalo Nemcem, se sedaj težko privaja novemu rednemu delm.
(In ta uboga Nizozemska setedn za svoje izvožene radijske aparate. sir. čokolado in fajanso nabavlja orožje za 120 tisoč mož močno vojsko, ki v Indoneziji ubija svobodoljubno ljudstvo, ki hoče biti neodvisno... Op- ur.)
13 milijonov kg preje, a tkalnice 83 milijone kg bombažnih tkanin.
Pri izvršenju dveletnega plana igra poleg državnega gospodarskega sektorja važno vlogo tudi zadružni sektor. Zadrug je 1782 s 1 milijon 300 tisoč članov.
Prvi korak k napredku bolgarskega kmetijstva je bila agrarna reforma. V Bolgariji znaša število prebivalstva na 1 km2 obdelovalne zemlje 116. Pred agrarno reformo je 63% lastnikov zemlje imelo do 50 dekarjev zemlje, a skupaj 30% obdelovalne zemlje. Potrebno bi bilo 12,396.000 dekarjev zemlje, da bi na vsakega posestnika prišlo po 30 do 40 dekarjev, prišlo pa je komaj polovica tega, tako da je pomanjkanje znašalo 6 milijonov. To pomanjkanje so rešili tako: razdelili so 1,200.000 dekarjev veleposestniške zemlje, nekmetom je bilo odvzeto 500.000 dekarjev, od cerkvenih in občinskih veleposestev 1,500.000 dekarjev, Ostalo pa se pokriva z melioracijami itd, Toda brez milioracije in raciona lizacije dela, agrarna reforma ne bi mogla rešiti težkega vprašanja, pri čemer igrajo zelo važno vlogo kmetijske delovne zadruge. Teh zadrug je danes 453 s 65 000 člani in s 1.800.000 dekarji zemlje. SZ je pomagala pr! tem Bolgariji s traktorji in semeni.
Število šol, profesorjev in učiteljev naglo raste. Izdajanje časopisov in knjig se je silno dvignilo. Državnih gledališč, ki jih je bilo leta 1944 štiri, jih je sedaj 10. Muzeja pa sta bila samo dva, sedaj jih je 7.
Vidimo torej, da nova Bolgarija zavzena častno mesto med slovanskimi deželami in med vsemi naprednimi državami sveta,
6.9.1930 - 6.9.1947
PRIPRAVE
t> I K ŽUPNIKA
MHOi E
za žalno proslavo 17. obletnice bazoviških žrtev
Odbor za žalno proslavo 17. obletnice bazoviških žrtev sporoča, da bo letošnja proslava 6. in 7. septembra v Bazovici in v Trstu.
V Bazovici bo najprej za žrtve darovana sveta maša. Sledilo bo polaganje vencev na spomenik ter veliko zborovanje z govori, ki so jih razne organizacije že javile. Nastopili bodo tudi pevski zbori.
V Trstu pa bo najprej blagoslov grobov, zvečer pa v Domu pristaniških delaveev ali pa v gledališču «Nazionale» komemoracija z govori, recitacijami itd. v slovenščini in italijanščjni.
Vse demokratične organizacije naj se po navodilih odbora že sedaj začnejo pripravljati za čim svečanejšo žalno proslavo tega našega velikega dne.
KOSA
Izvedel sem za smrt župnika Kosa iz Gornje Branice. Umrl je nepričakovano, še pri dobrem zdravju star okrog 75 let. Zal mi je tega moža, enega tistih naših duhovnikov, ki so skozi v so borbo zvesto stali na strani svojega naroda.
Spoznal sem ga v jeseni I9±i. L, ko so me ranjenega pripeljali v to vas. Nekega jutra me je prišel obiskat in mi prinesel breskev in vina. Radovedno sem ga opazoval. Bil je droben sivolas možiček, blagih, sivih oči in starčevsko zardelih lic. Na glavi je imel ponošen slamnik, na srajci zavihane rokave. Njegova zunanjost je bila kmečko preprosta in je vzbujala zaupanje. Dejal mi je, da je pasel svojo kozo ob poti iz Branice v Gaberje in da me je hotel nazaj gredoč obiskati. Od srca sem se mu nasmejal, ko mi je pravil, kako mu je koza ušla in kako jo je moral loviti. Takoj sem imel občutek, da imam pred seboj izredno dobrega, skromnega in poštenega moža. Ne spominjam se več, o čem sva se še pogovarjala, vem pa, da mi je bilo izredno prijetno in toplo pri duši, ko je odšel.
Gornja Branica je znana partizanska.vas. Tu so se avgusta meseca leta I9kl. ustavili prvi aktivisti, ki so prišli na Primorsko. S tistim dnem sc je vas vključila v borbo. Tu ni bilo izdajalcev ne skrivačev in mnogi so popadali za svobodo. Samo Kantetova mati je dala tri sinove — in ostala sama.
. V tej vasi je bil župnik Kos splošno priljubljen in spoštovan. Vsi vaščani so ponosni nanj in radi pripovedujejo, kako jih je vodil v Ajdovščino, ko se je tam
prvič v zgodovini sestavila slovenska vlada- Na krmilo bicikla je pritrdil slovensko zastavo z rdečo zvezdo in je šel na čelu svojih faranov manifestirat za novo, svobodno Jugoslavijo. Tu se je udeležil svečanega kosila, kjer ga je pozdravil in se mu zahvalil minister tov. Kidrič.
Med ljudstvom kroži o njem ta-le anekdota:
Bilo je v času borbe. Ob priliki njegovega obiska pri nekem župniku, mu je ta zaupno potožil: •Ja, ampak če pridejo oni (partizani), bomo ob vero».
Stari župnik Kos se je zamislil in je odkimal: eMislim, da ne. Ce bo, bo mogoče ob bero (prispevek faranov duhovniku v naturi), ampak ob perone*.
Vsi, ki so zvedeli za to, so se od srca nasmejali odgovoru starega in poštenega moža.
Nekega dne sem bil pri njem in mi je dejal, da je zjutraj maševal za maše fante* (partizane) In njih zmago. Tiste dni je. namreč ravno divjala večja nemška ofenziva na naše edinice. S Trnovske planote so se noč in dan čule zamolkle eksplozije min in regljanje avtomatskega orožja. Pri nas t> Branici smo imeli 12 stopinj pod ničlo. Rob Trnovskega gozda se je belil v novozapa-dlem snegu.
Žalosten je majal župnik z glavo in mrmral:
«Ubogi fantje, ubogi fantje... Da bi se le vse dobro končalo!)> Ko sem ga videl zadnjič, sva sedela ob kozarcu vina njegovega pridelka in se pogovarjala o Rusiji. Govoril mi je o Napoleonu in o tem, kako Rusije ni še nihče premagal■ Trdno je verjel, da je tudi nihče ne bo. Ob tej prilož-
nosti sem tudi izvedel, da obd> da zelo dobro ruski jezik je prejemal še pod bivšo la
no Italijo ruske časopise■
fašisti
so ga zaradi tega zelo sovr^j' Nekoč so ga tako pretepli, del moral več dni ležati. Povedd1 * je še, da je njegova največja Ija, da bi se vsi Slovani zdra2 Moje stanje se je poslabša o morali so me s pomočjo ponarV
nih dokumentov prepeljati v žaško bolnico. Župnika Kosa sem več videl. Pozabil sem nasedaj pa, ko so mi povedali
ga ni več, ga zopet vidim prt boj takšnega kot je bil in sPcm nanj je topel in prijeten.
Vsi partizani, ki smo ga Pozn . li, smo bili deležni njegove
dobre
besede in gostoljubnosti, sc
bomo spominjali kot pravega, p®" štenega ljudskega duhovnika, ^ vednega Slovenca in Slovana,
sta mu bili skrb za ljudstvo^ osebno poštenje nad vse druQ • Naj mirno počiva v naši slovenski zemlji, ki jo je
Tudi «Demokracija* je čila članek o njegovi smrti. * njam se z njeno izjavo, da !s
noljub-
it
priob' itd-
, bil
župnik Kos velik slovanoljab- 1
je bilo res; in njegova velika^ 2<žruz“1
Ija, da bi se vsi Slovani se mu je tudi izpolnila. ^ smo Slovani združeni in ni le ki bi nas razbila!
pand
sili.
•	nilt
O tem,	ali je bil protikomv ^
ali kaj dr-ugega,	mi	ni	MČ ,
ga. Vem	samo,	da	je	odobr'
borbo slovenskega naroda 0
slovenskega okupatorju, da je sovražil !a . . li zdrknil v blato izdal
miiMr
in da ni
kot se je to zgodilo prt ^ naših duhovnikih. In to za“u. je, da se ga bomo vedno spa1 njali kot vzornega poštenja a
DUŠAN
«(JSM1LJGIVE» sestre
Zaščitna sestra Ivanka, k! opravlja v Bujah zdravstveno olužbo, se je pretekli teden oglasila kot po navadi v p;sam: mestnega odbora ASIZZ in nam na naše vprašanje pripovedovala o svojem delu.
«V Buje, kjer je dobro urejena zdravstvena služba in kjer imajo okrajno ambulanto in Rdeči kr ž, sem prišla pred tremi meseci. Ti dve ustanovi sta nameščen; v domu starcev, v lični hiši, ki ji pripada tudi malo posestvo. Do letošnjega aprila je upravljalo ta dem pet usmiljenih sester !n, ker so prihajale neprestane pritožbe, je ljudska oblast poslala tja ekonoma, ki naj bi uravnovesil zavoženo gospodarstvo in se prepričal, kaj se tam dogaja. Cim so sestre zaslutile, da ne bodo imele več prostih rok, da bi počele še nadalje, kar bi same hotele, in čim so opazile, da jih nadzoruje pri jedi, ki so si jo same zase posebej kuhalf, so se brez besed pobrale in s seboj so odnesle iz ambulante ves inštru-mentarij, da ni bilo mogoče v prvem času dati niti ene injekci je ne nudit; prve pomoči. 2e ekonom je ugotovil, da niso dobili starci od celotnega vinskega pridelka nikoli kozarca vina. Kar so jim dale za praznike, so kupile in dale v račun. Na njegovo vprašanje, kam je šlo vse domače vino, so morale pač priznati, da ga Je spila vsaka dnevno po pol litra. Za njimi ni ostalo drugega kot golazen in kletev, ki gre zdaj preko teh zdaj preko onih ustnic, ker t; stari ljudje ne morejo dati drugače duška svoje mu srdu.
V odlomkih pripovedujejo, kakšno žlobudro so jedli. Za večerjo nezabeljen ohrovt, ki so ga tnalo okisale, drugi dan mineštra skuhana na ohrovtovi slani vod., katera je ostala od prejšnjega dne. Ženam so še dale rjuhe, moški pa so spali na golih slamnjač&h brez rjuh vsi poln! uši in stenic, ker niso nikoli ničesar očistile. One pa so ležale v zgornjih prostorih in vsaka je imela kar dve žimnici. Z jajci kokoši, kj so jih redile, so se same mastile in vse meso od dveh prašičev so porabile zase. Nihče ni smel nit; gledati v kuhinjo. Ce je kdo potrkal, so hitro pomolile svoj nos skozi
vrata in jih pagloma zaprle za seboj.
Cim sem prišla, smo se lotili temeljitega čiščenja. Od prejšnje umazanij« in razdejanja ni ostalo niti sledu. S kreditom, ki je poprej zadostoval komaj za hrano, je že ekonom popravil razne majhne nedestatke pri vod; in razsvetljavi. Od maja do julija smo prebelili vse poslopje od zunaj in znotraj ter z dezinfekc.jo uničili golazen. S pomočjo Pokra-j nskega odbora za Istro, ki je določil poseben kredit, smo nabavili novo posteljno perilo. V čistih posteljah in na mehkih lomnicah so zdaj kot prerojeni in ne najdejo bssed zahvale. Dvainsedemdesetletni starček, k je ves zgrbljen od išiasa in se sam ne more ganiti, mi je priznal, ko sem ga umila, da ni bil še nikdar v žvljenju tako čist. S solzami v očeh mi je to povedal. Sestram
je bilo to delo nerodno, zato so se ga tako izogibale. Namestili smo jih v zgornjo sobo, kjer so stanovale one, pritlično sobo pa smo preuredili v jedilnico, da tam končno jedo kot ljudje jn ne posedajo več po hodniku, pred straniščem jn po stopnicah vsak s svojim lončkom na kolenih. Tudi v kuhinjo se prismejejo prižgat cigareto. Štirideset jih dobijo na teden. S štirimi posteljami smo opremili bolniško sobo, kjer imajo bolniki mir, počitek in. posebno postrežbo. Tu se sprejmejo tudi za prvo silo bolniki, ki pridejo od. zunaj. Tu umirajoči ne motijo več ostalih. «Naj pridejo nazaj, da bodo videle, kako je treba delati in razumeti krščansko ljubezen, katere so jih bile polna samo usta*, pravijo zdaj naše ženice, ki so šele sedaj lahko doumele, kaj pomeni ljudska oblast.*
Pred tremi leti
na goriškem gradu
Danes, pred tremi leti so na goriškem gradu odjeknili streli, ki so zavedno zapečatili usodo dveh naših borcev za svobodo. Bila sta to tovariša Franc Hvalič, rojen 27. junija 1917 v Gorici in Trušnovec Bruno, rojen 16. septembra 1917 v Ajdovščini.
Poleg deset tisočev borcev, ki jih je dala Primorska za našo osvoboditev in ki so dali svoja življenja za izgon nacifaš; stičnih krvnikov z naše zemlje, ostanejo imena teh dveh junaških borcev zapisana z zlatimi črkami v zgodovin! naše osvobodilne borbe. V najlepših letih, polna žive domovinske ljubezni sta se vrinila v vrste nemške Wehrmacht, da bi laže in učinkoviteje delovala za našo skupno stvar. Dolge in dolge mesece sta z veliko požrtvovalnostjo in opreznostjo spravljala v naše vrste orožje in strelivo, k! sta jih odvzela okunatorju ter jih po tajnih zvezah in po skrivnih noteh dovažala partizanski vojski. Neprecenljive važnosti so bila poročila. ki sta jih dobavljala naši edinicam. Delo, ki sta ga
vr«1*'
brodošlo in neprecenljiv® nosti. Nič manj pa niso bila izvirna poročila, kj sta jib v ^ mala v sami operativni baz1 ških SS oddelkov. To njm
■-cb.7'
HVALIC FRAKC
apirativno delo združeno s ^ nevarnostjo sta opravlja ^ 6° liko srčnostjo in z zavestd°’1[.
to njih prizadevanje v ve
ri pripomoglo do zrušitve	^
ga vojaškega potenciala.	^
je komaj čez leto dni
je Komaj cez lei«
dilo. Ko so jih nemški bo ^ ,
ži, podprti od slovenski'1 jž'
ških izdajalskih band k°n{l,<V
.................. ,	 I	it
krili, sta znala molča 1 muke in trpljenje, ki 8 kuslla ni moglo uk1cn\a jeklene volje, ki je strem po enem cilju; proč z na smrt okupatorju!	b
Primorsko ljudstvo s® obletnici njune juna.sk®
dveh
spominja teh aven " jj* > hvaležnostjo in jih P®s ll . vzgled velike domovin8 bežni vsem poznejšim SLAVA JIM!
TRUŠNOVEC BRUNO
opravljala v službi domovine, so naše vojaške oblasti visoko cenile, saj je bilo v tistih letih orožje in strelivo, ki sta ga redno dobavljala našim oddelkom, do-
DANES
vsi
TOLMINU1
>300000000000000000300300000000000000000000030000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000>000000300000000000000°
0?
«Pred nekaj dnevi*, pripoveduje nato Adamič dalje, «sem v New Torku slučajno slišal pripovedovati rtašeja jugoslovanskega poslaništva v VVashingtonu, kako je pred kakim tednom tedanji pigoslo-vantski minister Fotič pozno popoldne prejel vabilo State V e part-menta, naj pride čim prej podpisat važno listino, ki jo morajo objaviti ,	,	-	ob petih. Ko je prišel tja, je Fotič
'	—'	našel	že oelo vrsto poslanikov in
ministrov, ki so čakali. Kakor on, mnogi izmed njih niso vedeli, kaj je podpisoval prvi v vrsti. Uradoval je eden izmed pomočnikov zunanjega ministra in strašansko se mu je mudilo, da bi končal	zadevo
ob določeni uri. Zaradi Y	«Yugo-
\ lavi a* je bil Fotič zadnji na vrsti :n je komaj utegnil prebrati listino, preden jo je podpisal in tako napravU Jugoslavijo za eno izmed članic Združenih naroden,. Dejan-sito mu je pri vsej naglici kanila velika packa črnila na papir.*
Tako izvemo, kako bi bil «kraljevi» ambasador Fotič na diktat 8ta'e Depan-tmenta podpisal še vse kaj drugega, ne da bi vedel, za kaj gre. Kako sta govorila Roosev-lt in Churchill o pristopu Albanije ' Slo je vendar za važno dejanje zgodovinskega pomena!
Gospod Robinzon (eden izmed gostov) je omenil kralja Zoga.
*Zog.'» je kriknil Roosevelt.
Z zgornjim	delom	telera	se	je pognal kvišku, zdelo se je	skoraj,
ia vstaja.	Vsi	smo	ga	pogleda-i.	Naslo-nitl se je čez mizo in s	prstom
pomeril na Churchilla. «Wins'on, pozabila sva Zoga!*
VEČERJA V
LOUIS A iDAMIC
Verjetno je značilno zanj, Itako se je vedel nocoj. godrnjal in bil nestrpen, po vsej prriliki pa je bila to t,s	f)>
vidna-, obvladana nestrpnost, pod katero se skriva ne1tn.^x piš pij •nje. Njegova zgodba kaže, da zna čakati, ne izgubijo!
oilja ali svojih koristi z vida. Kako je zrl na Roosevelta!
Njegova m or« bi, pravičnost, čast — vse je povezano
Churchill je nabral ustnice, kakor bi hotel reči: Kaj pd zdajt
Sam bi najbrže zinil kar: Nof
Ostali, ki smo začeli umevati šalo, smo se komaj zdrževali smeha.
•Albanija se bort na naš( strani*, je dejal predsednik. Popraskal se je po glavi. •Mislim da je pač tukaj kak albanski minister ali predstavnik — moramo ga pridobili„ da nam bo podpisal noš do-kumentič,*
To nas je vse porazilo. Vsi smo se smejdl\ na glas razen Chur-ohilla in gospe Rooseveltove, nekateri izmed »as smo z Rooseveltom vred kar rjoveli. Gospa Rooseveltova se je smehljala, a je bila videti
v zadregi ali vznemirjena. Churchillov obraz — s stisnjenimi ustnicami in napihnjenimi lici — je bil rdeč: podoba gargantuanca, ki no da svojemu veselju duška. Pomežika/val je Stelli, ki ga je opozovaio, dokler ji solze smeha niso zastrte vida.
Se vedno v smehu sem pomislil:
— Preveč je prepuščeno tema dvema.,, Dvojica vladarjevi Morebiti imenujegno po pravici njuni deieh demokratični, vendar bi lahko napolnili knjige s tem, česar ameriške m britanske ljudske množice ng vedo — in po vsej priliki ne bodo nikdar vedele.., Ta stvar z listino Združenih narodov je osupljivo zabavna in obenem osupljivo strašna. Vendar domnevam, da je to način, kako poženeš v tek pomembne stvdri. Morda je to edini fiačiA.. In tako pravi eden Izmed vladarjev drugemu čez mizo: •Oje), pozabila sva Zoga!* Peklensko zabavno je to. In vendar kar preveč osebno, mimogrede, prevzetno,
podvrženo naključju. Kaj sta še poleg tega upoštevala? Morda ravnata da ne moreta bolje. Morda ravnata nenavadno dobro. Toda...*
V naslednjem poglavju pripoveduje Adamič, kako poskuša Roosevelt ojtozoriti Churchilla na Adamičevo knjigo <iTwo-Way Passage» j» s tem na povojne probleme v Evropi. V debati poudarja predsednik razliko med Anglijo in Ameriko, kjer no prevladuje angleški element, temveč mešanica različnih ras in narodov, a Churchill kakor da ga noče razu/meti. Kmalu potem se gostje poslove. Adamič, ki je skrbno beležil vsako besedo in vsako kretnjo obeh državnikov, ju pozneje analizira sam pri sebi takole:
«Gospod predsednik!* Verjetno ogovarja Churchill Roosevelta tako, tudi kadar sta sajma. Ga ima za tako sebičnega, da se mu s tem laskat Roosevelt ve pač tako dobro kakor Churchill sam, da ne gre za laskanje in se mu s tem Churchill ne podreja, temveč ga spričo okolnosti na fin način opozarja na lastno superiornost. Seveda se angleški običaji razlikujejo od ameriških. Roosevelt kkče malone vsakogar s krstnim imenom in ne spreminja svojo navade, da bi ugodil angleškemu načinu, Ce ga Churchill na svoj način zavrača, Roosevelt to preprosto ijmorira, in sicer kar sijajno! Hkrati pa sta «prijatelja* — morda celo bez narekovajev. Fascinirata drug drugega...
Churohill je trdnejši, bolj dognan. Tory od glave do peta. Kot človek bolj Iz enrga kosa kakor Roosevelt. Nobenih razpok ni v njem. Mrzel je. Trd. Premišljen. Zmožen vsega.
imperija. Kot torgjevski imperialistični rodoljub je pripri' riti prav vse, ne glede na kakršne koli zakone ali pojme	jo
in slabem, samo da bi nadaljeval, o čemer je prepričam, d®
-- dobro za Anglijo, k\ jo prav zdaj svet v svoji	o	G)
z njegovim imenom. Njegoia kiplingovska osebnost	t^l/i
tradicijo in etos britanskega imperija, anglosaške usp 1	,
stoletij in vse zmote in zločine, ki so jih spremljali. Kahko^^,
i1
in nepošten hkrati. Poštenost in nepoštenost sta v njem '".^ijd, ^ plati istega novca. Kjer sta z Rooseveltom različnega ',a~j.atei° pripravljen In čaka, kako ga bo ukanil zaradi stvari, v pol'11 ^ ruje. To je politika, « to je tudi Churchill, ta čisto Pos6^!\vpn^’j/i Takole si zamišlja stvar... «da bomo rešili Anglijo in ^ r bomo reševali sebe, da pa v mednarodni politiki izven v Roosevelt in ZDA ne bodo sposobni vodstva...*	_
Na drugem mestu jtrijtOminja Adamič, da mu je ^°^pet veltova povedala: •Govorila sem s Churchillom včeraj in ^ it ^ popoldne. Dejal je, da bomo ,o svoji li’ evropske naroda’
* m us »iJiažeM	ifiin	i	hn	Tl.Jc.YP.ilil	tl	f	*
K
tega se pisatelj zaskrbljeno sprašuje, kaj bo ukrenil prepreči Churchillove Imperialistična načrte? Kaj more s1 miič si odgovarja:
«Nocoj jo bil Roosevelt videti čudovit. Vse na	fl'
«4»	JU	»»	i,i*vrvv..,	vs-	(fotr*	J*
/Mr je bilo moči na zunaj opaziti, je vzbujalo zaupanje,	m
on sam ves prežet z zaupanjem ? Ali je tak Igralec, dd ‘s
»kri*.
vara? Imeniten igralec je, vendar še prešibek, da bi
(Se no^8'
B*	larslTO - metali	• •
Krni*		iirgaja
v pe] 			tletnem planu Jug«	»slavij e
Petletni plan FLRJ posveča in/rfU ru<*arske in metalurške 2** veliko pozornost; saj Je W«» in obrambna moč . "e. države odvisna od težke in-®Je> 'Zlasti od železarstva in t>ni'l ne ‘ndustrlje. Ena <zme« stavii Dalog’ ^ petletka po-, ‘ia jugoslovanskim narodom, iinKgraditev dovolj močne in so-
St)
ttrli opr€m-jene težke indu-i., v rudarstvo in metalurgijo žIl»Uf0Siav^a v *'eku PetUr let vlo-0 Milijard dinarjev. Z ru-‘Stvom in metalurgijo ni sa-(ju,fb0Vezan splošni načrt za in-triaiizacijo temveč tudi načrt
24 elektrifikacijo.
iti? .Petl?tnem Planu se bo proiz-lefcr^ 4e^ezne rude, železa in j, 7 za nekajkrat povečala.
'žvcdnjo premoga bo Jugosia-Ja Povečala za dvainpolkra., j^vodnjo nafte pa za 450-krat. D, ,v tako bo znatno povečana ) J *2vfidnja bakra, svinca, anti-VlI1na> ul umni ja ter drugih ko-vo,111 rud> ne le v primeru s pred-jJ 0 Proizvodnjo, temveč tudi v 1947 fU Z Proizvodnjo v letu
^°riščanje novih rudnikov
novimi vrstami industrije, SJ ™ Predvideva petletni plan, v Z4tezarne, ki bodo proizvajale » !Siem obsegu kvalitetno jeklo, jj^toerjeve cevi in raznovrstne 4|te • PetI,etni Plan določa zgra-0» « ^ razširitev premogovnikov Sru. ,,e eksploatlranih ležiščih v g, !•, Bosni, na Hrvatškem in v;‘j Veniii- Poleg tega bo Jugosla-Hov V telcu Petletke odprla tudi jih s ')retnoSOVnike na ležiščih, ki tarj^e3 sploh ni izkoriščala. Na
Sl
Pažin se bo proizvodnja premo-j^vignlla na j6,500.000 ton, kar
it0, ■ 1 toni na prebivalca. Ta-Jugoslavija stopila v vrsto “Arijsko razvitih dežel, lo t ^ petletke se bo poveča-- u<1t kopanje železne rude v Ju-
a tisk ih rudnikih, kar b: razširitev že obstoječih
Hla IJ ^rske
jeJet;i za proizvodnjo železa in ter zgraditev novega žele-'
Petiet?a kombinata. Ob koncu k ž« 150 Jugoslavija proizvaja-, 76°.ooo ton jekla letno. S Voj dan osnovni pogoj za raz-•«;, “dustrije. Jugoslavija ne bo Cei0 tsiljena uvažati iz tujine floHj Pkjpreprostejše železne iz-Z i
«»i1!2vaianjem petletke se bo po-^ ludi proizvodnja nafte, kar
kor smo že ugotovil!. Na ta način bo Jugoslavija laže krila svoje potrebe po pogonskem kurivu. Predelava bituminozaih škriljav-cev bo Jugoslaviji dala še več pogonskega kuriva, poleg tega pa še nešteto raznih surovin za kemično industrijo.
Povečana proizvodnja pirita bo omogočila razvoj kemične industrije, ki bo dajala med drugim velike količine žveplene kisline; ta tvori osnovo kemične industrije in je glavna surovina za pridobivanje umetnega gnojila. S pomočjo večje uporabe umetnih gnojil bo mogoče izboljšati kakovost obdelane zemlje in takp povečati njen donos. Uporaba umetnih gnojil in lastna proizvodnja go-
spodarskih strojev bosta omogočil; prehod od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarstvu, to se pravi k pridelovanju večjih množin pridelkov na isti površini zemlje.
Pridobivanje kovin, kakor bakra svinca, cinka, aluminija in drugih ne bo omogočalo samo splošnega napredka dosedanje industrije, temveč tud; ustanovitev novih vrst industrije in tudi takšne, ki bo dajala proizvode višoke kakovosti, ki so potrebni za elektrifikacijo- S pomočjo teh kovin bo Jugoslavija lahko izdelovala tudi najbolj komplicirane stroje in najrazličnejše vrste orodja; med takšne stroje sodijo razni motorji, lokomotive in letala.
Moderne in higienične tovarne
Razvoj gospodarstva in posebno metalurgije se ne bo kazal le v graditvi nOvih podjetij in povečan; proizvodnji, temveč tudi v mehaniziranih sodobnih obratih, katerih storilnost bo zelo povečana. V rudnikih in metalurških podjetjih bo mnogo manj ročnega dela, tako da bodo zavladale spričo naprednejšega strojnega dela znosnejše razmere. Delavci, ki so v stari Jugoslaviji delali v nehigienskih in tehnično zaostalih obratih, v katerih je bilo često Ogroženo celo njihovo življenje, bodo dosegli nove delovne pogoje.
To je ena največjih in najvažnejših sprememb, k; jih bo prinesel petletni plan v rudarstvo in metalurgijo. Tako se bodo jugoslovanska rudarska in metalurška podjetja spremenila v zares industrijska podjetja, kjer bodo stroji zamenjali težkp ročno delo in v katerih se bodo delovni pogoji za delavstvo bistveno izboljšali.
Proizvodnja novih izdelkov
Po takšni popolni reorganizaciji in razširitvi rudarstva in metalurgije bo Jugoslaviji mogoče proizvajati najrazličnejše vrste izdelkov. 2 e dosedanje pridobivanje boljšega premoga, pridobivanje železa in raznih vrst jekla boljše kakovosti, kakor tudi pridobivanje novih aluminijastih polizdelkov, bakra, svinca in drugih kovin priča, da je mogoče z vztrajnim delom mnogo doseči; poleg tega so ti dosedanji uspehi tudi najboljše jamstvo za popolno izvedbo petletnega plana.
Omenili smo že nekatere nove
proizvode, ki jih bo lahko proizvajala Jugoslavija. PO-leg koksa naj navedemo črni ognjavarni material za izredno fina dela v metalurških in drugih podjetjih, valjane cevi in debelo pločevino, ki si brez njih ni mogoče zamisliti zgraditve kemične industrije in industrije težkih strojev, električnih naprav in ladjedelništva.
2e zdaj izdeluje Jugoslavija več vrst prvovrstnega jekla, sicer v majhnih količinah; vendar ti dosedanji uspehi kažejo, da jugoslovanski specialisti lahko rešijo tudi najtežja metalurška vprašanja. Jugoslovanske tovarne že proizvajajo nove kovine in kovinske zlitine. Prej so tuji kapitalistični lastniki rudnikov izvažali rudo al-polizdelke ter jih v svojih deželah dalje predelovali. Tako so Jugoslavijo primorali, da je za težke denarje uvažala proizvode iz lastnih jugoslovanskih surovin, ki so jih t; tujci izvažali.
Ko bo petletni plan izpolnjen ter bo ureditev rudarstva in metalurgije zaključena, bo Jugoslavija predelovala doma vse kovine in polizdelke; na drugi strani pa bo dragocene stranske proizvode, ki so jih prej kapitalisti puščali v nemar, izrabila za pridobivanje redkih in za jugoslovansko gospodarstvo neobhodno potrebnih proizvodov.
V skladu s celotnim planom določa petletni rudarski ;n metalur-giškl načrt, da se mora dvigniti življenjski standard jugoslovanskih narodov in da treba vložiti mnogo dela za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev de-
lavcev. To velja predvsem glede stanovanjskega vprašanja. V rudarstvu in metalurgiji zaposleni delavci in nameščenci morajo dobiti ustrezajoča stanovanja. Poleg tega Je treba zgraditi stavbe za kulturne in javne ustanove. Zidanje delavskih hiš v rudarskih krajih je že pospešeno, tako da delavcem ne bo treba stanovati več v lopah ali pa hoditi na delo po več ur daleč.
V rudarstvu in metalurgiji še vedno primanjkuje kvalificiranih delavcev, inženirjev in tehnikov, prav tako geologov in raziskovalcev. Zato predvideva plan vzgojo vseh potrebnih strokovnih sil bodisi v nižjih in srednjih šolah1 bodisi na univerzah. Gre tudi za to, da se pritegnejo mlajše delovne sile, ki se bodo izpopolnjevale pri skupnem delu s starejšimi.
V bitki za gospodarski preporod države imata rudarstvo in metalurgija odločilno vICgo. Z izpolnitvijo rudarskega ;n metalurškega načrta bo ustvarjena podlaga zg preobrazbo vseh drugih panog gospodarskega življenja v Jugoslaviji; kmetijstva, gozdarstva, lahke industrije, za proizvodnjo patrošnih predmetov, za železniški, vozni, avtomobilski in letalski promet.
Ne smemo več čakati
5fti0 „5anes pogledamo tja, kjer Opravljali za naše telo-dose-„i Vstope, s katerimi smo B1ikeil.na Prireditvah veličastne bili, '»ji Jlh ne bomo nikoli poza-dinci r!1T1o, da prav danes mladem mladinke telovadbo po k; se Eanemarjajo. Le redki so, la tiso n^° davijo. Menda čakajo ®topii r,ni(’Sec’ ki bo zopet enkrat •Majem nas> k° se bomo v fe-j1 trenutku vrgli na vaje. Sasegi; m°’ da ne bdm0 ničesar ^10, hasprotno, prepričani *št’s a bomo dali iz sebe vse, " e neštetokrat storili in
posameznika po kulturnem napredku. Isto nam more biti, kol je navdušenemu nogometašu nogomet, lahkoatletu trening in plezalcu v planinah stene, kjer pokaže vse svoje znanje in potem uživa, ko jih je premagal.
Mnogo nam nudi telovadba. Pri njej dobimo vztrajnost, k; jo potrebujemo na vsakem koraku V naši želji po dosegi tistega, kar bi radi. O ponavljanju vaj se razvije med telovadci tud; tekmovanje, vsak gleda svojega soseda, če dela on bolje od njega in v tem vidimo, da smo sposobni tu-
k'
0<t telovadcev in telovadk na letošnjem nastopu na stadionu ^	moskovskega	Dinamo.
®'kaj i*' da smo zmožni tudi mar-, Ni {*«t.
[dje, S€ nam pa vrlnja vpra-'J(k r,»e di lahko v našem delu
trvfredova:i. Ce pogledamo
N S? Cehe
Ho !dlclJ'
H
, ki SQ po svoji .. v telovodb; dosegli tedaj vidimo <go-4 So Vedno samo za primer), Pričeli pripravljati zd v p -' zlet, ki bo prihodnje
it° drtie '8i ~~ že lani- Tako bo-ik!1 tisff* čisto lahko razu-t^dost tohn:čno dovršenost in nas sicer prese-
C s* ias in že danes
'Ja h (vi ŽG naPrej prerokuje-temeljiti in precizni.
»ku daa	K	nam'	v
* n . Va Popravljajo strokov-
V&ili ' s katerimi bomo na-
w č&K.fddnje leto. Ne smemo
Se predno bodo vaje
tt> Va ikttloramo pričeti so-
k ^akra. , redno vsak teden
kjrH t»i ln ne tako. kot sedaj,
. tfeba ?Vad'li samo, kadar je
HublVcliu k tx>kazati-
t^too, k ' bomo, ker telovadbo Cv	hočemo, da se nam
■ o’ RaJe ^Ucp‘ drugače kot pri tv'1 o b0ri Opravljamo vsak dan.
K° dosegli: kot iskušen! •to takot °m° vsakokrat nove VHčiu razumell, ker se bo-bovf:l3ov’ ki Mh bomo z bbe, , hit vajami samo še v :ki
b° kdo
Obvezali
ugovarjal, da ni
1? telovadbo. To Je pre-
i(|>i l 16tbbf>Vor • pri nas Ikhko h 4r n„‘U telovadimo na pro-t«]tah, ul01 Se več koristi, ka-, tp1 0vRrjni' 8n Pozimi požiramo
^tt>baCanh'
^ 1 ti m mora poslati m°ranio ugoditi, kot ah pa želja vsakega
i
di tistega, česar smo v prvem trenutku mislili, da ne bomo nikoli
naredili.
Pr; telovadbi pa mora vladati red. Vsakdo se pokorava disciplini, k; jo smatra za nekaj potreb-
nega in tudi to Je važno spoznanje, ki ga dobi mlad človek v mladih letih.
Pri telovadbi koristimo tudi našemu telesu. Mlad človek, ki ne goji nobenega športa, ostane nerazvit- Ce pa pogledamo telovadca, ki redno obiskuje telovadbo, bomo videli njegovo razvito telo, ki bo sposobno upirati se vsem zunanjim vplivom in boleznim. Njegov organizem je discipliniran, pri telovadbi se je nabral toliko zdravja, da lahko kljubuje vsem neprllikam.
Telovadnice nam nudijo mnogo, samo najt; moramo že enkrat-pot vanje. Ce jih nimamo po naših vaseh, tedaj jih izgradimo! Mladini, ki je neštetokrat dokazala, da ji ni nič nemogoče, bo tudi to pot uspelo.
Lahkoatletsko prvenstvo FLRJ
V Celju se Je na praznik pričelo tekmovanje za jugoslovansko državno prvenstvo v lahk; atletiki. V prvem dnevu so bila v glavnem predtekmovanja, odpravili so pa tudi nekaj finalnih točk. Tako je Slanac (Mladost Zgb.) dosegel odličen rezultat na 110 m 11,1 v teku na 110 m z zaprekami je bil prvi Srp (Ml. Zgb.) 15,5, v metu kopja Vujačič Miro (Partizan) 58.64, metu krogle Sarčevič (Ml. Zgb.) 14.1. V štafeti 4x400 m se je plasiral na prvo mesto Partizan s 3,25,3. Tekmovanje se nadaljuje.
PRAGA JE LETOŠNJA PRESTOLNICA MLADINE. ZBRALI SO SE ZASTOPNIKI 1,0 MILIJONSKE ARMADE, DA JASNO IN ODLOČNO MANIFESTIRAJO ZA DOKONČEN MIR IN SPRAVO MED NARODI, ZA DOKONČNO IZTREBLJENJE RASISTIČNE MISELNOSTI IN NACIONALNEGA ŠOVINIZMA, ZA MEDSEBOJNO SODELOVANJE IN POMOČ.
POLEG ČEŠKOSLOVAŠKIH MLADINCEV (NA
.&v> ipgrai:
... : -:* &
/.
fr
mzM.
g"1’7: ■?1
; tv.«	MB
VsW-
... .v,—.-iv.
PRVI SLIKI MLADINKA V NARODNI NOSI), JE PRAGA VIDELA SE 1,0.000 MLADINSKIH DELEGATOV, MED NJIMI MLADE LJUDI GRČIJE (NA SLIKI KAŽEJO DELEGATI NA-PREDNE GRŠKE ORGANIZACIJE EPON-a SVOJE NARODNE PLESE) INDONEZIJE IN VIETNAMA, KI SE MORAJO SE DANES BORITI ZA SVOBODO IN NAPREDEK PROTI DOMAČIM ALI TUJIM IZKORIŠČEVALCEM.
SEVEDA SO V PRAGI TUDI MLADINCI, KI SO VES C AS VOJNE STALI V PRVIH VRSTAH V BORBI PROTI NACI-FASIZMU. KOT STARI VOJNI TOVARIŠI SO MED SEBOJ, SAJ SO SE-IN SE SE VEDNO BORE ZA ISTI CILJ. TAM SO DELEGATI ZSSR (NA SLIKI DELEGAT MONGOLSKE REPUBLIKE V NARODNI NOSI), JUGOSLAVIJE, BOLGARIJE, POLJSKE, FRANCIJE IN DRUGIH DRŽAV. (NA ZADNJI SLIKI NASI DELEGATI SKUPNO Z NORVEŽANI).
mm
VLA
VRATA SOVJETSKE ZVEZE V ŠIRNI SVET
Deset dni in enajst noči hiti brzoviak iz Moskve na Daljni vzhod. Po ravninah Preduralja, skozi Uralske gOre, po Sibirski tajgi, mimo Bajkalskega jezera, čez Jablonski hrbet, v Cito In Habarovsk — potem se ustavi na poslednji postaji velike transsibir-ske železnice: v Vladivostoku.
Prijetno je prispeti po tako dolgi vožnji v Vladivostok v blagi jeseni ali v zgodnji pomladi. Vladivostok ne pozna hude zime. Tisti čaš, ko prihaja na sibirski sever trda jesen ali ko se iz severnejših krajev šele polagoma umika zima, je v Vladivostoku toplo kakor na francoski rivieri.
Brž ko zapustite prostrani kolodvor, začutite bližino morja. Ob vsakem koraku spoznavate svojevrstno slikovitost velikega pristaniškega, mesta,. Vsepovsod hrumijo težki tovorni avtomobili in švigajo potniški avtomobili. Med množico ljudstva, ki se giblje Po glavnih ulicah, srečujete predstavnike vsakovrstnih narodnosti.
V zalivu Zlati rog je vsak dan. nešteto parnikov potniških in tovornih. Visoko se nad njimi dvigujejo orjaški žerjavi, ki nato-varjajo sibirsko pšenico, srednjeazijski bombaž, uralsko kovino. Ves Vladivostok živi od pristanišča, prav tako kakor živ; pristanišče v prid vsemu Daljnemu vzhodu.
Vladivostok imenujejo morska Vrata velikanske dežele — vše tam od Urala do Primorja ob Tihem oceanu. Odtod se razpleta' nepregledna mreža morskih poti v daljno prostranstvo Tihega 0-ceana, na Kitajsko, v Zedinjene države Amerike, v zaledenelo Po-larje. Vladivostok je naj Večje in najbolj mehanizirano pristanišče Sovjetske zveze. Na njegovem o-gromnem prostoru ne utihne trušč ne podnevi ne ponoči. Po asfaltiranih ploščadih nabrežja teče neprekinjena reka avtomobilov, potniških in tovornih, razpeljane so kratke proge od pristaniških skladišč do nakladaiišč. V tihem vodovju Zlatega roga se zrcalijo obrisi mogočnih pristaniških žerjavov. Tu najdeš vse, kar zmore sodobna pristaniška tehnika. Po zaslugi mehanizacije, nakladalnega in razkladalnega dela, so pristaniški delavci v Vladivostoku dosegli svetovni rekord v hitrostnem odpravljanju tovorov.
Tam stoje orjaki sovjetske trgovske mornarice, ki vzdržujejo gospodarske vezi Sovjetske zveze z vnanjim svetom. Ladje so se pravkar vrnile z daljnih poti in pripeljale v Vladivostok ananaše s FormOze, čaj s Ceylona, naj-raznovrstnejše blago iz San Frančiška. Pravkar jih raztovarjajo. Jutri ali pojutrišnjem bo spet prišel trenutek slovesa: poslednjič se bo priklonil pristaniški žerjav — in sirena bo zateglo oznanila, da je ta in ta ladja spet pripravljena za odhod. Druga za drugo zapuščajo velike ladje pristanišče v Vladivostoku in se usmerjajo na daljna pota — ta proti SahaUnu, druga na Kamčatko, tretja v Cukotko, na Kitajsko, v Honolulu in še vse dalje, vse dalje. ,
Izgubljaš se v labirintu ulic in uličic, ki so ponekod široke kakor veletok;, drugod pa tesne, in srečuješ vsepovsod značilnosti velike kulture, ki se je preselila na Daljni vzhod. Obstaneš pred palačo šele nedavno zgrajenega Zavoda inženirjev ribnega gospodarstva, v katerem bodo poslej vzgajali strokovnjake za sovjetsko ribno gospodarstvo na Daljnem vzhodu. Nista še minili dve leti. odkar je Sovjetska armada zadala smrtni udarec japonskemu impe-rallzmu. Široko so se odprla pota sovjetski pomorski trgovini in ribolovu, k; sega po zmagi nad Japonsko vse do južnega Sahalina in tja do Kurilskih otokov.
Novi ljudje prihajajo v Vladivostok z vseh koncev Sovjetske zveze in mesto že komaj sprejema doseljence, ki so prišli iz Moskve in iz HarkoVa, iz Taškenta in Tbilisa, iz Novosibirska ln Sverdlovska. Prišli so, da pomagajo izgraditi Vladivostok. Ta naloga zahteva delovnih rok. V če-
Sploini indeks cen je v vzpo-redbi s predvojnim 936 krat večji; kupna moč delavstva se je zmanjšala za 50%; zasebni zlati zakladi so se povečali petkrat, medtem ko se je zlata rezerva narodne banke zmanjšala za polovico: to je v kratkem tako imenovani «pogled na panoramo današnje francoske situacije».
Življenjski pogoji francoskega delavstva so z vseh vidikov zelo slabi. Vsekakor se sedanja Rama-dier-ova socialistična vlada žilavo upira vsem zahtevam sindikatov: V najvišjem interesu domovine, pravijo, toda pred gospodarskim prodiranjem ZDA v francoske zadeve kimajo z glavami in ne rečejo nič.
To je zato — se komentira — ker so Amerikanci s svojim Marshallovim planom dokazali «oči-vidno velikodušnost».
Toda delavstvo, ki ima manjšo diplomat ično kulturo, toda več občutka, pravi, da tako imenovana Trumanovo mednarodno gospodarstvo ni nič drugega kot navadna potreba ustvariti za ameriške imperialiste izvozna tržišča, s pomočjo katerih se hočejo izogniti krizi, ki preti ZDA.
Gospodarski in politični komentatorji listov «Le Mondet) in «Aube» trdijo seveda, kakor je znano, ravno nasprotno.
Resnica pa je, da so Amerikanci začeli svojo politiko opomoči» s tem, da so zmanjšali izvoz ru-
FRANCIJA DANES
skega premoga v Francijo, ki je stal 1S36 frankov po toni, zato da bi v zamenjavo pošiljali svoj premog, ki je po kakovosti slabši in ki stane *t,is frankov po toni, kar znaša za Francijo po Višanje stroškov v samo enem polletju za s milijarde in 600 milijonov frankov.
Isto trdijo glede dostave žita, katerega cene rastejo vsak mesec in ga Francija mora plačali v gotovini in v dolarjih. Gotovo je, da je francoska industrija na najboljši poti, da jo bo kontroliral ameriški kapital in da ves gospodarski sistem postaja vedno revnejši.
Zaradi ameriške, ekspanzivno-st.i se že sedaj nahajajo nekatere industrijske panoge kot na primer avtomobilska in kinomato-grafska v zelo težki situaciji. Zato resnično ne bi bilo treba ničesar več dodati k temu, da bi se razumelo, kako netočne, in sicer hote netočne, so bile trditve Ra-madierove vlade, ki pravijo, da na pariški konferenci ni bila okrnjena načela neodvisnosti in nacionalne suverenosti.
Položaj v Franciji pa je postal še bolj kritičen zaradi ogromnih
izdatkov, ki jih mora država žrtvovati za kolonialne vojne v In-dokini in na Madagaskarju ter za vzdrževanje čet v ostalih kolonijah. Cene kruha, tobaka, železniškega prometa se vsak dan bolj večajo.
Delavski razred je najbolj prizadet, pa mora razen tega nositi glavno težo obnove države, kajti kapitalistični vladajoči razred, ki je najbolj odgovoren za porast Francije in za sedanjo težko gospodarsko situacijo, se za obnovo skoro nič ne briga.
V tej povojni Franciji, ki še vedno išče pravo pot, je edini resnično zdrav pojav samo zavest delavslcega razreda, ki se odločno bori za obrambo demokracije in za neodvisnost lastne držate.
Francoski sindikati (Glavna zveza dela) so izdelali in predložili vladi finančni načrt, ki bi omogočil konsolidirati položaj države in glavna bremena obnove naložil trustom in bankam, ki so imele in imajo še sedaj največje zaslužke. Ramadier se je seveda temu uprl.
Upravičenost zahtev delavskega razreda nam dokazujejo sledeči statistični podatki:
Francoska petrolejska družba je v zadnjih devetih mesecih za petkrat povišala zmogljivost produkcije, a drugih 25 družb je v 12 mesecih zaslužilo 623 milijone frankov čistega dobička v primeri s prejšnjimi 122 milijoni- Istočasno ko so kapitalisti kopičili zaslužke, je delavski razred sam s svojimi napori v mnogih industrijskih panogah prekosil proizvodnjo iz leta 1938. Tako je n. pr. proizvodnja premoga dosegla 120%. Takoj po osvoboditvi države so delavci zastavili vse svoje sile, v cilju povečanja proizvodnje do najvišje mere, seveda niso storili tega zaradi povečanja profitov kapitalistov, temveč zato da bi bilo francosko gospodarstvo neodvisno. Delovni polet rudarjev severnih pokrajin in Calaiskega prehoda, vztrajnost tovarniških kovinarjev v metalurgičnih tovarnah predstavljajo prav takšne vzglede visoke patrlotične zavesti francoskega delavskega razreda.
Vsekakor omenjeni komentatorji «Aubčy> in «Le Monden, da omenimo samo dva, že dalj časa pridigata, da se je francoska industrija nahajala v kaotični situa-
ciji, da je bilo nujno prositi pomoč v inozemstvu, da delavski razred ni imel ne moralne ne politične pravice do povišanja mezd in na kaj so sploh merile tiste «paroier>, postane jasno, ko je Marshall objavil famozen plan, katerega so komentatorji teh listov začeli takoj odobravati. Za vladne kroge pomenijo ameriške hegemonistične zahteve, čeprav vsebujejo podrejanje francoske industrije interesom ameriških tru-stov, edini mogoč način ohranitve njihovih razrednih položajev z vsemi privilegiji in nadvlado, ki jim jo to prinaša. In to je za francoske vladne kroge dovolj.
Splošno stavkovno gibanje je svetu dokazalo kljub opoziciji vseh strank, (tudi vodstvu socialistične stranke), kako je delavski razred v Franciji združen; istočasno pa je dokazalo, kako protiljudske so nekatere stranke, ki mislijo, da imajo pravico govoriti v imenu francoskega ljudstva.
Delavski razred v Franciji je bolj kot kdaj prej odločen, boriti se proti poskusom ustvarjanja tako imenovanega azapadnega blo-ka» in proti pustolovščinam generala De Gaulla. Francoski delavski razred vztraja v borbi za ohranitev nacionalne neodvisnosti države v borbi, ki je vredna Očetov Bastilje.
ANDRE’ DELACLOUE
Copryght by — ATI —
trt; petletki še bo razvil Vladivostok v veličastno mesto Daljnega vzhoda. Kdor se hoče o tem prepričati, naj stopi v kabinet mestnega arhitekta Filatova, kjer s; bo ogledal gradbene načrte jutrišnjega Vladivostoka v vseh podrobnostih.
Vladivostok bo pri vsem svojem velikem gospodarskem razvoju dostojno poskrbel tudi za kulturni dvig. Ze zdaj ima štiri gledališča, a v nov; petletki bodo zgradili še dve modemi gledališči. Od tajge v zaledju s; bo Vladivostok spet prisvojil nekoliko hektarjev zemlje, da bodo zrasle nove stanovanjske kolonije in Vladivostok bo poskrbel
za obilen okras. Po številnih ulicah bodo zrasli novi drevovedl. Centralni park bp osemkrat povečan. Zgradili bodo novi Primorski bulvar s subtropskim drevjem. Prav posebno privlačen pa bo Botanični vrt z obilnim južnim rastlinjem. V okolici bodo zrasla nova zdravilišča in okrevališča.
Da, le Še nekaj let je treba potrpeti. In kdor bo ob koncu stalinske petletke prispel y Vladivostok, bo z občudovanjem spoznal, koliko ljubezni in truda vlaga Sovjetska zveza v svojo prestolnic^ Daljnega vzhoda, odkoder se na široko odpirajo vrata v širni svet.
faerielen dogodek
Kar se je primerilo S en ji Ko-valjovu, je zelo podobno dogodku, ki se je naključil njegovemu soimenjaku iz Gogoljeve povestir ce «Nos>. Veliki pisatelj je ta doživljaj takole' opisal:
«Uradnik Kovaljov se je zbudil precej zgodaj in zamrmral: brrr...., kar mu je bilo v navadi vselej, kadar se je zbudil čer prav še sam ni vedel, zalcaj tako. Kovaljov se je pretegnil in naročil, naj mu prineso zrcalce, ki je stalo na mizi. Rad bi bil pogledal mozoleo, ki mu je bil včeraj zrasel na nosu, pa je na svoje nemalo začudenje sprevidel, da nima več nosu.*
Ako ne bi pripovedoval o uradniku, marveč o Sonji, tedaj bi bil moral Gogolj vsekakor zor pisati takole:
cPetošolec Kovaljov iz razreda B se je zbudil precej pozno, ker je bilo zamujanje že njegova stara navada. Skušal je zamrmrati; brrr..., kar je navadno storil vselej, kadar se je zbudil, vendar je takoj začutil, da se mu usta nikakor nočejo odpreti. Kovaljov se je pretegnil in vzel zrcalce e mize. Rad bi bil videl modro liso, ki se mu je bila naredila pod očesom, ko je včeraj igral nogomet, pa je na svOje velikansko začudenje sprevidel, da se mu je gla-za spremenila — v nogometno žogo*.
Nadaljnji dogodki so se odigrali takole:
Ko se je od groze ves oznojil in drhtel po vsem životu, je Senja planil s postelje. Ko je zaslišal materine korake, je brž zamotal svojo glavo, se pravi, nogometno žogo, v brisačo.
«8enja, čez petnajst minut bo že zvonilo*,* ga je strogo opomnila mati iz sosedne sobe. «Kar pohiti!*
Senja je tekel v šolo, lahkotno in brez vsake misli. Na svojih ramenih je čutil nenavadno lahkoto. V teku se mu je razvezala vrvica nogometne žoge in naš junak je začutil, da lahko blabeče z usnjenim jezičkom, s prav tistim, ki ga je treba vtakniti med notranjo gumo, se pravi med dušo in usnjeni omot nogometne žoge. Vse se je dobro skladalo: vnovič se mu je povrnil dar govora.
Da le ne bi tovariši opazili, kaj skriva fant pod brisačo!
Senja je pritekel v razred nekoliko trenutkov prej, preden je vstopil učitelj ruščine.
rDanes bomo ponavljali*, je rekel. učitelj. cMimOgrede naj povem, da se nekateri izmed vas pri tem ne bodo prehudo utrdili, ker sploh ne mislijo na izpite, ki So pred durmi.... Vzemimo na primer Kovaljova... Pripovedujejo, da Kovaljov že ves čas, odkar se je vreme zboljšalo, dan in dan bije nogometno žogo. To je vsekakor zelo prijetno razvedrilo, toda vse ima svoje meje. In če se ta reč ne spremeni, se pač bojim, da bo... e, pa pridi semkaj, Kovaljov!*
Senja je vedro pristopil k deski. cKakšne zaimke pa poznaš t* «Koljko, Kuročkina in Pečka Mihina*, je zganil Senja svoj usnjeni jeziček. eKaajl*
*Seveda, ti so pri nas namestniki glavnih igralcev v moštvu*.
sCakaj, čakaj, ti govoriš nekam nejasno. Kateri pa so poglavitni deli stavkat* tVodja napada, — in to sem jaz!*
Učitelj je ves osupel pogledi Senjo.
tKakšne norčije pa blebečešf Ali sploh kaj misliš, kadar česnaš takšne neumnosti1 Nu, pa mi povej kaj o števn:kih!* ePet: ničla za nas!*
Učitelj je prebledel.
«Senja*, je rekel dobrohotno, egotovo te muči zob. Ves sl se zavezal v brisačo, zato pač težko premišljuješ. Ali ti je znano, kdaj uporabljamo klicaj t*
<Ob prostem strelu! Penaie!* *Lepo te prašim, saj sem ti rekel, da ne hlastaj...* cOfsajd, nogometaš zapusti igrišče!*
<iDa, da*, je žalostno rekel učitelj. «Jasno, da mora nogometaš zapustiti tekmo*.
....Pravijo, da Senja Kovaljov zdaj venomer išče svojo glavo na nogometnem igrišču, ker jo je po splošni sodbi tam res tud* iz gubil.
Ali pa jo bo našel, še preden se pridno izpiti, — tega nikakor ne vemo.	(iz ruščine).
-M,.
h Nekaj o našem
primorskem otroku
Rada bi povedala našim materam, kako je fašizem ranil dušo našega slovenskega otroka to da to tudi ni moglo biti drugače. Prvo, kar sem ugotovila, je, da ne izražajo dovolj spoštovanja in ljubezni do svojega učitelja. Zakaj ne? Sola in dom sta bila za dobe fašizma v razcepu, nista delala z roko v roki, nista delala skupaj. Ko ste poslali otroka v šolo, mu niste mogli reči: «Ubo-gaj učitelja, poslušaj njegove besede, napiši si jih v spomin in dušo». Morale ste učiteljeva predavanja samo kritizirat; in če se je vaš otrok protivil učitelju, ga ni ubogal, mu je nasprotoval, celo odgovarjal, ni bil pazljiv, se mu smejal, ste morale njegovo vedenje samo odobravati. Vsilili so vam učitelje, ki »o imeli nalog uničiti našo kulturo, zato ste otroku skušale dopovedati, da to ni naš pravi učitelj. Tako je moralo biti.
A poglejmo, kaj se je dogajalo v otroški duš;. V svoji nežni dobi ni mogel razumeti grobosti imperialistične politike in je doumel samo to, da mu je učitelj sovražno bitje, katerega ni treba ubogati, ni treba spoštovati in ceniti. To spoznanje je v njem raslo in danes, ko ga podučuje slovensko učiteljstvo, ga ne pozna dovolj Mi učitelji to razumemo in hočemo polagoma ozdraviti dušo primorskega otroka. Naši primorski otroci nimajo vztrajnosti pri delu. Poskušajo in trudijo se, da bi sledili dve uri učiteljevim besedam, a pri tretji url postane-že nepazljivi. Neki učenec mogoče zamahne z roko ali napravi grimaso, se malo popači, mogoče tudi po nesreči to ves razred bruhne v smeh, katerega pa ne skušajo premagati, temveč ga le večajo. Strmite in gledate te otroke in vam je težko, ne morete jih strogo kaznovati. Spomnite se, da je vzgajal te otroke že od prvega razreda dalje in še v predšolski dobi fašizem, ki je hlepel po zunanjem pompu, ki je iskal zunanjih uspehov, samo to, kar se že od daleč vidi in sliši. Ni se pa znal poglobiti v resne stvari, v bistvo učenja. Poleg tega ga otrok ni mogel popolnoma razumeti in ga je razumel le na pol. Zato je danes pred na-
mi učenec, ki ne more vztrajno delati. Zapomni si nekaj malega, doma ne sede, da bi premislil nalogo, kakor jo j« premislil, naš otrok pred fašizmom, temveč z muko nekaj spiše, zapadel je površnosti, ki ni svojstvo našega značaja. Površnost je težka rana, vsekana v dušo naše mladine. Ali bo mogla površna mladina kaj doseči? Vse bo pričela, za vsako novost se bo navdušila, a do kraja ne bo izpeljala nobenega dela. Samo z doslednjo vzgojo doma in v šoli Ji bomo kos in moramo Ji biti kos.
Se zadnje bi rada navedla. To je nevljudno robato vedenje. Naši učenci tudi v višjih razredih rečejo «a* namesto prosim, ko se jih nekaj vpraša. Za uslugo se ne zahvalijo. Kakor majhnega otroka jih moramo opozarjati: «Reci hvala!» Precej truda je bilo treba, predno Je razumel, da je lepo, če staremu človeku pomaga, da mu pobere list ali kredo, ki mu je padla na tla. Se danes se zgodi, da dobim učenoa, ki sede v klop s kapo na glavi in noče razumeti, da se olikan učenec odkrije pri vstopu v razred. Kadar pozdravlja na cesti, tišči roke v žepu in zakliče: «Zdravo!» pogleda na streho, da še sama radovedno pogledam, koga tam pozdravlja. Da bi pozdravljali stare domačine, o tem ni govora, V vlaku, v tramvaju naši otroci preširno sedijo, ker so s svojimi lahkimi nogami prišli hitro do sedežev, a starček in žena z otročičkom v naročju s težavo stojita poleg mladih in neolikanih ljudi.
Nevljudnost naših otrok pa nima izvora v neki duševni popačenosti. Ce ga pogledamo v oči, vidimo, da gleda iz njih dobra, zlata primorska duša. Nevljudnost je samo zunanja trda lupina, ki si jo je iz sramežljivosti brez potrebe nadela. To lupino moramo odstraniti in naj se vidi jedro in njegova lepota. Naše otroke čaka še veliko in častno delo. Ne šola ne dom ne smeta molče mimo tega, kar je na njih nezdravo, kar kvari njihov značaj, če hočemo, da ga bodo tudi častno izpolnjevali.
Učiteljica
PRIMORSKI DNEVNIK.
— «
17. avgusta 19^;
Kako poroča policija
Najmanj, kar lahko pričakujemo od civilne policije je to, da bi bila vsaj v svojih uradnih poročilih nepristranska. Da pa temu ni tako, nam jasno pokaže poročilo, ki so ga izdali včeraj o dogodkih prejšnjega večera v drevoredu 20. septembra in po drugih tržaških Ulicah.
Poročilo govori o «komunističnih elementih, ki so se priklatili (sono calati) v središče mesta od Sv. Jakoba, iz predmestij in iz bližnjih vosi ».
Mislimo, da če pridejo Sentja-kobčani ali Svetoivančani v središče mesta po opravkih ali na sprehod, se s tem niso priklatili, ampak imajo kot pristni Tržačani — mnogo bolj pr:s+ni od velike večine onih, ki si lastijo monopol v drevoredu XX. septembra — pravico, da hodijo po katerem koli delu svojega mesta, ne da bi se vanj priklatili, kakor se Je priklatil marsikateri član civilne policije. Enako pravico imajo nedvomno ljudje s Proseka, Oočin, Bazovice in drugih delov tržaške občine in Julijske krajine. Morda to ne ugaja piscu dotičnega poročila, toda to so dejstva, s katerimi se bo moral sprijazniti ne samo on, ampak tudi tisti časopisi, Iz katerih morda žrpa frazeologijo za svoja poročila.
Tudi za ono drugo stranko, ki jo poročilo navaja kot Italijane ali protikomuniste, bi bilo mnogo bolj umestno drugo ime, bolj prikladno za tolpe Giuntovega tipa, ki bi rade uničile antifašiste, med katerimi so prav gotovo boljši Italijani od njih samih.
Kakor leta 1919
V petek avečer ob 23. je šlo po drevoredu XX. septembra 6 delavcev: eden is Turina, dva iz Milana, eden iz Sicilije, eden iz Furlanije tn eden iz Trsta. V višini utice Ti-meus so se srečali s skupino mladih ljudi, po izgledu študentov, ki so od delavcev zahtevali dokumente. Furlan jim je pokazal izkaznice Italijanske komunistične Partije, ki mu jo je pa eden od paglavcev iztrgal iz rok in se zadrl: eSmrt italijanskim komunistom/», nakar so delavci seveda reagirali. Nekateri izmed paglavcev pa so potegnili nože. Delavci pa so uspeli dvema nože iztrgati iz rok. med tem ko so ostali pobegnili. Pri tem je bil ranjen delavec Pietro Mariani iz Milana.
Eden od nožev se nahaja v redakciji lista elAivoratore».
Brez komentarja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Kdo ovira povratek
primorskim železničarjem
„Soča“
glasilo Demokratične fronte
Izšla je četrta številka goriškega tednika «Soča», glasila goriških, beneških in kanalskih Slovencev
Vsebina te številke je ravno tako pestra in zanimiva kakor ostale dosedanje številke tega tednika, ki je bil sprejet od goriškega ljudstva z veliko simpatijo. Tiskan Je v dveh barvah in ga krasijo številne lepe slike. Posebno važen in čitanja vreden je članek, ki govori o I. kongresu Demokratične fronte goriških, beneških in kanalsk'h Slovencev, ki nas podrobno seznanja s potekom te važne konference, prinaša celoten program Fronte, referate in odmeve diskusije neza-meznih delegatov. Zraven gospodar skih člankov prinaša aktualen spis o briških kolonih in zakupnih pogodbah, razgovor z m adinko ki se je-vrnila s praškega fest!va’a -n droge zanimivrsti.
Naročnina tednika «Soča» je sledeča:
Mesečna lir 60, jugolir 40, lin „4 Četrtletna lir 170, jugolir 110, din 70 Polletna lir 320, jugolir 220, din 130 Lrina lir 600, jugolir 400, din 240.
Naročnina s? sprejema pri upravi lista v Gorici, Corso Roosevelt 33II ali pa pri krajevnih kolpor-tažah.
Preveč Šovinistov na nošti
Gošpa Mahnič Ivana živi že 15 let v Rimu s svojo hčerko. Ta mesec se je vrnila začasno v Trst. od koder je napisala pismo hčerk', ki je ostala v Rimu. V naslovu od zar daj Je zapisala svoje ime po slovensko, kakor Je delala ves čas tudi v Rimu.
Ko je hotela na tržaški glavn' pošti pri okencu št. 30, oddati priporočeno pismo, Jo je tamkajšnja uradnica nahrulila, da jg tu Italija in da je Trst italijanski. Vse to Je zabelila s kopico psovk in grdih imen na račun Slovencev. V vseh 15 letih njenega bivanja v Rimu Mahničeva nikoli ni doživela primera takega besnega šovinizma, ki Je monopol tržaških šovinistov in neofašistov.
Podobnih slučajev Je bilo na tržaški pošti že več in smo o nekaterih tud! že pisali. Takih vročekrvnih elementov kot je omenjena uradnica, nam je zapustil fašizem vse preveč po raznih uradih. Zato bi nih elementov kot Je omenjena urad-teijstvo podvzame potrebne ukrepe, da se očistijo urad; tistih ljudi.
Odbor primorskih povratnikov je zopet poslal dve pismi primorskih železničarjev, ki še sedaj morajo vršiti svojo službo v Italiji.
V prvem nam železničarji omenjajo, kako jih je fašizem v letih 1925-26 premeščal v Italijo in koliko prošenj so od tedaj napravili, da bi se vrnili domov. Toda vsakokrat se je glasil odgovor: v Julijski krajini ni prostih službenih mest. Jasno je, da je bil ta odgovor le izgovor za dekret, ki je prepovedal tem tako zva-nim drugorodcem nastavitev v Julijski krajini. Prav tako tud; danes ko je demokratična vlada, se odgovor na prošnje vedno glasi: V Julijski krajini ni prostih službenih mest. Čudno, kakor da bi primorski povratniki zahtevali kakšne nove službe. Mar ne vedo gospodje, da primorski povratniki želijo samo povratek na tista službena mesta, s katerih jih je pregnal fašizem.
Pri vsem tem moramo pomisliti, da od 10.000 naših ljudi, ki so bili nasilno premeščeni, Jih danes prihaja v poštev le kakih 1000, od teh pa je napravilo samo 140 prošnjo za povratek. Tem bolj čudno je zadržanje oblasti, k; na vse načine ovirajo povratek teh eseb. Nasilno premeščeni železničarji zaupajo v mlado italijansko republiko, predvsem pa se obračajo na ZVU, ki naj tem ljudem prizna pravico povratka, katero jim je odrekal faš.zem celih 20 let.
Drugo pismo pa so pr'morski železničarji naslovili na polkovnika Barnett-a. V pismu železničarji o-gorčeno obsojajo ve.s dosedanji birokratizem in obljube, s katerimi hočejo ovirati in opajati naše železničarje, ki že dve leti čakajo dekretov, da bi se vrnili domov, od koder so jih nasilno pregnali.
Samo na vztrajen pritisk odbora primorskih povratnikov je 21. V. t. 1. ravnateljstvo državnih železnic v Rimu opozorilo tukajšnje ravnateljstvo v Trstu, naj dobrohotno pretresa prošnje za povratek na stara službena mesta. Poleg tega se je ravnateljstvo obvezalo, da bo preskrbelo premestitev takoj, ko bo to odobrila ZVU.
Kdo pa vse to ovira?. Naravno ZVU, k{ je v svoji noti 190-460 dne 6. II. t. 1. izjavila, da bo samo po odobritvi, italijanske vlade rešila posamezne prošnje. Dejstvo pa je, da od 1. januarja 1946. do danes ni bilo ugodeno še nobenemu primorskemu železničarju, ki je zaprosil za premestitev. G. polkovnik Bar-nett zatrjuje, da je treba čakati guvernerja, ki bo o tem odločil. Torej po mnenju g. polkovnika bi morali tudi interniranci v Nemčiji čakati na g. guvernerja, če bi se hoteli vrn!ti domov. Mar niso bili tudi primorski železničarji internirani v Italiji? Primorsk; železničarji, ki žele povratek, se obračajo na vse kroge v Italiji in na guvernerja tukajšnjega ozemlja, naj končno reši to žalostno poglavje, ki ga je napisal fašizem.
Mladfnci so odšli v Jugoslavijo
V petek je prišlo-iz Italije 160 pripadnikov Mladinske fronte, ki so potovali v Jugoslavijo na delo. Isti dan je prišlo iz Jugoslavije 50 tržaških pripadnikov Mlade fronte.
Italijanski ujetniki se vračajo iz Jugoslavije
Baje na posredovanje bolzanske-ga škofa pri jugoslovanskih ob'a-steh je bilo izpuščenih, 174 .lalijan-skih vojnih ujetnikov ;z Južne Tirolske, k; so dospeli v petek iz Ljubljane v Trst, kjer so jih začasno nastanili v Silosu. Naslednji dan so nadaljevali pot proti domu.
V torek razprava proti tatovom Unrinega sladkorja
V torek, 19. t m. bo začela pred višjim zavezniškim vojaškim sodiščem razprava proti železničarjem, enemu člani civilne policije ;n dvema civilistoma, k; so se udeležili tatvine Unrinega sladkorja konec julija Lanskega leta na nabrežinski železniški postaji. Nekatere tatove je sodišče že obsodilo 28. junija t. 1., tako da bo sodna razprava v torek prav za prav nadaljevanje razprave, k; se je zaključila 28. junija t. 1.
V torek bo na razpravi tudi vlakovodja, k; je proti nagradi 200 000 lir ustavil vlak, tako da so tatovi lahko ;z železniškega vagona izpraznili 160 vreč sladkorja.
Na žalost pa tudi s to razpravo še ne bo konec te nečedne zadeve, kajti nekateri soudeleženci te tatvine so še vedno na, svobodi ter so I bežali celo v Južno Ameriko.
VESTI S PODEŽELJA
PONIKVE NA KRASU
Udarniško delo. Ze ob 7. uri zjutraj so se zbrali mladinci in mladinke iz te lepe kraške vasice r.a udarniško dalo. Čudila sta se sekretar jn sekretarka, ker so se izjemoma na delo javili vsi (41 po številu). Bil je lep sončen dan. Mladinke z lestvami na ramah in s čopiči so hitele brisati zastarele nap’se ter izprane od dežja, da pripravijo zidove za nove napise o petletnem planu, o priključitvi itd. Razdelile so si hiše, ulice in po 4 in 4 pridno udarniški delale, da bodo prej končale kot druge. Mladinci pa so imeli nalogo, očistiti vaške poti robide in smeti. Videl sj jih z vilami in fovči ter škarjami, kako si se zaganjali v robido, jo klestilj in snažili poti, tako da ho popotnik br;z skrbi hodil po ponikovskih poteh in mu ne bo treba paziti, da si ne bi raztrgal hlač. Drugi so spet kopali vodnjak.
Veselje je bilo gledat; to složnost in zanos mladine. Ko je skupina končala svoje delo, so se zbrali sredi vas; in ubrano zapeli, da se je razlegalo preko kraških hribčkov.
Ze popoldan so vedele vse kraške vasi, da so mladinci iz Poni-kev udarniško delali, da so čistili vas, da bo imela lepše lic?, in prijelo jih je za srce in dušo. Sklicali so sestanke in se domenili, da tudi oni ne bodo zaostali za tovariš; mladinci iz Ponikev ter da dobo drugo nedeljo pokazali Foni-kovcem, kaj da so. Avb rci, Gra-denci, Koprivci, Skopeljci, Tomaj-ci, Dutovci naprej na juriš!
Pokrajinska zveza ES poziva ZVU
naj napravi konec fašističnim provokacijam
Pokrajinska zveza Enotnih sindikatov opozarja na dogodke preteklega tedna, ki so se dogod'li v Trstu in v Tržiču. V Tržiču so reakcionarne fašistične tolpe zzivale in napadle tov. Jordana Pratolon-ga, poslanca italijanskega parlamenta, ko je v sredo, 13. t. m. prišel iz sedeža Ital’janske komunistične partije v Tržiču.
Prav tako opozarja na razbitje spominskih plošč mučenikov iz ulice Ghega in ul. Masslma D Aze-glio. Tudi te plošče v spom'nskem parku so razbili s kladivi fašistič-n' elementi, ki so jih tukajšnja sodišča in sodniki obsodili na smešno nizko kazen ali pa so jih celo oprostili, takd da danes ti ljudje nadaljujejo svoje zločinsko delo. Pokrajinska zveza Enotnih sindikatov opozarja vse poštene (meščane, 1) da se je okrepila faš’stična delavnost, 2) da ni nobenih ukrepov, k' bi temu nevarnemu stanju napravili konec, 3) da policija ne aretira fašističnih provokatorjev in kompromitiranih oseb. ki so zbežale roki pravice v Trst, 4) nesramno pisanje nekaterih tukajšnjih dnevnikov, ki s svojim p’sa-njem dajejo potuho fašističnim skvadristom. da bi tako izzvali resne nemire. Zaradi tega poziva Pokrajinska zvCza Enotnih sindikatov ZVU, ki vzdržuje red in ščiti osebno varnost državljanov, naj z najresnejšimi ukrepi napravi konec temu stanju.
odbora, predsednik in tajnik L O ter razni drugi člani naših množičnih organizacij. Pridržanih je bilo skupno Ž5 ljudi obeh spolov. Zvedeli smo, da so se isti nahajali na praznik 15. t. m. na dvorišču kvesture v Gorici.
Ko so drugi dan vaščani zvedeli o tem dogodku, kateri nas še živo spominja na nekdanje pohode fašistov in kvesture, ko so z dobro znanimi policijskimi vozovi odvažali naše najbolj zavedno ljudi v go-riške in tržaške zapore, so se nehote vprašali če se je začela ponovno ona temna doba, proti kateri smo skozi 25 let borili in ki je zapustila pri primorskemu ljudstvu najstrašnejše spomine.
Škandal javnih del pred sodiščem
Poročevalski urad Julijske krajine je izdal sledeče poročilo: Proti kapetanu J. R. Squdru in poročniku D. A. Wildeju, ki sta bila do nedavno častnika na oddelku za javna dela zavezniške vojaške u-prave Julijske krajine, se bo zabila sodna razprava jutrj, v ponedeljek, 18. t. m. ob 9.30 na vojaškem sodišču za tržaško okrožje v ul. Universita št. 8.
Začetek razprave proti ameriškima častnikoma majorju E. H. Ri-chardsonu in kapetanu T. H. Co-chereamu bo objavil poveljnik 88. ameriške pehotne divizije.
MALIJA
V preteklem tednu je v naši vasi delalo na udarniškem delu 67 tovarišev in tovar.šie. Napravil so skupno 630 prostovoljnih ur v skupni vrednosti 28.150 lir. Popravili smo že precej poti in očistili vas. Sklenili smo, da bomo čimveč prispeval; s prostovoljnim delom, ker vemo, da bomo tako koristili le sebi.
KANAL
Birma, kakor se je nismo želeli. Vernikom je bilo sporočeno, da bo sprejem nadškofa Margottija v petek na praznik Marijinega vnebovzetja ob 10. uri. Toda policijski inšpektor Ozebek je pripeljal nadškofa že prejšnji večer. Ko je bil škof Margotti na varnem v župnišču in je ojačena policija v civilu in v uniformah zastražila župnišče in trg so bili tudi aretirani tovariši spuščeni na svobodo.
Dva nedomačina sta v hitrici pripravila slavolok, tako da bo vsaj na zunaj nekaj videza o slovesnost'. Ko je naslednje jutro škof Margotti zapustil župnišče, je bilo v špalirju okoli 40 ljudi. Radi bi vedeli, kako je bilo pri srcu škofu Margottiju. ko je videl ta mrzli snejem. ki se ga niso udeležile množice. kakor je to vedno bilo v navadi. Kakor je prišel, tako je tudi odšel. Policijski avto Je nadškofa okrog 4. ure popoldan ponovno odpeljal v Goričo, tako da ni prisostvoval procesiji, ki se je vrš!ln uro pozneje.
Takšne so birme v slovensk’h k^aiih ki jih obooia, več’nn zavednega slovenskega ljudstva. b'rme. ki se vršijo z velikim policijskem aparatom.
Koprsko semenlščs
bilo skladišče živeža- Narodna zaščita aretirala Don Laborja
Preiskava, ki jo vodi kriminalni oddelek koprske narodne zaščite proti družbi tihotapcev in saboterjev, ki so s svojim delovanjem odtegoval; ljudstvu živež in hoteli spraviti ob ugled ljudske oblasli, je dovedla do presenetljivih odkritij.
Koprsko semenišče, ki bi moralo služiti pač svojim duhovnim namenom, je dejansko bilo le skladišče črnoborzijancev in saboterjev. V semenišču so organi kriminalnega oddelka našli: 20 q in 36 kg bele meke, bele koruze 80 kg, rumene koruze 20 q in 57 kg, koruzne moke 225 kg. fižola 422 kg, pšenice 688 kg, mila 283 kg. kavinega nadomestka 70 kg, sladkorja 53 kg, olja 96 kg, masti 59 kg, slanine 19 kg, konserv 161 kg, vojaškega prepečenca 84 kg 'n 55 kg marmelade. Poleg tega blaga pa so bile skrite še jestvine, ki pa so deloma že pokvarjene. Značilno je, da so vai prebivalci'semenišča imeli živilske nekaznlce in poleg tega so dobivali še določene dodatke nekaterih živil. Tako je upravnik poslal prošnjo na odsek za prehrano dne 4.3 t. 1. in na podlagi te prošnje je semenišče dobilo za 80 ljudi: 1 q krušne moke, 1 q koruzne moke, 10 kg sladkorja, 5 kg mila. Vse te dodatne količine so dobivali vsak mesec. V kuhinii semenišča so poleg tega še,odkrili 30 kg novcev po 20 cent in 50 cent italijanske valute. Medtem ko velik del Istranov nima pohištva, ker jim je fašizem zažgal veliko vasi, le v semenišču v nek' sobi bilo nakopičeno pohištvo, ki na je bilo že vse raziedeno od črvov. Poleg tega pa le bilo tam še na desetine neuporabljenih žim-
nic. V knjižnici so našli tudi 107 kg ementalskega sira, 160 kg fižoia in 374 kg bele moke.
Sedaj se pa od upravnika semenišča dona Laborja pa do zadnjega semeniščnika vsi skupaj izgovarjajo, da niso ničesar vedeli o vsem tem skritem živežu. Don Labor celo trdi, da mu ni ničesar znanega o tem, da bi moral prijaviti oblastem količino racioniranih živil. Pri tem pa pozablja, da se bili tudi v zvezi s tihotapsko družbo, ki so bili v njej udeleženi tudi eculi v Trstu. Seveda so vsi ti izgovori kaj jalovi. Zarad; tega je narodna zaščita aretirala dona Laborja, ker je očitno, da je mož odgovoren za vse, kar se je dogajalo v semenišču.
KOLEDAR
Nedelja, 17. avgusta
Liberat, Milica Sonce vzhaja ob 6.06, za ^ ^
ob 20.07. Dolžina dneva
Jutri 18- avgusta
Helena, Bronislava
Spominski dnevi
1944: so partizanske enote XVII. divizije odbile sovražno kolono pri Zapotoku,
Naša stvar je učiti in učiti se, prizadevati si nakopičiti čim več. znanja, kajti pomembna družbena gibanja so tam, kjer■ je znanje, in sreča bodočega človeštva je samo v znanju (Cehov).
Protestna stavka v Javnih skladiščih
Ravnateljstvo Javnih skladišč je samovoljno odpustilo 50 delavcev. Med teimi delavci je tudi član tovarniškega odbora.
Zaradi tega je delavstvo včeraj med 10. in 11, ura v znak protesta stavkalo. V spomenici pa, k; so jo poslal; ravnateljstvu Javnih skladišč, ostro ugovarjajo proti načinu postopanja s strani direkcije. Nadalje zahtevajo, da se ob vsaki priliki izvršijo vsi tist; ukrepi, ki so potrebni, da se pravice delavstva zaščitijo. Prepis spomenice so poslali tudi ZVU Tn OOSS.
Odpust je delavstvo zelo razburil, saj pomeni tak postopek krš'-tev pridobitev delavstva na sindikalnem polju. V spomenici zahteva delavstvo, da se tovarniški cdbor stalno obvešča o vsem, kar namerava ravnateljstvo storit; proti na-meščenstvu.
C? so pa odpusti res potrebni, tedaj se mora o tem obvestiti tud: tovarniški odbor. S samovoljo se mora prenehati, vse se mora izr vršiti rednim potom.
Predstavnik; delavstva in urad-ništva zaključujejo svojo spomenico z ugotovitvijo, da se morajo odpustiti, če že ni drugiga izhoda, najprej oni, k; niso tu rojeni. Takoj pa se mera preklicat; odpust člana tovarniškega odbora.
Gradeški žu^an - general
Z veljavnostjo od 8. avgusta 1947 je bil iim -novan za predsednika ob-č’ne Gradež general ing. Giovanni Corte.
MUMIJAN
S prvim septembrom se bo pri nas pričelo z gradnjo nove šole. Nova šola bo zgrajena na popolnoma novem me,stu in po načrtu, ki bo ustrezal vsem zahievam. Prejšnjo šolo so nam požgali Nemci, ker so v njej našli sledove za partizani. V novo šolo bodo hodili otroci iz osmih vasi. Poučevalo se bo v slovenskem in italijanskem jeziku.
Pred dvema tednoma smo pričeli z gradnjo novega vhoda na pokopališče, kamor je do sedaj vodila	le ozka steza. Vse delo	se
vrši	prostovoljno.	Vsak	dan dela
48 tovarišev, od vsake hiše po eder., ki delajo devet ur dnevno. Napravili	bomo sedaj	široko	cesto,	ki
bo vodila naravnost od glavne ceste.
2e več kot mesec dn' ni dež 3-valo v našem kraju. Občutno je prizadet krompir, enako fižol in koruza. Tudi trta že občuti zadnje dni	pomanjkanje	vode.	Ce bo	v
kratkem prišel dež, se bo grozdje še popravilo in bomo Imeli debro letino in tudi dobro kapljico.
RIIIEMBERK
Množične aretacije. V noči od 14. na 15. avgusta je civilna in vojaška policija obkolila hišo tovariša Besednjaka iz Cvetreža, pri kateremu se je sestalo nekaj ljudi. Brez nadaljnega zaslišanja so jib odpeljali na jeepih na sedež c'-vilne policije ter od tam v Gorico.
Med aretiranimi osebami je tudi predsednik in tajnik krajevnega OF
Ugodnosti za člane Enotnih sindikatov STO za letne dopuste v Jugoslaviji
Ministrstvo za finance FLRJ je določ.lo pod št. 31504 od 26. 7. 1947., da se vs? ugodnosti članov enotnih strokovnih zvez Jugoslavije na letnem dopustu priznajo tudi sindikalnim članom, jugoslovanskim državljanom, zaposlenim na Svobodnem tržaškem ozemlju in nji-hovm ožjim svojcem. Te ugodnosti obsegajo:
1)	50%-tni	popust voznine na
vseh prometnih sredstvih državne eksploatacije (razen v letalih) na potrdilo, da gredo na letni odmor, brez ozira na to, v katerem kraju ga prebijejo in koliko duj v kakem kraju;
2) 25%-tni popust od penz'noske cene v počitniških ali zdraviliških državnih gostiščih pri vsaj petdnevnem bivanju v istem kraju; če so državni hoteli zasedeni, velja popust tudi za samo penzior.sko hrano;
3) 50 Čt-tni popust -a pristojbinah za bivanje v zdraviliščih, popoln popust pa v ostalih krajih;
4) vsak član s'.nd'kata in prav tako tudi njegov druž’nski član sme uporabiti samo enkrat na leto;
5) če je družinski član tudi zaposlen ter je član sindikata, sme prav tako uporabiti popust samo enkrat r.a leto — bodisi z objavo, izdano na njegovo ime, hod si z objavo zakonskega tovariša, očeta ali matere — člana sindikata, izdano za člana sind kata in hkrati za njegove družinske člane, k: imajo pia-v co do popusta.
Togoji za te ugodnost; so torej: jugoslovansko državljanstvo in zaposlenost ter članstvo Enotnih sindikatov na STO-ju.
Policaja - zaljubljenca
sta odkrila hišo sostankov
Policija, oddelek za zaščite morale, je zvedela, da v gostilni Zu-ljan v ul. Castagnetto ni vse v redu in da je tam tajno shajališče več alt manj zaljubljenih parov. Zato sta se en policaj in ena policajka preoblekla v civilno obleko in šla tja kot da bi bila dva zaljubljenca.
Ko se Je gostilničar za hip oddaljil, sfa neprava zaljubljenca vdrla v posebno sobo v prvem nadstropj i in tam zalotila neko žensko v družbi zavezniškega vojaka, kt sta bila sama in v temi. Pri zcsllšanlu je ženska priznala, da je bila že v-č-krat tam in da se plača po 1500 lir :sa noč ali po 500 lir na uro. Povedala je tudi, da ima soba posebno napravo zvoncev, ki Javijo v pritličje, kdaj Je treba ugasnil luč- Na podlagi teh izpovedi je policija aretirala gospodarja Antona Vladiča, da bo tudi on sedel v temni sobi, vendar y manj prijetni družbi.
Kupil je vreče za hlače
Pred dnevi Je 18-letni Napo.ita-nec Sasso Vincenzo iz ul. Orologio 4 ponudil nekemu Šteli ju d' Pa-squale dvojne hlače za 6400 V r« Sit-lio si je hlače ogledal in pristal na kupčijo. Plačal je pogojeno svoto, vzel zavoj in krenil proti domu. Ko je doma odprl zavoj, se je nemalo začudil, ker je našel namesto hiač le tri stare vreče. Napolitanec mu je pri kupčiji naglo premenjal zavoj s hlačami z drugim, kjer so bile vreče. Kupec je nepoštenega prodajalca naznanil policiji, ki ga je spravila pod ključ zaradi sleparije
Vrata so ji odnesli
Vratarica v ul- Zonta št. 2 Bca-trice Giorgetti je bila nred dnevi odsotna iz svojega stanovanja od 9 do 13.30. Ko se je vrnila, je ugotovila, da so neznani tatovi od nesli med tem časom vrata njenega stanovanja, polovico okna, nekaj kosov od štedilnika in neko drugo
okno s stopnišča. Pri tej svojevrstni tatvini ima vratarica nad 8000 lir škode.
Požar pri sežanski smodnišnlci
V bližin; sežanske smOdnišnice je izbruhnil v četrtek popoldne požar, ki se je razširil na precej veliki ploskvi. Gasilci so takoj prišli na mesto in po poldrugOurnem delu se jim je posrečilo omejiti požar ter preprečiti večjo nesrečo in škodo.
Preskrba
Trgovci, katerim se je pokvaril koruzni zdrob zadnje dehtvf, naj to takoj sporočijo nadzorništvu za prehrano pri občinskem prehranjevalnem uradu, tel. 45-28.
Sestanek SIAU
V ponedeljek, 18. t. m. ob 20.30 bo v veliki dvoran; krožka «Toma-žlč» (ul. Dei Leo 6) sestanek III. rajona SIAU. Govoril bo tov. Kenda o politični situaciji.
Ustanovitev novega prosvetnega društva
Vaa Prcbenek v Istri ustanavlja novo prosvetno društvo, ki bo nosim ime po padlem borca In bivšem pevovodji Jožetu Rspotcu. Ob tej priliki bodo nastopili z igro v 2 dejanjih «Dva prstaua*. Pri prireditvi bodo sodelovala sosednja prosvetna društva. Prireditvi, ki bo danes s pričetkom ob 16. uri, sledi prosta zabava.
šolo sporoča uprava, da se P^ letnik lahko vpišejo tudi c ki so dopolnila 16. leto. Zanj at šoli pripravljen poseben . i to posebno žensko nadzorrst < ^ na snov bo ista kakor za - ’ ^ sicer: splošni in strokovni v ,t. meti, iz katerih bodo morale I gat: izpite.
Ravno tako kakor f&ntj dekleta po končanem d™‘ študiju dobila stalno
državnem ali zadružnem se ^ Za hrano in stanovanje bo f
skrbljeno v šolskem interna -fl ^
sečna oskrbovalnina znaša ^ mesečno. Oskrbovalnina se
2500 lif
zn'ža na polovico ali na
četrtin0'
Fizkulturni miting
priredi danes, 17. avgusta klub Narodne zaščite v Kopru s pričetkom ob 15. uri.
Nižja gimnazija v Hrpeljah
Ravnateljstvo nižje gimnaz’je Hrpelje-Kozina spoorča, da se bo vrš 1 sprejemni izpit za I. razred gimnazije v torek, 2. septembra 1947 dopoldne. Učenci, ki niso priložil; prošnji spričevala 'n rojstnega lista, ne bodo mcgl; k izpitu. Vpisovanje v I. razred bo istega dne.
Popravni izpiti bodo 9., 10. in 11. sept. Dijaki naj prilože prošnji, kol-kovan; s kolkom 30 lir, šolsko spričevalo leta 1946-47. Istočasno bo vpisovanje v 2., 3. in 4. razred nižje gimnazije.
Nakazilo gumijastih plaščev za kmetijske vozove
Kmetijsko nadzorništvo ponovno obvešča kmetovalce, da ima na razpolago količino gumijastih plaščev za sprednja kolesa traktorjev Miiieapoljs in za kmetijske vozove velikosti 500/15 in 550/16. Prošnje maj se vložijo do 30. t. m. Cena za komad je 21.000 lir iz skladišča v Trstu.
Kmetijska vinarsko-sadjarska šola v Škocijanu pri Kopru
V septembru se bo pričel na vi-narsko-sadjarski šol; v Skocijanu pri Kopru dvoletnj kmetijski tečaj.
Namen tečaja je, da seznani sinove in hčere r.aših kmetovalcev z znanstvenimi pridobitvami v kme-fjstvu, da jih usposobi za pok!'c kmetijskega ekonoma odnosno, *’a jim da (možnost, da po končanih študijah nadaljujejo študij na srednji in nato na visoki šoli za kmetijstvo.
V dopolnitev razpisa za vpis v
i.lll.u HU j/viv«;vv _	-J	[j	2*
če se gojenec ali gojenk:-Mcžajn haja v takem gmotnem P „ e(je-da bi lahko plačal celotno no vsoto.	_fj.
Prošnji za sprejem je tre a ložiti:
1) rojstni list,
2) zadnje spričevalo,	y!-
3) potrdilo davčne uP^aLse9b*' šini dohodkov ;n vel‘kosti P	s;;ca
4) potrdilo o vedenju P med okupacijo.	...	-otr-
Vsi dokumenti morajo »*«J- od. jeni od krajevnega ljudskes bora.
Pevski koncert v škrbini
*tyo
Mladina in prosvetno «Pino Tomažič* Prire . vnnceri 17. t. m. ob 14.30 pevski K"oVt-Po koncertu sledi ples “ srt zgrajenem plesišču z b?g» ■ jg, i« čolovom. Igrala bo tud: £	.'$■
Prvačine. Za okrepčila bo bljeno.__________________
Dijaški dom v Ajdovsci®*
' »-Tl ^
Vprašalne pole za spret- ^ jj
ješk; dom se sprejemajo avgusta t. 1.
DAROVI IN PRISPEV*1
Za otroke v počitniških je doraval tov. Martellanc Se uj! iz Bukovice lir 1000. Iskrena. j(
Po končanem dnevu.«® skupina delavcev tvrdke 5 ripor* zbiala 1183 lir za politične v nike.
M
Kadilski spo
v nedeljo, 17. avgust® TRST II
7.30 Koledar — Jutranja.
7.45 Napoved časa in P°i? prt"1' Kmetijska oddaja. tO.OO (jut maše iz Sv. Justa, ll.lo , glasba. 11.30 Pridiga, ll'4’,, firi ni kaleidoskop. 12.45 Nap?' u,vi' in poročila. 13.00 Vinski jjj)
13.30 Koncertni pester sPor® jffi* Predavanje. 14.28 Citanjz ■
16.30 Otroška oddaja. 17.0® ^ jfoj ska popoldanska glasba. vVot;vi klorno predavanje. 18.30 M znanih oper in operet. *a6a 'e ske pesmi. 19.45 Napoved $ poročila. 20.00 Simfonicnft
21.00 Glasba po željah.
ura. 22.00 Glasbeni inferi-Klavirski koncert Liljan nato lahka glasba. 23.0® jn glasba. 23.15 Napoved ročila. 23.30 Citanje sp°re»* Polnočna glasba.
Odg. urednik DUŠAN H#®1 Tisk Stabilimento Tfp. Tri
Pri kopanju se je utopila
Na Velik', Šmaren se je utopila v kopališču Cedas v Barkovljah 36-Ictna Gruden Štefanija iz ul. Bo-nafatta 4. Ze mrtvo so prepeljali okrog 19. ure v mrtvašnico glavne bolnice zaradi zdravniškega pregleda.
Dr. GAEIA, zobozdravnik
Izdeluje proteze v Jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. tn od 13. do 19.	(Govori	slovenski)
TRST, ul. Torre Bianca 43
(vogal ul. CarduccI)
Smrtna nesreča tržaškega planinca
Dl Maria VIttorlo iz ul- S. Mau-rizio 9 ;n njegov prijatelj Gobbo Sergio, oba člana CAT-a iz Trsta, sta šla za nekaj dni na počitnice v Ovčjo vas v Kanalski dolini.
Ko sta se pretekli torek spuščala z vrvjo z neke police v Spikovi sku-pni, se je zgoraj odtrgal večji kamen in udaril Dt Maria po glavi, da je zdrknil navzdol in se zapičil v neko razpoko. Na klice na pomoč obeh tovarišev so se odzvali nekateri plezalci iz zavetišča Pellarini. Skupaj z drugimi ljudmi so se vso noč trudili, da bi rešili ponesrečenca. kar se Jim Je končno posrečilo. Težko ranjenega so prenesli v Ovčjo ves, kjer pa je v sredo ob 13. uri, skoro 24 ur po nesreči, podlegel dobljenim poškodbam.
Vsi tržaški planinci žalujejo za pokojnim tovarišem in predsednik CAT-a Je prišel že v sredo v Ovčjo ves, da bi uredil vse potrebno za prevoz trupla v Trst.
Mekal za staro in mlado	ZPP v ŠTANJELU PRIREDI v NEDELJO, 24 AVGUSTA ples na prostem Igrala bo godba iz PRVACINE, VABLJENI VSI!
Kino na Opčinah predvaja DANES v nedeljo,17. t. m. z začetkom ob 16. ur; .n v ponedeljek ob 19. amerkanski velef lm v naravnih barvah Robin Hood Srednjeveški prizori drznvltega ljudskega tribuna. Dogodki na zgodovinski podlagi v križarskih vojnah pogrešau ga Riharda Levjesrčnega, Igra ERROL FLYN. Oglejte si ga vsi! Pripeljite vaše malčke.	
	
	1FI REw§TONE
	| INTERNATIONAL COMPANY U. S. A. |
	
UL. G. V AS ARI 10 TRGOVINA ČEVLJEV TREVISAN VELIKA RAZPRODAJA vseh vrst letnih ČEVLJEV in 8ANDAL z 20% POPUSTOM UL. G. VASARI 10	Avtomobilske sume za kamione tn avtomobile imamo na razpolago v velikih množinah y prosti luk' v Trstu. — Biago se iahko izvaža. Sledeče velikosti: Avtomobili: Kam oni: 550-15, 550-16, 600-10 825-20, 900-20, 100-20, 1100-24 Vsa pojasnila daje zastopnik: Tvrdka Giovanni ZALUKAR & Co.,Trst ul. Galatti 22. Palača SAIMa, tel. 59-91 - brzojav Zalukar Tret.
TRŽAŠKI VELESEJEM
RAZSTAVA INDUSTRIJSKIH IN OBRTNIŠKIH IZDELKOV-
27- september -11. oktober 1947
POJASNIL A: Informacijski urad velesejma, Trst, ul- C. Ghega 2, tel. 85-90
Kmetovalci!
KRMO za žlv’nn in vse kmetijske potrebščine
VAM NUDI PO UGODNIH CENAH
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA
z. o. j v TRSTU
UL. S. MERCADANTE 4	TELEF.	88-19
(POLEG KNJIGARNE STOKA)
OBVARUJE, OMEHČA IN DAJE SIJAJ
VAŠEMU OBUVALU
—----------     .	fil
MALI O G
_________________ m	P
NAPRODAJ so prazni že JL P>' sodi od 300 do 3800	pvejiri
gnacco. Gorica. Korso SLOVENSKI PROFESOP j opremljeno sobo pri sl°Yej0n» žini. Ponudbe pod upravo «Primorskega dn^^^^
BRZOJAj
Blagovolite, gospa,	jpi*
vedno izdelke, ki nosijo ® j*
AMATO BREZ^
©
re«
Zaščitna znamka zaItl°
Pazite se
Denarnico z dokupi
na ime Dežman Polde Poštenega najditelja naPv dr jih odda proti nagr*1®1 «Primorskega dnevnika*-
Ulito
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOP
Z O. J.
T R S Ti
UL. CICEERONE 8
TELEFON 56-88 - 29-306 . 80 00
. S!?*
Trgujemo na debelo z vsakovrsln m blaS0*11
Iclika liluiHiidja niniiclnt^io Z Al I O IVI H v,i
R Z N A K Š T V«
TRST,	H	*	-	v