Poštnina plačana v goiotini
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto X.
Ljubljana, 12. maja 1938.
štev. 19.
Nihče ne ve, česa vsega Je zmožen, dokler ne tvega.
PubliUus S.vrus
r okoli 1. 50. pr. Kr.)
I 1 X •
•DRUŽINSKI TEDNIK« liha]* Vink tttrtek. Uradnittvo In uprava » Ljubljani, Cragarčiiava ul. 27/1II. Teleton £t. 33-12. Poštni predal it. »«l. Račun Poltna hranilnic* * Ljubljani II. 15.31». — NAROČNINA: za 'U lata 20 din, */j leti 40 din, '/< lata M din. V Italiji na lat* M lir, » Franciji SO frank**, * Ameriki i*/j dolarja. Narotnina J* treba plačati »naprej. ROKOPISOV n* vračamo, nelranklranih dopisov na <pr*J*mama, za odgovora J* priložiti ja I dinarje mamk. — CENA OGLASOV: m • d beiedllom stana vsaka enostolpčna petltna vrstica ali nj*n prosto' (Vitina 3 milimetre in Širina Si milimetrov) din 7'—. Med * g I a a I stan* vsaka petitna vrstica din 4*60. — N * 11 * *: — vsaka beseda din 2'—. Mali oglati: vsaka beseda din 0'50. Oglasni davak povsod S* possbaj. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Dohis :
Izdajalski pntni odtiti
(Gl. str. 3)
Največji most na Kitajskem, most če* Rumeno reko, so Japonci in Kitajci, *** *v®Jl strni spustili v srak, ds sovražnik ne bo mogel na drugi breg.
So5
S ČRTO
K Hitlerjevemu obisku v Italiji: nemški kancler v družbi Mussolinija nit admiralski ladji »Cavour«.
SREČNA ROKA
francoski napisal andrč MAUROIS
Srečna roku je skrivnosten in ne-doumen naraven dar. Nihče si je ne more pridobili. Človek se že rodi s srečno roko, nikakor si je pa ne more Privzgojili. Tako dragocen dar je, da sc zmerom znova čudimo, kako pogosto in v kako različnih življenjskih Položajih jo srečavamo.
Ta dar opazimo ob vseh mogočih Priložnostih. Nekateri ima srečno roko za ureditev svoje sobe. Soba sameva mračna, topa in otožna, brez življenja in lepote vse dotlej, dokler se ne vseli vanjo človek s srečno roko. En sam zamah s čarobno paličico, nekaj prijemov — in že je soba takšna, kakršna bi morala biti: svoje stanovalce obdaja kakor telo ogrinja dušo.
Spet kdo drugi ima srečno roko za cvetlice: videi sem sijajne uspehe, ki jih je človek s srečno roko dosegel z nekaj jesenskimi vejicami in jagodami, z nekaj brstiči in zatiči s cve-tocega grma, z nekaj trsi iz ribnika, ki so bili očitno kar na slepo srečo Povezani skupaj, med tem ko cvetlice vsega vrta pod nepoklicano roko niso hotele uspevati in sipati lepote okrog Sebe.
Ko sem bil še mlad fant, sem pogosto občudoval neko prijateljico, ki se je umela napraviti tako, da je bila videti na moč ljubka, čeprav ni imela nikakršnih prednosti razen neke prirojene ljubkosti v po"'<*H>, in glasu, ki je bil tako nežen kakor naprh na moljevih krilih. Črte na njenem obrazu so bile vsakdanje, nieni lasje so bili namesto zlati bledikasto srebrni; njene roke so bila predolge in suhe. A imela je srečno roko zase in še za marsikakšno stvar. Zavezala je trak in pentlja je stala brezhibno, bila je zmerom ljubka, ne glede na to, kakšno obleko in kakšen klobuk je imela.
Kakšna muka je torej, če mora človek, ki ima srečno roko za stvari, sprejeti roko drugega, ki je nima. Poznal sem hudo bolno gospo, ki je med odsotnostjo svoje strežnice zlezla iz postelje, da bi stvari na svoji toaletni mizici razporedila v pravem medsebojnem redu. V nravem redu! — koliko nam povedo te tri besede! Ni ireba, da bi roka, ki lepo razporeja stvari, neizogibno pomenila pikolovski red. Večkrat je bližja ljubkemu, smotrnemu neredu, ki pomeša stvari vse križem, a tako da so kolikor mogoče daleč od zoprneaa nereda. Sploh menim pa, da se nadarjenost rajši druži z neke vrste površnostjo kakor pa s pedantnostjo in da prodre skoraj na vseh poljih našega življenja.
RAZGLED PO SVETU
KITAJCI REŠUJEJO BELO CIVILIZACIJO
Japoncem bo tem slabša predla, čim globlje bodo prodrli na Kita/sko. Pomen kitajske zmage pri Tajerčuangu. Kadar bodo Japonci tik pred katastrofo, jim bo prišla rešitev — od Angležev
Utrinki
V Ljubljani 12. maja
V	rusko-japonski vojni 1. 1904./05. — tisti vojni, ki je Japonsko dvignila na višino velesile — se je Japoncem že v nekaj mesecih posrečilo carjeve armade na Daljnjem Vzhodu tako odločilno poraziti, da konec vojne ni mogel biti več negotov. Danes, v ja-ponsko-kitajski vojni, trajajo boji že deset mesecev, in vendar Japonska še zmerom ni mogla izsiliti odločitve. Ta primera kaže, da razpolaga maršal čangkajšek, nekdanji gojenec moskovske vojaške akademije, z neizmernimi silami. Med temi silami sta na prvem mestu kitajska narodna zavest in vštric z njo kitajska volja do ohranitve narodne ueodvisnosti.
S	temi besedami začenja zunanjepolitični urednik curiške »Welt-woche« članek, ki mu je dal naslov »Preobrat na Kitajskem«.
Preobrat na Kitajskem?! Ali je mogoče, se bodo vprašali premnogi naši bralci, vajeni v zadnjih letih samih porazov tistih, ki jim veljajo njihove simpatije — ali je mogoče, da se je že v desetih mesecih odločila usoda Daljnjega vzhoda in z njo bolj ali manj tudi usoda belega plemena? Da se je odločila tako, kakor smo sicer vajeni brati le v ljudskih povestih in v poučnih pripovedkah, t. j. z zmago pravičnega in s katastrofo krivičnih?
Ne; tako daleč vojna na Daljnjem vzhodu doslej vendarle še ni dozorela. Toda čeprav smo si v svesti, da je prerokovanje nehvaležna stvar, si upamo zapisati: vse kaže, da gre razvoj dogodkov na Kitajskem v takšno smer, da utegnemo biti v nekaj mesecih priče ene izmed največjih katastrof v svetovni zgodovini, katastrofe ene izmed še nedavno najmogočnejših velesil, katastrofe Japonske ; če ne bodo poprej druge velesile posegle vmes.
Ko so japonski generali začeli pred tremi četrtimi leta invazijo na Kitajsko, so svojemu lahkovernemu ljudstvu razlagali, da gredo samo na kratek sprehod in da bo vojne že v nekaj tednih, kvečjemu nekaj mesecih konec. Nepristranski opazovalci so že takrat dvomili, da pojde tako lahko; najbolj samozavesten med vsemi je bil maršal čangkajšek sam, vodja in preporoditelj kitajskega naroda. Takrat smo prvič brali primerjavo med japonskim vpadom na Kitajsko in Napoleonovim pohodom na Moskvo; primerjavo tudi med koncema obeh invazij. Toda malokdo med nami si je upal verovati, da drvi Japonska v podobno pogubo, kakršna je pokopala enega izmed naj več j ih vojskovodij vseh časov; preveč vojaških uspehov so bili
G. Miletič, naš minister za telesno vzgojo, je na nemško vabilo prišel v Berlin na obisk, da prouči nemške
metode za telesno vzgojo mladine.
dotlej pokazali Japonci nam strmečim in zgražajočim se zahodnjakom.
Rusiji in Kitajski je skupna neizmerna prostranost njunega ozemlja; baš ta prostranost je pokopala Napoleona. In baš ta prostranost pokopava danes J a p o n c e.
Danes je še prezgodaj pisati o dokončnem polazu Japoncev v kitajski vojni, piše že zgoraj citirana »Welt-woche«. Toda neizpodbitno je že danes, da so japonske postojanke hudo izpodkopane. To mora tudi v svetovni politiki roditi velike posledice. Vsaj začasno so Anglija, Francija in Holandska rešene težkih skrbi. Poražena, a tudi zgolj oslabljena Japonska dolgo let ne bo mogla več ogrožati njihovih kolonij na Daljnjem vzhodu. Velik dobiček ima od preobrata na Kitajskem tudi Rusija. Rusija se je kot edina izmed velesil odkrito zavzela za Kitajsko in podpira čangkajška ne samo z lepimi besedami, ampak tudi z letali in orožjem. Ta podpora utegne Staljinu prihraniti vojno z Japonci. Zraven mu pa daje možnost, da zbere že danes znatne vojaške energije na zahodu. To pomeni nedvomno okrepitev Rusije v njeni evropski politiki.
Ko je lansko jesen belgijski minister Vandervelde obiskal Kitajsko, mu je izjavil neki ugleden Kitajec:
»Mi gledamo s popolnim zaupanjem v bodočnost. Ne dvomim, da nas bodo Japonci še večkrat porazili, ker so boljši vojaki od nas. Vojna bo dolga in težavna. Toda čim daljša in čim težavnejša bo, tem več bomo imeli uspeha. Kitajska je velika. Naše človeške rezerve so neizčrpne, če vzdržimo do pomladi, in odločeni smo, da po vsaki ceni vzdržimo, bo Japonska ruinlrana, preden bo zmagala. In to bo za japonske osvajalne sanje začetek konca.*
Kitajci so vzdržali do pomladi, še več: na pomlad so prizadejali dotlej še nepremaganim Japoncem prvi poraz v odprti bitki: poraz pri Tajerčuangu. In prav ta poraz je oni veliki preobrat, ki mu posvečamo današnji članek: preobrat, ki pojde morda v zgodovino kot mejnik razvoja človeštva.
Bitka pri [Tajerčuangu in] Sučovu, piše londonski »Daily Herald«, bitka, ki divja z vso srditostjo že sedem tednov, pojde v zgodovino kot ena izmed odločilnih bitk v svetovni zgodovini. Naj se ta bitka konča kakor koli, že sama po sebi pomeni konec japonske nadvlade v Vzhodni Aziji. Kajti ta nadvlada je slonela na prestižu, na legendi o nepremagljivosti japonskega
vojaka. V sedmih tednih bojev so kitajske armade pod Li-čung-jenom po-mandrale oboje, prestiž in legendo.
Ko je japonski generalni štab po naglem zavzetju Severne Kitajske, po osvojitvi Šanghaja in Nankinga, sklenil zavzeti železniško progo pri Sučovu [in tako združiti oba japonska ekspedicijska zbora, severnokitajskega in nankinškega], je legenda še veljala.
Ves svet je pričakoval, da bodo Japonci v enem tednu ali dveh dosegli svoj cilj. Ves svet je še veroval v japonsko nepremagljivost.
Ves svet, razen čangkajška in generala Lija in njunega nemškega svetovalca generala Palkenhausna. Ti trije možje so sklenili pri Sučovu ustaviti japonsko prodiranje.
Sedem tednov so ga ustavljali in ga potiskali nazaj v krvavih protinapadih. Izgubljali so mesta in jih spet zavzemali. Uničili so cele japonske divizije, druge pa prisilili k vdaji.
Japonci so pripeljali z doma novih čet. 200—300.000 Japoncev je udrihalo po kitajskem »železnem obroču«. Toda železni obroč je vzdržal sedem tednov takšnega udrihanja.
Morda bo nazadnje odnehal. Nobena bitka ni odločena, dokler ni končana. Toda četudi Kitajci izgube, Kitajska dobi. Legenda je uničena. In to je najvažnejša stvar i za Kitajce i za Japonce: Kitajci se poslej ne bodo več bali Japoncev, ker vedo — prvič, odkar obstoje! — da jih morejo premagati. A Japonci so izgubili tisto neznansko samozavest, ki jih je celega pol stoletja vodila od uspeha do uspeha, od zmage do zmage. Prvič v svoji zgodovini gledajo danes porazu v oči. Njihova morala je omajana.
A tudi materialno morajo Japonci premagovati čedalje hujše težkoče. V zasedenem ozemlju jim rasejo četaši čez glavo; v razdejanih mestih in vaseh manjka ljudi za upravljanje javnih funkcij in za obdelovanje zemlje; tako grozita lakota in njena spremljevalka kuga. Nalezljive bolezni se širijo tem bolj, ker Japonci v svoji maščevalnosti na debelo streljajo ugledne kitajske civiliste in jih ne pokopljejo. Vse te težkoče bodo tem bolj naraščale, čim globlje bodo japonske armade prodirale v neizmerno prostranost kitajske dežele. Že zdaj zmorejo komaj toliko čet, da obvladajo le najvažnejša mesta; če bi hoteli strahovati vse zasedeno ozemlje, bi potrebovali več milijonov mož — a kako dolgo bo siromašna Japonska vzdržala tolikšen finančni napor?
Tod preneha primera med Napoleonom in Japonsko. Umik francoskih armad iz Rusije bogate Francije ni pokopal; pokopal je samo Napoleona. Poraz na Kitajskem bi pokopal Japonsko kot velesilo.
Tega poraza ne bomo doživeli v
PACIFIST JE UMRL
Včeraj teden je umrl v nekem berlinskem sanatorija sloviti nemški pacifist Carl von Ossietzl;y. Kljub temu da se je ves kulturni svet zavzel zanj, kljub temu da mu jc odbor Nobelovega sklada prisodil nagrado zn mir, ga Nemci niso izpustili iz koncentracijskeya taborišča, mu niti niso dovolili, da In šel po Nobelovo nagrado v Oslo; tako mu jc nagrado j požrl Kleparski advokat, kar je je i ostalo, je. šlo pa za stroške jetnikove j oskrbe v taborišču i)L pozneje v sanatoriju.
V sanatorij so pokojnega v.Os-sielzkega prepeljali šele pred poldrugim letom, ko za njegovo tuberkulozo že ni bilo več zdravila. In tam je zdaj umrl, jetičen pacifist, v življenju in smrti tragičen simbol današnjih perverznih razmer. Qti.
TENKO VESTNOST
Amerika je čisto zares razmišljala
o	tem, da bi dovolila prost izvoz orožja v vladno Španijo, češ da ni nobenega pravnega pomisleka proti temu, moralnega pa še manj. Pa ne ho kruha iz te moke: kongres ne ho dovolil. Zakaj ne? Zato ne, je izjavil neki poslanec, ker se USA hoji, da ne bi Nemčija in Francova Španija videli v tem sovražnosti.
Nemški Krupp ni tako tankovesten. Kajti kljub temu, da sta Nemčija in Japonska debeli prijateljici, "pošiljajo Kruppove tovarne orožje... Kitajcem
—	tako da se morajo Japonci v Berlinu pritoževati proti takšnemu pojmovanju protikomunističnega pakta.
CHAMBERLAINOV DEVETI PORAZ
Ne v parlamentu, kajpak! A zato ni najnovejši poraz za predsednika britanske vlade najbrže nič manj grenak: že deveti mandat od zadnjih splošnih volitev so laburisti iztrgali vladi! Na Angleškem se namreč vrše za mandat vsakega odstopivšega ali umrlega poslanca naknadne volitve.
V Lichfieldu pri Birminghamu so bile preteklo nedeljo nadomestne volitve za sedež, ki se je izpraznil s smrtjo poslanca Lavat-Fraserja, zastopnika nacionalne delavske stranke. Zmagal je s pičlo večino 800 glasov železniški delavec C. Poole, kandidat opozicijske delavske stranke.
Za Chamberlaina je poraz tem hujši, ker ga je doživel tik po podpisu britansko-italijanskega dogovora in prav zaradi njega.
njegovi neizprosni obliki. Preprečila ga bo Anglija — tista Anglija, ki je zadnja leta tako trepetala za svoje daljnjovzhodne posesti. Danes ji Japonska ni več nevarna. Toda po japonskem porazu bi vstal prednjo nov sovražnik, ki se ga nemara še bolj boji — sovjetska Rusija s svojim pritiskanjem na jug, na Indijo. In zato naj se tisti veleredki naši ljudje, ki simpatizirajo z Japonci, nikar ne boje kitajske zmage; bo že previdni Albion poskrbel, da ne bo nobeno drevo zraslo do neba.	Observer
A , ASI ČASOPISI se prerekajo, J y koliko ljudi je bilo v nedeljo v sprevodu. Važno ni, da so bili; važno jim je, da jih je bilo toliko in toliko, ali pa da jih ni bilo toliko, kolikor trdi politični nasprotnik.
Skromno bi predlagali, da bi začasno pokopali bojno sekiro zastran nedeljskega štetja in da bi se sporazumno lotili štetja nečesa drugega, morda poučne jšega: štetja pisanih kamnov in skal na pročeljih naše nove vseuiilišlce knjižnice. In ko bi jih prešteli, da bi še izračunali: koliko paviljonov bi ti lepi, a žal že sdaj plesnivi kamni lahko odtehtali... pri zidavi naše nove, Ljubljane dostojne bolnišnice.
A takšnega štetja in takšnih računov mi Slovenci še ne obvladamo. Mi štejemo rajši ljudi; drugod štejejo stvari. Zato pa imajo drugod i knjižnice i bolnišnice.	Kronist
Politični deden
Letošnja konferenca jugoslovanskih žkofov se je sestala v Zagrebu in je trajala več dni. Na konferenco so prišli vsi naši škofje in nadškofje. — Dr. Antona Korošca so na slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta izvolili za častnega meščana ljubljanskega. Dr. Korošec se je za častno meščanstvo zahvalil in je poklonil mestu 10.000 dinarjev v dobrodelne namene. — Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je vrnil z zasedanja stalnega sveta male antante v Sinaji. — Gradbeni minister Stošovlč je bil te dni na Bledu. Ogledal si je tudi gradnjo nove ceste Ljubljana—Kranj in terene za druge nove ceste na Gorenjskem, ki jih bodo menda že letos začeli graditi.
— Pokroviteljstvo mednarodnega mladinskega tabora, ki ga priredi Zveza fantovskih odsekov od 26.—29. junija t. 1. v Ljubljani, je prevzel Nj. Vel. kralj Peter II., knez-namestnik je pa »bljubil, da se bo tabora osebno udeležil.
•J*
Anglija in Francija sta priporočili praški vladi, naj sprejme Henleinove zahteve, v kolikor so v skladu s čsl. ustavo, češki tisk poudarja, da bo ČSR ustregla prijateljskim nasvetom Anglije in Francije. — Hitlerja so v Rimu sprejeli z velikimi svečanostmi. Ogledal s? je razne rimske znamenitosti in je imel več sestankov z Mussolinijem. Na grobnici italijanskih kraljev je položil venec. Skupno z italijanskim kraljem in prestolonaslednikom je prisostvoval doslej največji reviji italijanske vojne mornarice. Uradni komunike o Hitlerjevem obisku pravi, da se bo sodelovanje med Rimom in Berlinom poglobilo na vseh poljih, zlasti pa na gospodarskem, tako da bosta Italija in Nemčija pripravljeni za vsako morebitnost. — Zunanji ministri Male antante so v Sinaji razpravljali
0 splošnem mednarodnem položaju. Mala antanta je za splošno pomirje-nje med narodi in bo ostala zvesta paktu Društva narodov. — Dne 28. junija obišče Francijo angleški kraljevski par. V Parizu se že z vso vnemo pripravljajo za njun sprejem. — Francija, Anglija in USA so se v Woshing-tonu dogovorile glede francoskega Iranka, da se stabilizira na razmerju
1 angleški funt = 175—180 frankov. Prvi uspeh nove finančne politike Da-ladierjeve vlade se je koj po tem dogovoru že pokazal: v dveh dneh se je vrnilo na Francosko več ko 15 milijard frankov, ki so se spričo neurejenih francoskih državnih financ zadnje mesece zatekli v tujino. — Na španskih bojiščih se vrše na vseh frontah živahni boji. Kljub odločnemu odporu republikancev prodirajo Francove čete polagoma dalje ob obali. Vatikan Je de jure priznal Francovo vlado — Kitajci so v južnem Santungu obko-
- lili 100.000 Japoncev. Tudi v okolici Pekinga so se kitajski četniki dvignili proti japonski posadki. Kitajska vlada obtožuje Japonce zverinskega divjaštva in prosi za posredovanje Zvezo narodov. — Za novega čsl. poslanika v Beogradu je imenovan Jaroslav Lipa, dosedanji čsl. poslanik v Rigi. — Ok-tavijan Goga, bivši ministrski predsednik in vodja razpuščene »Železne garde« (romunskih fašistov) je iznenada umrl. Zadela ga je kap.
ftramc in dragedije
d Zaradi njive so se sporekli Galičevi In Luličevi v Zabrdju pri Slavonskem Brodu. Poskakali so v potok in ee pretepali na živo in mrtvo. Se preden so utegnili v boj poseči sosedi, ■ta prišla iz vode kmet Lulič in njegov sin, brata Galoviča sta pa mrtva obležala v potoku. Luličevi so obe trupli naložili na Galovičev voz in konje pognali, da so žalostno breme sami pripeljali domov. Eden od pokojnih bratov zapušča ženo in šest nedoraslih otrok.
d Z motiko je preklala lobanjo Elizabeta Rančičeva Mariji Pančičevi s Starih slemen pri Konjicah. Celjsko sodišče jo je obsodilo na 3 leta ječe In na izgubo častnih državljanskih pravic za 3 lota. Njeno sestro, posestnico Terezijo Kucljevo, je pa oprostili d Vpričo otrok se je obesil 341etni nezaposleni Andrej Muhič iz Maribora. Svoji 81etni hčerki je naročil, naj
Kronika preteklega tedna
mu prinese vrv, nato se je pa v spalnici vpričo otrok obesil. Ko se je njegova žena vrnila z dela domov, ga je našla že mrtvega. Vzrok samomora ni znan.
d Zaradi neznosnih družinskih razmer se je obesil v Rošpohu pri Mariboru poštni sluga Ivan Maček. Samomor je izvršil v popolni duševni zmedenosti.
d Nečloveško je ravnal z otrokom bivši brivski pomočnik Vincenc God-
nav iz Tržiča. Ženinega nečaka Iva Beša je pozimi polagal na cementna tla, klečal je na njem, ga bil s pestmi in brcal, kamor je priletelo. Sodišče ga je obsodilo na 8 dni zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopka.
d Svojega očima je zabodel Jaka
Kave iz Spodnjih Dupelj pri Tržiču. Fant se je v razburjenosti postavil za mater, pograbil nož in očima napadel. Luka Mrkun je kmalu nato izkrvavel, Jaka se je pa proti večeru vrnil iz gozda domov, kjer so ga orožniki aretirali in prepeljali v kranjske sodne zapore.
d Očetovo in sinovo življenje bi bila kmalu terjala družinska tragedija pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. 581et-ni viničar Martin Flajs je bil močno zadolžen in je ondan dobil povabilo na sodno razpravo k mariborskemu sodišču. To ga je tako potrlo, da se je v hipni duševni zmedenosti obesil. Ko se je njegov 191etni sin Jože vrnil in našel očeta obešenega, je pojedel večjo količino mišnice, a domači so takoj poklicali zdravnika in le-ta je fantu rešil življenje.
Meireče
6 Lokomotiva je razmesarila Svetnega delavca Petra Avguština iz Slivnice na tračnicah pri koroški postaji v Mariboru. Fant se Je bil peljal s kolesom po tračnicah, da bi svojemu svaku nekaj važnega sporočil, v tem je pa privozil vlak in lokomotiva je nesrečnega Avguština potegnila pod kolesje in ga vlekla nekaj metrov s seboj. Ponesrečenec je obležal z dvakrat zlomljeno nogo in nevarnimi
t Nevarno ae je poškodoval t Ljubljani 571etni poštni nastavljenec Franc Glavnik Iz Rožne doline, ko Je padel s kolesa. Prepeljali so ga v bolnišnico.
4	Z vrha lestve Je padel na koso Martin Brumen iz Gomilice blizu Ptuja. Mož se Je po lestvi odpravljal spat na hlev. Dobil Je nevarne poškodbe.
č Manjša železniška nesreča se Je primerila v Litiji. Na ovinku pred litijsko posta jo je pri tovornem vlaku vrglo prazen bolgarski vagon s tira. Velika sreča je, da ni iztirjeni vagon prevrgel vsega vlaka. Odskakujoči vagon je pokvaril del proge. Delavci so delali ves dan, da so odstranili vse nevšečnosti.
Maž napredek
n Novo cesto Maribor—Sv. Peter— Slovenske gorice so te dni slovesno izročili prometu. Cesta je stala 227.708 dinarjev.
n Na stare predmete iz kamene in poznejše bronaste dobe so naleteli v bližini Žužemberka. Izkopali so razne posode, kamenite sulice in drugo. Nekaj teh predmetov so menda že oddali ljubljanskemu muzeju.
n Kamenito ploščo iz rimske dobe so odkopali na dvorišču rojstne hiše pesnika Vilharja v Planini pri Rakeku. Plošča z latinskim napisom meri 70 X 40 cm in je bila z železnimi žeblji pritrjena na kamenje v tleh.
n Nov .sanatorij grade zagrebški železničarji za svoje člane na Strmcu. Urejen bo kar najmodemeje in bo namenjen v prvi vrsti zdravljenju in okrevanju otrok članov organizacije. Združenje si prizadeva, da spravi zdravilišče že letos popolnoma pod streho.
n Zavetišče za starce in otroško vzgojevališče in zavetišče bodo kmalu začeli graditi v Kraljevu. Revni otroci bodo razen hrane dobili za vse večje praznike obleko in obutev.
Icviakdanjosti
*	123 let štejeta mladoporočenca, upokojeni profesor sarajevske trgovske šole Andrej Kulijer, in upokojena
Osebne vesti
o PoroJili so se: V Komendi: Herman Pečenko, trgovec v Ljubljani, In Hana etrcinova. — V Kranju: črkostavec Ivan Kleč in Milka Florjančičeva ; Dinko Masterl, zasebni uradnik v Stražišču, in Dragica česnova, hčerka bančnega ravnatelja v Kranju.
—	V Ljubljani: Ludovik Sever, posestnik v Malih Lipljanih pri Sko-cijanu, in Anica Železnikar jeva iz Sel-nika nad Igom. — V Mariboru: Vladimir Venuti, bančni uradnik, in Helena Vošnjakova. — Novoporočen-cem iskreno čestitamo!
t Umrli so: Na Bučki pri Krškem: 781etna Komljančeva mama:. — V Celju:	781etna	Marija	Proftova,
žena upokojenega gimnazijskega ravnatelja n vladnega svetnika; Marija Rajerjeva, posestnica; 571etni posestnik Valentin Jakob iz Herbenstrajna pri Konjicah; 81etna posestnikova hčerka Silva Turnškov a iz Medloga pri Celju; 181etna Boža Strniševa iz Zidanega mosta. — V Dravljah: 831etni posestnik Jakob Črnivec. —
V Gornji Radgoni: 421etni tesarski mojster Ivan Jaušovec. — V Guštanju: 551etna Elzabeta Ste-hamikova, roj. Božičeva. — V Kamniku: 171etna dijakinja Marica Za-vršnikova. — V Ljubljani: Franja Telavtzeva, roj. Slanova; Franc Tomšič, mestni uradnik; Ludovi-ka Handlerjeva; Marija Kasteličeva, upokojenka tobačne tovarne; Ivanka Drašlerjeva, roj. čeponova, gostilničarjeva in posestnikova žena na Vrhniki; 561etni upokojeni postajenačelnik Ljubomir Pezelj. — V Mariboru: upokojeni učitelj Peter Lapornik; 701etna delovodjeva žena Frančiška Herzogova; 491etni posestnik Jožef Jančič iz Lormanja; 321etna delavka Elizabeta čučkova. — N a Mirni: Pavla Arkova, poštna upravnica. — V Središču ob Dravi: Jože Ravšl. —
V št. liju pri Mislinju: 761etni posestnik Ivan čas. — V Vo j n i k u pri Celju: 831etna zasebnica Marija Jo-štova. — V Zagradu pri Celju: 681etna Katarina Feldrinova, žena cin-karniškega strojnika. — V Z i r o v n i -
		
		2302231
notranjimi poškodbami. Reševalci so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, a njegovo stanje je zelo resno.
č Peščen sklad je zasul v Tržiču Janeza Keršiča, očeta 11 mladoletnih otrok iz Kovorja. Nesrečnež je pri priči izdihnil. Njegov sin je nesreči komaj ušel.
č 8 samokresom se je igral 51etni sin trgovca Stojakoviča v Doboju (Bosna). Otrok je samokres našel na očetovi nočni omarici in ga vrtel v roki, pri tem se mu je pa slučajno sprožil. Krogla je zadela služkinjo Kristino Gutovskijevo in ji prebila žilo dovodnico tik srca, da je pri pači izdihnila. Otrok je planil v trgovino in povedal, kaj je storil, potlej je pa pobegnil. Po dolgem iskanju so ga našli v bližnjem gozdu skritega v grmovju.
č V deroči potok Je pri zajemanju vode padel 761etni posestnik Jurij Paušek s črnega vrha pri St. Juriju ob Taboru. Z glavo je udaril ob kamen in dobil na temenu 4 cm dolgo rano, da je omedlel in utonil. Hčerka ga je našla že mrtvega.
č Huda avtomobilska nesreča sc je primerila pri Šoštanju. Prevrnil se je tovorni avtomobil z 9 plemenskimi biki in 13 ljudmi, človeških žrtev na srečo ni bilo, le enega bika so morali zaklati, ker si je zlomil tilnik. Ostanke docela razbitega avtomobila so s parom volov zapeljali v bližnjo vas.
6	Strašen vihar je divjal v vsej srednji Bački in napravil ogromno škodo. Gosta toča je padala 15 minut in je pokrila tla dva prsta na debelo. Voda je preplavila več tisoč oralov orne zemlje. Kmetje bodo mogli sejati koruzo šele v začetku junija, a še to le, če bo maj suh. Tudi sadno drevje je zelo trpelo.
č Plast gramooa se je zrušila na 29-letnega Franca Drevenška iz St. Lovrenca na Dravskem polju. Nevarno ranjenega so ga komaj rešili iz nevarnega objema.
č Pod drevesom je čakal 181etni cestarjev sin Franc Gerl iz Zagradca pri Žužemberku, da bo mina eksplodirala. Debel kamen je vrglo prav nad drevo, ki je pod njem čepel France. Kamen Je prebil vejevje in s tako silo priletel nesrečnemu fantu na glavo, da mu jo je zdrobil in ga na mestu ubil.
č Po nesreči se je zastrupil z ogljikovim monoksidom 881etni bivši posestnik Josip Fiedler na Muti. Preden je legel, si je v železni pečici zakuril. Zjutraj so ga našli mrtvega.
č Pri delu v gozdu se je ponesrečil Matija Broman, posestnik v Stražišču pri Prevaljah: nanj je padel odžagan smrekov panj in mu zlomil vrat in hrbtenico.
uradnica Gabrijela Jakovljevičeva iz Petrinje. Njuni poroki je prisostvovalo več sto ljudi.
* Na mostu je rodila zdravega otroka 401etna zasebnica Marija Dimniko-va s Pobrežja pri Mariboru. Reševalci so mater z otrokom prepeljali v bolnišnico.
* Po 23 letih se je vrnil iz Rusije Jožef Debenak s Sladke gore pri Šmarju. L. 1915. so ga v Galiciji ujeli. Pravi, da so v Rusiji zelo visoki davki. Doma so ga takoj spoznali, čeprav so mislili, da je že zdavnaj umrl. Debenak se je hotel vrniti z ženo in otroki, a zanje ni dobil dovoljenja. Skušal bo pa spraviti v domovino tudi družino.
* Psa je hotel utopiti 281etni Ivan Kametiiek iz Doklec pri Ptujski gori. Pes se Je namreč zaletaval v njegovo kobilo. To je moža tako razjezilo, da je zvabil žival k sebi in jo hotel utopiti. Mrcina se je otepala na vse kriplje in je Kamenška tako ogrizla po desni roki, da je moral iskati pomoči v ptujski bolnišnici.
* Lačen volk sc je te dni vtihotapil v banjaiuško predmestje Rebrovac in je v dvorišču paznika Sime Radoviča napadel tri pse. Enega je raztrgal, potlej je pa pobegnil v bližnji hrib.
* Dvakrat je prodal svojo lepo pastorko Ruho A je to Beriše iz Krnjice pri Peči (črna gora). Prvič jo je prodal za 10.000 dinarjev nekemu bogatemu starcu iz sosednje vasi, drugič pa nekemu mlademu fantu, a prvi mož mu jo je ugrabil. Mlada lepotica je bila poleg starca tako nesrečna, da je iz njegovega predala vzela samokres in se ustrelila v prsi. Nesrečnico so sicer takoj prepeljali v bolnišnico v Peč, a je malo upanja, da bi ostala pri življenju.
Banka Baruch
11. Rue Auber, PAIUS (De)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-lnirg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
c i : Joža črnilec. — Žalujočim, naše iskreno sožalje!
Po itrivih podili
p Nad lastnega brata je dvignil roko 271etni Alojz Kraner iz Oseka pri Sveti Trojici na Štajerskem. Alojz ni brata Vincenca nič kaj rad gledal doma, posebno še, odkar je prevzel posestvo. Vincenc se je zato doma izogibal in je delal večjidel pri tujih ljudeh. Ondan je brat prišel za njim k posestniku Šoštariču in tu sta se brata začela prerekati. Pred nasilnim Alojzom je Vincenc zbežal, a brat ga je dohitel in ga trikrat zabodel z nožem, da je kmalu nato izkrvavel. Orožniki so Alojza oddali v zapore okrajnega sodišča v St. Lenartu.
p Postajno blagajno je ukradel neznan tat v Osluševcih na spodnjem delu Dravskega polja. Vtihotapil se je v pisarno, ukradel blagajno, in nato v pisarno zaklenil paznika Križaja.
V	železni blagajni so bile poleg denarja tudi knjige in tovorih listi. Zadevo preiskujejo orožniki.
p Neznanokam sta izginila 20-lctna sobarica Herta Gotzhaberjeva in 241etni hotelski sluga Alojz Božič. Herta se Je z Ussarjevo rodbino pripeljala iz Gradca v Ptuj in tu Je gospa Ussarjeva najela slugo, da bi Herti pomagal naložiti prtljago. Odtlej je za njima izginila vsaka sled. Policija si na vso moč prizadeva, da bi pobegli parček izsledila.
Razno
r Nagrade se vam obetajo! Na predzadnji strani prinašamo danes oglas nagradnega tekmovanja za Radion. Vsakdo, kdor se želi tega tekmovanja udeležiti, mora izrezati celo zadnjo stran in jo poslati na naslov Jugosla-vensko d. d. Schicht-Lever, oddelek reklama, Osijek. Opozarjamo vse naše cenj. naročnike, da njim in njihovim prijateljem, ki redno čitajo naš list, radi pošljemo toliko oglasov nagradnega tekmovanja za Radion, kolikor jih potrebujejo zase in za svoje prijatelje. Naročite jih lahko po dopisnici pri upravi »Družinskega tednika«, poštni predal 345, Ljubljana. Udeležite se nagradnega tekmovanja za Radion in pišite »Družinskemu tedniku« po odtise oglasov tekmovanja za Radion.
r Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi. Nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite
QlaswL castyUsia
VOJNI POTENCIAL VELESIL
V	konservativnem katoliškem glasilu Kurjer Warszaivski proučuje bivši poljski ministrski predsednik general Sikorski češkoslovaški problem in možnost oboroženega konflikta v Srednji Evropi. Pisec dokazuje, da se je položaj ČSR po priključitvi Avstrije poslabšal, in pravi, da je usoda miru ali vojne v Evropi odvisna v prvi vrsti od vojnega potenciala Nemčije.
. »Nemška kopenska vojska sestoji iz 13 armadnih zborov s 37 divizijami in 850.000 možmi. Nemško letalstvo premore 3000 aparatov. Tolikšna sila bi bila nedvomno zmožna mogočnega napada, toda po priključitvi sedmih avstrijskih divizij ni več tako enotna, kakor bi bilo potrebno. Po drugi strani se pa čuti pomanjkanje častnikov in podčastnikov, predvsem pa pomanjkanje rezerv.« Nato izvaja general:
»Če Nemci ne bi z brutalnim napadom oklopnih divizij dosegli tako rekoč pri priči pričakovanih uspehov, bi bil konec vojne za Nemčijo negotov. španska vojna je pokazala, da spada kratka in zmagovita vojna V kraljestvo pravljic... Čehi so nedvomno odločeni braniti svojo neodvisnost. Tudi ČSR v sporu z Nemčijo lahko računa na pomoč Francije in Sovjetske Rusije.«
O sovjetih meni Sikorski: »Moči ruskega letalstva ne gre podcenjevati, saj šteje 4500 letal; tudi ne smemo prezreti, da je rusko letalstvo dokazalo na španskem svojo visoko kakovost.« Pisec končuje:
»Zveza s Francijo je za češkoslovaško najvažnejša. Stališče Francije je znano. Francija je zaveznica Velike Britanije in vojaške sile obeh držav so se združile. Ta blok je glede rezerv, materiala, moralne moči, surovin in industrije v premoči. Kancler Hitler ne bo iskal vojne s tem blokom.«
PREOBRAT NA KITAJSKEM
Pod gornjim naslovom prinaša torkov Slovenec uvodnik; iz njega povzemamo :
Medtem ko kaže, da se zahod po tolikih pretresi ja j ih zadnjih let počasi pomirja, so se stvari na vzhodu nepričakovano zasukale. Nenapovedana vojna med japonskim cesarstvom in kitajsko republiko, v kateri so Japonci v teku desetih mesecev zavzeli severno Kitajsko, glavno trgovsko središče Šanghaj in prestolnico Nanking, se zdaj čedalje bolj zavlačuje v nedogled, ker se je kitajska armada dobro oborožila ter tudi moralno okrepila, tako da se Japonci zdaj že več ko mesec dni z največ jim naporom svojih dobro organiziranih sil zaman trudijo, da bi zlomili njen odpor in prekoračili reko Jangce-kjang, ki jim šele odpre pot v osrednjo Kitajsko. Ta obrat vojne sreče pa bi mogel postati za Japonsko usoden, ker ima močne nasprotnike, ki komaj Čakajo priložnosti, da ji skočijo v hrbet in jo oropajo ne samo sadov njenega sedanjega pohoda na Kitajsko, ampak tudi onih osvojitev, ki so sc leta 1932. končale z ustanovitvijo velike mandžurske kolonije.
Kitajska se ima za svoje uspehe v zadnjih mesecih brez dvoma zahvaliti vojnemu materialu, ki ga v velikih množinah dobiva tako iz sovjetske Rusije skozi Mongolijo kakor iz Anglije in Francije pa tudi iz Amerike po morski in kopni poti iz Kantona. Zlasti dragocena so ji letala in piloti, ki jih pošilja vrhovno poveljstvo rdeče armade, zaradi česar je Japonska v Moskvi že ponovno protestirala. Ker pa nobena armada kljub najvišji tehnični potenci ne premore ničesar, če ni vsak mož pre-šinjen s trdno voljo do zmage, je organizacija kitajske armade, ki šteje na jangcekjangski fronti baje 800.000 mož, torej znatno več, nego znaša japonska ekspedicijska armada, pač v glavnem delo in zasluga Čangkajška, ki je znal vliti svojemu miroljubnemu narodu bojnega duha, potrebnega, da se učinkovito ubrani takega nevarnega nasprotnika, kakor je japonski sosed, če bi se posrečilo genialnemu vodji kitajskega naroda, da to delo dovrši z obnovo vsega kitajskega življenja, ki jo je že pred dvanajstimi leti začel s svojim po-kretom »novega življenja« in ki predstavlja, če se bo njegovemu avtorju posrečilo zgraditi v to svrlio potrebni osebni aparat, sijajno orodje za socialni in politični preporod Kitajske na duhovni in moralni podlagi — potem bi se morala vsa prizadevanja zemlje lačne Japonske za osvojitev mongolskega in obmorskega Kitaja nujno končati s popolnim polomom.
Glede ruske pomoči navaja list mnenje msgr. Ju-Pinga, kitajskega škofa v Nankingu, ki pravi med drugim:
Kitajski narod dobro ve, da je komunizem Japoncem samo dobro do-šol povod, da upraviči namene svojega imperializma.
svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobite ga v vseh lekarnah. Reg. 26801/37.
IZDAJALSKI PRSTNI ODTISI
Znanost je izdala ljubezen
Neapelj maja.
Ust zaljubljeni parčki na svetu, ki jim starši ne dovolijo, da bi se radi imeli, bodo z zanimanjem prebrali spodnjo zgodbico in se bodo pošteno oddahnili, da niso bili v l;oxi njenega glavnega junaka in glavne junakinje. Hkrati bodo pa najbrže zavihali nos nad sitnim očetom, ki se je za razkritje hčerkine ljubezni zatekel k pripomočkom, kakršne uporabljajo navadno le za razkrinkavanje nevarnih zločincev in zmilcavtov.
šestnajstletna Emilija Maltesejeva ni bila samo najbolj nadarjena, ampak tudi najljubkejša igralka v nekem manjšem italijanskem gledališču. Eden njenih tovarišev, mladi in zastavni Carlo Todeseo, ki je z njim že pogosto na odru igrala srečne in nesrečne ljubezenske pare iz svetovne dramske literature, je pa ni ljubil samo v jarki luči gledaliških žarometov, temveč tudi v vsakdanji sivi resničnosti. Mlada Emilija je kajpak vsa vesela sprejemala Carlovo ljubezen, njegove nekoliko okorne, a prisrčne poklone in njegovo pobožno oboževanje...
Skratka, bila je do ušes zaljubljena t' svojega odrskega ,ljubimca*, a zunaj gledališča je morala poseči po vseh mogočih ženskih pretvezah in zvijačah, da je svojo ljubezen lahko skrila pred svojim strogim, kar prestrogim očetom. Gospod oče je pazil na svojo edinko kakor na punčico v svojem očesu; na smolo je bil še solastnik gledališča in je torej utegnil zmerom in vselej, vsak hip stopiti izza kakšne kulise in presenetiti mlada zaljubljenca.
Lepega večera je stala Emilija za kulisami, ob znožju mogočnih, slikovitih stebrov grškega svetišča iz lepenke, kar jo je od zadaj nežno objelo dvoje rok, ji v ušesa zašepetal ljubljeni glas hjeno ime in so ji mehka, čvrsta usta pritisnila na ustnice dolg, vroč poljub...
Skoraj isti hip je pa z druge strani zagrmel ogorčen, nič dobrega ne obetajoč glas; »Emilija!« Na smrt prestrašena sta se mlada zaljubljenca spustila in mladenič je poskrbel, da je kar najhitreje odnesel pete. Tedaj je Pa že priskočil Emilijin oče in tresoč se od jeze zagrmel: »Kdo je bil nesrečnež, ki se je drznil...« več ni Utegnil izgovoriti, kajti ravno takrat je inspicient izgovoril Emilijino iztočnico in dekle je moralo na oder.
S trepetajočim srcem je Emilija odigrala svojo vlogo. Ko je še vsa preplašena stopila z odra za kulise, jo je tamkaj še zmerom čakal ogorčeni oče. Nič se še ni pomiril, kaj še — celo še bolj je napel svojo strogo struno: »Kdo je bil nesramnež, ki te je bil prejle poljubil?« A Emilija je molčala ko grob in ne prošnje ne grožnje ji niso mogle izsiliti sladke skrivnosti. 2e se je zdelo, da bo lepo trmasto dekle zmagalo nad očetovo strogostjo.
Tedaj se je pa gospod Maltese odločil za radikalnejšo pot. Spomnil se je na način, kako bo hčerko razkrinkal, na način, ki je bil tako zanesljiv, da krivec pač nikakor ne bo mogel Vtajiti svojega ,greha*,
Prisilil je Emilijo, da se je še tisti večer z njim odpeljala v sodno-daktilo-skopski zavod, kjer je bil njegov prijatelj za ravnatelja. V tem zavodu je dosledni oče na splošno znani znanstveni način velel ugotoviti prstne odtise na nežnih hčerkinih ramah in na belem vratu...
Drugo jutro je v gledališču že na vse zgodaj zavladalo hudo razburjenje, kajti ravnatelj je zapovedal, da bodo od vseh moških članov zahtevali prstne odtise. Kmalu nato so kajpak z lahkoto razkrinkali .roparja poljubov*...
Vendar pa Emilijin oče še ni bil zadovoljen. Vložil je proti Carlu tožbo, ki je v njej navedel, da je mladi igralec ukradel njegovi hčerki poljub in s tem tudi čast. Pri razpravi, ki je bila zelo burna, kar teatralska, je Emilija med solzami kriknila, da ne bo več vzdržala pri strogem očetu in da bo prej ah slej ušla, ako ji ne bo dal blagoslova za zakon s Carlom. Tudi Carlo je bil takoj pripravljen popraviti svoj pregrešek z zakonsko ponudbo, a o njej trmasti gledališki ravnatelj ni hotel ničesar slišati. Trdovratno je zahteval, naj sodišče .zločinca* kar najstrože kaznuje.
Konec srečen, vse srečno
Ko je pa sodnik očetu naposled dopovedal, da sicer Carla lahko strogo posvari, a da mu ne more naložiti za ta prestopek nobene kazni, se je ravnateljevo srce vendarle omehčalo. Tako je strogi oče po daljšem oklevanju in prigovarjanju vseeno privolil v poroko svoje hčerke z mladim igralcem; tako torej tudi prstni odtisi niso mogli zlomiti vroče in trdne ljubezni, čeprav so jo izdali...	(nki)
»Indijski knez« in naivna Monakovcanka
(npi) Monakovo, aprila. Neka mlada, komaj 171etna Monakovčanka se je pred dobrim letom seznanila z nekim mladeničem, ki ji je ugajal posebno zaradi svojega dolgoveznega in nenavadnega imena. Mladeniču je bilo namreč ime Kuda Bogra Khan ad Artus, rodil se je v Deliriju in je bil pravi indijski knez — vsaj tako je pripovedoval svoji mladi ljubici. Povrh vsega je bil pa mladi ,knez* tudi kandidat za indijski prestol, in sicer ,v . krajih, ki še niso pod angleško nad- $♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Vlado*.
Mladi indijski knez je tudi omenil, da prejema zanj njegova mati vsak mesec nič več in nič manj ko 60.000 mark. Pred dvema letoma se je ,knez* podal v Evropo zaradi nekakšnega političnega poslanstva; na Koroškem, v Beljaku, so ga pa 'zaprli in mu zaplenili ves denar. Neki indijski tajni agent mu je pa pomagal pobegniti iz ječe in mu je priskrbel ponarejen potili list. Tako je pobegnil. Zdaj že nekaj mesecev živi pod tujim imenom v Monakovem...
Naivno dekle je mlademu sleparju slepo verjelo, a tudi njena mati ni podvomila o resničnosti .kneževega* pripovedovanja, ampak si je celo mela roke, češ kako fletno bo, ko bo njena hči prej ali slej indijska knežna... Pri Vsem. tem si je pa kandidat za indijski prestol pogosto pomagal iz .trenutnih zadreg* s podporo svoje bodoče tašče.
V začetku aprila je neka monakov-ska vdova sporočila policiji, da že od 31. marca pogreša svojega osemnajstletnega sina, rojenega v Monakovem in po poklicu trgovskega vajenca. Mati Je omenila, da se ji dozdeva, da se iante skriva v stanovanju svoje lju-
NAGL U S N I!
VIBRAPHON
nov pripomoček za sluh, praktično neviden, neelektričen, nobene žTee, brez baterije, nikakršne prltekline, zdravniško preizkušen In priporočen. Zahtevajte brezplačno prospekte In pogoje za 30 dnevno preizkušnjo
„RAN0S“ (Dep. 16) ZAGREB, Boškovičeva 3.
bice. Kajpak je policijski uradnik takoj odšel v omenjeno stanovanje — bilo je stanovanje .kneževe* bodoče tašče. Gospa pa ni vedela povedati drugega, kakor da od 3-. marca tudi ona pogreša svojo hčerko in njenega kraljevskega izvoljenca.
,Knez‘ je tiste dni izjavil, da se bo za nekaj dni odpeljal s svojo zaročenko na Dunaj, zaljubljenca se pa še nista vrnila. Iz pisem, ki jih je mati pozneje dobila, so ugotovili, da sta se
.knez* in naivno dekle v tovornem avtomobilu odpeljala proti Salzburgu. ,Knez* je pisal, da uživata lepote gora in da nameravata zdaj najprej proti Beljaku, kjer bosta izterjala zaplenjeni denar. Nato se bosta pa odpeljala kar naravnost v Indijo. V St. Michaelu na Solnograškem so pa mlada begunca ujeli — in tako se je končala moderna pravljica o indijskem knezu in njegovi princesi.
Kritična doba Evrope bo\ Zdi od leta 1975. do leta 2000 pravijo astrologi
(now) London, aprila. Ob koncu preteklega tedna je zborovalo na posebnem kongresu v Harrogatu 200 angleških astrologov, štiri dni so prereše-tavali vpliv zvezd na vse mogoče čini-telje zasebnega in javnega življenja. Njihovo posvetovanje je bilo tajno.
»širša javnost,« so dejali prireditelji tega kongresa, »pogosto ne razume smisla naših raziskavanj in nas ima celo samo za navadne, dogodivščin željne vedeževalce.«
Tega velikega kongresa so se udeležili predstavniki vseh mogočih slojev in poklicev: med njimi si videl trgovce, zdravnike, inženirje in dame iz vseh slojev.
Nekaj so pa vseeno izdali prireditelji tega zborovanja, in to je, če smemo verjeti, precej razveseljivo. Takole so dejali:
»Vsi astrologi so si edini v tem, da bo nastopil kritičen trenutek v evrop-
Zima je dr
samo
zimi nima urjavo, mpak oške edolžni
Salsn steznikov I.Salaj
se je preselil v Gajevo ulico štev. 8, pritličje Duhičev blok (bivše stanovanje Katje Delakove) ter se vnaprej najlepše priporoča cenjenim damam
ru-
h
ove9a
Aspirin
BaV®r
lahko sme
izdatek
velik učinek, ali mai
O a I a s je reoistriran pod S. št. 1891/35 od 20. januar« 1938,
ski politiki šele v zadnji četrtini XX. stoletja, torej od leta 1975. do leta 2000. Do tistih dob pa Evropa ne bo doživela posebno nevarnih pretres-Ijajev...«
Iskalci zlata — v cestnih kanalih
(nlw) Newyork, aprila. Prebivalci neke malo prometne newyorške ulice so že dalje časa opazovali tri mladeniče, ki so se vsak dan ob mraku splazili v cestni kanal in so se iz njega vrnili šele drugo jutro. To skrivnostno prihajanje in odhajanje treh neznancev je pričelo naposled ljudi vznemirjati.
Boječ se, da imajo opravka s kakšnimi dvomljivimi tipi, nemara celo z anarhisti, so meščani obvestili policijo, ki je res kmalu prijela skrivnostne obiskovalce cestnih kanalov. Vsi so brez ovinkov priznali, kaj so iskali vsako noč pod zemljo.
»Zlato .izpiramo* v kanalih,« so dejali moderni človeški krti.
In razložili so presenečenim policistom, da lahko s finim sitom prestrežejo v kanalskih odpadkih marsi-
kaj dragocenega: zlata zobovja, kovance, vse mogoče drage kamne itd. Neko noč so imeli ti velemoderni iskalci zlata še posebno srečo, saj so .ujeli* dragocen prstan, okrašen z demanti. Prstan so pozneje vnovčili za 15.000 dinarjev.
»Pri tem delu,« je pripovedoval eden izmed možakov, »zasluži človek povprečno 3.000 dinarjev na teden. Treba se je pa pač privaditi na ogabni in odbijajoči smrad, ki se širi po naših .delovnih prostorih*.«
Policija je ugotovila, da so vsi trije prekršili pravila o cestnem redu, in je izročila novodobne iskalce zlata sodišču, kjer jim bodo najbrže naložili primerno globo.
Neokusna štda
(nvw) London, maja. Na poštnem uradu v Dublinu so te dni prestregli skrivnostno pošiljko: majhen, v časopisen papir zavit zavojček, ki se je iz njega širil neznosen smrad. Uradniki so obračali skrivnostni zavojček sem in tja, a ker ni bilo na njem nobenega naslova, so ga sklenili odpreti.
Res so tako naredili, in glej: uradnik, ki je zavojček odpiral, je ves prestrašen odskočil: v škatlici so ležali trije odsekani človeški prsti s črno pobarvanimi nohti.
Zadevo so sporočili policiji, ki je takoj pričela iskati pošiljalca skrivnostnega ovoja.
Sprva so skušali odsekane prste spraviti v zvezo s skrivnostnim truplom brez rok in nog, ki že več mesecev nateza radovednost bralcev angleških časopisov. Toda pokazalo se je, da zadeva sicer ni tako huda, zato pa tem bolj neokusna. Dva dni pozneje sta namreč dva študenta medicine priznala svojo krivdo. Za zabavo sta bila razposlala poštam v vseh večjih angleških mestih podobne zavojčke kot .spomin iz mrtvašnice*...
(UDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
Ameriški Nemec dr. Petersen je te dni s svojo ženo odplul iz Šanghaja na 11 metrov dolgi kitajski jadrnici, v smeri proti Los Angelesu. Pogumna zakonca upata, da bosta s svojo orehovo lupino v šestih mesecih ukanila Tihi Ocean in prispela v Los Angeles.
*
Te dni smo zvedeli presenetljivo novico, da je gospa Rafaela Kazano-va iz Bajama, v pokrajini Orienta na Kubi rodila sedmerčke. Komaj smo se malce oddahnili od prvega začudenja in si pričeli beliti glavo, kako težko bo zdaj prekositi ta rekord, že nas je prehitela žalostna novica, da so kubanski sedmerčki umrli. In tako se bodo kanadske peterke še dalje lahko sončile v svoji slavi.
Še je v ljudeh tista globoka ljubezen, ki traja tudi onkraj groba. To je dokazala preprosta kmetica čitanovičeva, vdova po delavcu iz Vevčanov pri Bitolju. Moža so ji pred tremi leti pokopali na bitolj-skem pokopališču, zdaj je pa potekel rok za plačilo groba. Kmetici so sporočili, da bodo moževe kosti prekopali v skupen grob. Tega pa'plemenita žena ni dovolila. Odpravila se je na pot v Bitolj, peš, 90 km daleč. Dobila je kosti svojega moža in jih na hrbtu v vreči prenesla domov, peš, v viharjih in snežnih zametih. V Vevčanih je duhovnik kosti še enkrat blagoslovil in zdaj počiva pokojni čitanovič doma, v svoji rodni zemlji.
»Korajža velja,« si je bil menda dejal angleški slikar Anton Sabian, ko se je te dni odločil, da jo bo mahnil peš in bos iz Kaira vse do
Rta Dobre Nade, torej od skrajnega severa do skrajnega juga skozi afriške puščave in pragozdove. 23-letni umetnik je lani prehodil bosonog in peš 360 km od Florence do Rima, zatorej misli zdaj, da mu tudi daljna pot po Afriki ne bo delala težav. Dokaz, da so še optimisti na svetul
*
Holandska potapljaška družina Sperlingova je te dni izgubila svojega člana C. Sperlinga; potapljač se je potopil enajst metrov globoko, da bi raziskal ostanke našega parnika »Srdja«, ki se je potopil lani v noči z 28. na 29. december ob holandski obali. Po nesreči sta se pa signalna vrv in dihalna cev zapletli med ladijske razbitine, in tako se je ubogi potapljač zadušil, ne da bi bil mogel poklicati na pomoč.
*
Ne samo v Ameriki, tudi pri nas imamo dolgine, to priča lSlctni Ivan čaljkušič-lvanovič iz rasi Opancime blizu Splita. Fant bo kmalu ,zvezde klatil', kajti visok je že 2 m in 6 cm. Obeta se mu pa še lepa dolginska kariera, saj ima še šest let časa, da bo zrastel in prekosil vse dosedanje ameriške rekorderje.
Ali že veste, da so beograjski nosači med najpoštenejšimi ljudmi na svetu? Imajo tudi svoje društvo; vanj sprejmejo vsakega novega nosača samo po težki in zanesljivi preizkušnji. Še< nikoli ni noben beograjski nosač ničesar izmaknil, čeprav je pred kratkim peljal eden izmed njih nekemu bogatašu iz banke na dom v navadnem zaboju več milijonov dinarjev v srebru... V Ameriki morajo za takšno delo najeti oklopne
avtomobile s strojnicami — a tudi pri nas se lahko ponašamo z rekordi, in sicer z bolj kulturnimi. Beograjski nosači so pričeli zdaj zbirati denar za zgraditev svojega doma, kjer bodo siromašni člani dobili na stara leta zavetišče.
*
Ali more in sme poljub trajati pet minut? O tem je moralo te dni odločati dorchestrsko sodišče na Angleškem; 20lctna gospodična Winifreda Mag Streeklandova je namreč vložila tožbo proti avtobusnemu sprevodniku Sprakeu, češ da ji jc ugrabil pet minut dolg poljub. Sodnik je izjavil, da je ta poljub prekosil celo slovite poljube filmskih zvezd; velel ga je ponoviti — srečni obtoženec! — potlej je pa obsodil nasilnega zaljubljenca na eno leto pogojno in na plačilo odškodnine za strah, ki ga je gospodični s svojim strastnim poljubom nagnal v žile.
•■'f
Nenavadne smrti je umrla te dni neka mlada nemška modistka. Pripenjala je klobuk z iglami, po nesreči je pa eua igla odnehala in ji skočila naravnost v odprta usta. Na smolo je dekle od strahu usta zaprlo in požrlo. Igla je potlej romala skozi sapnik, vse do pljuč, kjer se je zataknila in povzročila zastrupljenje.
Za sedem milijonov dinarjev so olajšali na madžarsko-jugoslovanski meji nekega ogrskega Žida, ki je hotel ta denar neopazno prepeljati čez mejo. Denar (800.000 pengov) je zatlačil v avtomobilske pnevmatike. Ni pa računal z lakomnostjo svojega šoferja, ki ga je izdal in dobil za to od države 2 milijona dinarjev nagrade.
Sirom po svetu
v 72 vrsticah
Hudo sušo imajo na Danskem v pokrajini Jutlandiji; po navadi pade tam v dveh mesecih 42 mm dežja, letos v marcu in aprilu ga je padlo pa samo 6,5 mm. — Najmodernejša francoska motorna ladja ,Lafayette‘ je 4. maja zvečer zgorela, ko so jo na suhem popravljali. — Otroka z 28 prsti je te dni rodila 30 letna Eliza Barbettova iz Neaplja; mati in otrok sta sicer čisto zdrava. — Slana je v zadnjih dveh tednih povzročila na Francoskem nepopravljivo škodo; uničila je nešteto velikih vinogradov, tako da letos trta ne bo rodila niti kapljice. — Dve novi češki ladji so te dni v Pragi izročili V promet: prva nosi ime Edvarda Be-neša, druga Antonina švehle. — Angleški promet je terjal lani 6.663 mrtvih in 226.400 pohabljenih; tako kažejo podatki najnovejšega angleškega seznama o žrtvah prometnih nesreč. — Nekdanja abesinska cesarica se je te dni vkrcala v Egiptu na ladjo in odpotovala v Evropo. S seboj je vzela ves nakit, ki je še ostal negu-ševi rodbini. —• Na Madžarskem je 263 milijonarjev, tako pravi najnovejša madžarska statistika. Najbogatejši milijonar ima 50 milijonov pengov imetja (okrog 450 milijonov dinarjev) in plačuje državi okrog 7,5 •/« vsega madžarskega premoženjskega davka. — Ruska letala so rešila 184 članov posadke ledolomilcev »Malji-gln« in »Sadke«; ki sta obtičala v ledu. — Največjo bolnišnico na Balkanu sta 1. maja odprla bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana v Sofiji; v .Bolnišnici kraljice Ivane* deluje 39 zdravnikov in 7 zobozdravnikov. — Osem delavcev je utonilo V petroleju, ko so te dni vrtali nov petrolejski vrelec v mehiškem Tampicu; vrelec je bil nenavadno izdaten, zalil je na lepem vso okolico in tako povzročil nesrečo. — Avtobus se je prevrnil v 20 m globok prepad v mehiški državi Peubli. Deset ljudi se je ubilo, 20 jih je pa nevarno ranjenih. Nesrečo je zakrivil šofer, ker je bil nekoliko vinjen. — Huda železniška ne. sreča se je pripetila blizu portugalskega pristanišča Viana de Castello. Vlak je na prehodu križal avtobus in ga čisto zmrvil; 21 popotnikov je mrtvih, 19 pa hudo ranjenih. — Letošnjo nemško filmsko nagrado je dobila igralka in režiserka Leni Riefenstahlo-va za filmanje in režiranje filma o berlinski olimpiadi. — V pravdi za dionnske peterke — o njej smo poročali našim bralcem v uvodniku prejšnje številke — je zmagal doktor Da-foe; preiskovalna komisija je odločila, da bo ostal zdravnik dr. Dafoč še tudi nadalje najvišja oblast nad peterkami, nad njihovo vzgojo in njihovim zdravjem. Oče bo pa dobival iz velikanskega premoženja peterk (cenijo ga na 600 tisoč dolarjev, t. j. 25 milijonov din) po 300 dolarjev (13.000 din) na mesec.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
It imM sl BBledail
krasne pomladanske novosti v
MODNI TRGOVINI
T. EfiEl, UHLJIH
SV. PETRA CESTA ŠT, 2
na&ti
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Samo 60 din
stane krijiga o lepem vedenju, pa je vendar niti meščani ne čitajo. To nam kaše ta-le primer:
Ni še dolgo tega, kar smo šli na izlet v Kamnik in dalje proti Županjim njivam. Na poti nas dohiti po hodniku skupina kolesarjev — Ljubljančanov. Nismo se jim umaknili s pločnika. Zakaj neki? No, nekemu mladeniču se je to menda za malo zdelo, zato nas je ozmerjal z neolikanimi Kamničani.
Vsak komentar je menda k temu odveč, ker take naredbe, da bi se morali pešci umikati kolesarjem s hodnika, mislim še ni — ali pa je Še, kdo ve?	B.
Nepotrebni oglasi
»Trgovski list« z dne 9. maja t. 1. prinaša pod gornjim naslovom na 1. strani daljši članek, iz katerega povzemamo:
Ministrstvo za trgovino praznuje letos svojo 201etnico, kakor skoraj vsa druga naša ministrstva. V proslavo tega jubileja nameravajo izdati »Spomenico ministrstva za trgovino in industrijo«, ki naj pokaže razvoj in delo ministrstva v teh 20 letih. Spomenica bi obsegala okoli 400 strani ter bi imela po uradni napovedi tri dele: 1. uradni del, ki bi bil jedro in bistvo spomenice, 2. nekak pregled o razvoju in napredku naše trgovine in industrije ter 3. oglasni del, ki naj bi menda finansiral knjigo. A tudi že drugi del bi imel deloma inseratni značaj. Kajti v tem delu bodo popisana podjetja, ki bodo naročila v to svrho poseben prostor v tem delu... Kakor se iz uradnega sporočila vidi, bodo opisana v spomenici le podjetja, ki bodo v njej inserirala. Ali pa je potem to še spomenica, ki ima uradni značaj?
še posebej pa smo mnenja, da absolutno ni dopustno, da bi bili inse-rati celo v uredniškem delu uradne spomenice. Če izda urad spomenico, potem mora biti ta vseskozi objektivna in brez ozira na levo in desno.
Inserati v uradni spomenici niso le lepotna napaka, temveč že dokaz pomanjkanja čuta za korektnost.
Fa še nekaj si dovoljujemo omeniti. Ne samo trgovinsko ministrstvo, tudi notranje in zunanje, tudi vojno, kmetijsko, pravosodno, finančno, prosvetno, za soc. politiko in ljudsko zdravje, prometno bo praznovalo letos svojo 201etnico. Ali bo vsako ministrstvo izdalo posebno spomenico? Ali bo mar vsako hotelo z inserati kriti stroške te spomenice?
Ali ne bi bilo mnogo bolj pravilno, če dobimo za 201etnico Jugoslavije veliko delo o Jugoslaviji, v katerem bo navedeno delo vseh naših ministrstev, v katerem bo našteto vse to, kar se je v teh dvajsetih letih napravilo in storilo? Saj je tega mnogo več, kakor pa si vsi mislimo! Zato bi tudi takšno veliko delo zelo pripomoglo k utrditvi državne misli. Zato bi pa tudi takšno delo moralo biti poceni, da bi bilo dostopno tudi širšim slojem, ali bi se pa vsaj iz velikega reprezentativnega dela morala napraviti posebna ljudska izdaja. Takšno delo bi bilo nam vsem v ponos, a seveda takšno delo ne bi smelo imeti nobenih inseratov, ker v takšno delo inserati ne spadajo.
Tramvajski sprevodnik
V	petek se mi je pripetila nesreča, katere ne bom zlepa pozabila. Vredna je tudi, da se postavi v »Zrcalo naših dni«.
Šla sem na pregled v bolnico. Do postaje sem Šla peš, potem sem pa hotela stopiti na tramvaj, ki je pravkar pripeljal proti postaji.
Ker se ne razumem dovolj na ljubljanski tramvaj, sem pač hotela sprevodnika vprašati, ali vozi ta tramvaj do bolnišnice. Eno nogo sem imela na stopnici, eno pa na tleh, a on je kar dal znak za naprej in me nahrulil medtem, ko je tramvaj že vozil:	»Mi	gremo samo do kolo-
dvora.«
Odskočiti je že bilo prepozno. Držala sem se pri vratih in na pol na tleh, na pol na stopnici tekla zraven. Sprevodnik je to opazil in ni ustavil tramvaja. Meni je izpodrsnilo, roke so izpustile, tako da sem padla na tla, kakor sem dolga in široka. Potolkla sem se in bila vsa prašna. Tisti sprevodnik se mi je pa še potem nesramno smejal v obraz. Malokdaj se peljem s tramvajem in žal, da sem. se hotela še takrat. Ker sem videla, kako je tisti sprevodnik uslužen, nisem čakala drugega in sem rajši peš nadaljevala pot do bolnišnice.
Ne trdim, da so vsi sprevodniki neprijazni, a zdi se, da večina med njimi sodijo človeka samo po obleki.
Prizadeta
Novela „Družinskega tednika**
Vedeževalec
Napisal RODA RODA
živel je nekoč mož, reven ko cerkvena miš. Kamor se je ozrl okoli sebe, povsod ga je iz vsakega kota pozdravljala revščina. Njegova žena je pa bila, da nas sam Bog varuj! Zmerom mu je bila za petami ko sam satan in njena največja želja je bila, da bi veljala za bogato.
Neko jutro je spet naskočila svojega moža:
»Ali se tii zdi dan prelep, da bi šel iskat dela?«
»Žena,« je odgovoril mož, ali prav nič ne misliš na Boga, da mi očitaš da ne iščem dela? Na dnino me ne pustiš, kajti takšno delo se ti zame ne zdi primerno, obrti se nisem izučil, česa naj se pa potlej lotom?«
»Čakaj, takoj ti bom svetovala, mrcina lena! Kupila bova papir, črnilo in koran, potlej boš pa sedel na trg in vedeževal.«
»Vedeževa'1? Saj ne znam ne brati ne pisati.«
»Kaj brati! Kaj pisati! Peresnik boš pomakal v črnilo in risal čačke na papir; če bo ljudem tako všeč, bo moralo biti tebi tudi prav.«
»Dobro. Na tvojo odgovornost.« '
Žena je torej kupila koran neresnih, črnilo in papir, miož je Da sedel na trg. S pobešenimi očmi je sedel in čakal, bled od sramu, na nrve stranke. Ljulije ga niso niti opazili.
Tedaj pa... tedaj sta po poti prišli dve boljši gospe. Prva je bila v blagoslovljenem stanju, druga >e pa imela moža na tujem.
»Poglej ga ubožca!« je vzkliknila le-ta. »Naj zasluži kakšen dinar!« In vprašala ga je: »Efendim, kdaj se bo moj mož vrnil domov?«
Listal je po koranu, prav kakor bi ga kaj razumel, in dejal:
»Če že ni doma, bo prišel drevi.«
Tista, ki je bila v blagoslovljenem stanju, je vprašala : »Kaj bo moj otrok, deček ali deklica?«
»Deček,« je odgovoril vedeževalec po prelistanju korana.
Gospe sta mu plačali in odšli.
Ko je prva prišla domov, je doma že našla svojega moža. Mislil je, da jo bo presenetil, a žena mu je povedala, kaj je na trgu doživela.
In druga je v resnici rodila dečka.
Po mestu se je tedaj razneslo: na trgu sedi učen vedeževalec. Ljudje so kar drla k njemu. Po enem tednu je že lahko odložil stare cape in oblekel obleko iz ti n ega zelenega sukna, kakršnega nosijo vedeževalci. Celo na dvoru je bilo veliko govorjenja o njegovi modrosti. In ko je sultanu nekega dne zmanjkal prstan, so šli po slavnega vedeževalca.
Prišel je, nič dobrega ne sluteč.
»Človek!« se je zadrl sultan, »kje je moj prstan?«
»Daj mi časa, gospod, da ga poiščem.«
»Dobro. Dam ti sedem dni časa — niti minule več!«
Vedeževalec tedaj ni več listal po koranu, kajti vedel je, kaj se mu v sedmih dneh obeta: glava se mu bo skotalila v pesek.
Ves nesrečen se je opotekel domov.
Čemu hi si vendar belil glavo in iskal pomoči, ki je ne bo? Boljše je uživati ta skopo odmerjeni ostanek življenja in veselo iti v smrt.
»Žena, to si ml tii skuhala s svojo pametjo. Zato mi boš pa odslej vsak dan kuhala mojo najljubšo jed — medene kolače. Ledi naj mi olajšajo poslednje ure.«
Zavedajoča se svoje krivde, je žena možu potrto obljubila. Zvečer mu je prinesla prvii kolač.
Tatova, ki sta prstan ukradla, sta tedaj prestrašena zvedela, da je sultan poklical k sebi slavnega vedeževalca. Enemu to ni dalo miru; zvečer se je solazil pod vedeževalčevo okno, da bi poslušal, ali jima je že za petami.
»Tako. Brvi je že tu!« je vzkliknil vedeževalec, misleč na medeni kolač. Tat si pa ni mislil drugega ko: vedeževalec ga je skozi okno opazil. Potuhnil se je in jo ves v strahu ucvrl proč.
»Prijatelj,« je šepnil svojemu pajdašu, »izgubljena sva. Vedeževalec že vse ve.«
Drugi nato: »Ali si ti zajec! Kako neki more vedeti?«
»Pa pojdi drevi z menoj, da se na lastna ušesa prepričaš.«
Zvečer sta res prišla oba pod vedeževalčevo okno, baš, ko mu je žena prinesla drugi medeni kolač, in tako sta slišala, ko je mož rekel:
»Tako, drugi je tudi že tu!«
Tedaj sta bila oba za trdno prepričana, da ju imajo. Kaj naj storita? Samo eno jima ostane: vedeževalca podkupiti. Vstopila sta in rekla: »Gospod, nič ni skrito pred teboj. Tvoje učene knjige ne lažejo: prstan je res pri nama. A prosiva te, prizanesi najinemu bednemu življenju!«
Segla sta za pas in sta vsula na mizo cel kup zlatnikov.
Vedeževalec je tedaj dejal: »Dobro. Prizanesel vama bom, a le, če bosta ravnala natanko po mojih besedah. Pojdita v sultanovo palačo, zlomita eni izmed gosi nogo in ji stlačita prstan v goltanec,«
Zjutraj, po drugi molitvi, je krenil vedeževalec na dvor Stopil je pred sultana in vzkliknil:
»Gospod, našel sem prstan! Ukaži, naj pripeljejo tvoje gosi!«
Ena med njimi je šepala. Vedeževalec je dejal, naj jo zakoljejo, in glej: v njenem goltancu je tičal prstan.
Sultan je osupnil. Vedeževalčeva umetnost ga je zmedla. Ukazal je: Vedeževalec mora ostati na dvoru, zmerom v njegovi bližini, na desni strani prestola, da mu bo svetoval v vseh težavnih vprašanjih.
Kolikšna čast! A to čast bo moral siromak plačati z glavo, kaiti zmerom mu ne bo šlo vse tako po sreči ko včeraj in danes.
Na vse kriplje je vedeževalec premišljal, kako bi se otresel nevarne službe. V svojem strahu se je odločil hliniti blaznost. Morebiti ga bo sultan potlej odpustil.
Ko sta molila v mošeji, je vedeževalec na lepem poskočil, si oprtal sultana na hrbet in ga potegnil iz molilnice na plan.
Brrrrrumm! Tisti trenutek se je mošeja podrla.
Tedaj je vedeževalec šele veljal za modrega moža, in zdaj, ko je bil sultanu rešil življenje, svojega ne bo tako izlepa izgubil.
Da, ljudje božji. Kdor se sreče otepa, tega sreča šele išče.	(rA-k)
Odgovor na vprašanje
NAPISAL HASSE ZETTERSTRdM
Adolt Lundstrom je šel nekega dne po Menzlovi ulici. Iznenada se je ustavil pred neko drogerijo, pogledal v izložbo in vstopil. Nasproti mu je prišla mlada dama. Lundstrom se je vljudno odkril in dejal: »Da«.
Mlada dama je mislila, da je narobe slišala. Uslužno se je nasmehnila in rekla:
»S čim naj vam postrežem?«
»Da,« je odgovoril Lundstrom in se vljudno priklonil.
Mlada dama ni vedela, kaj naj stori. Tedaj jo je prešinila misel: Morebiti je mož slaboumen in je ušel iz kakšne norišnice. Še zmerom je pričako-vaje stal poleg vrat. Mlada dama se je hitro obrnila in zdirjala k šefu.
»Neki zelo smešen gospod je v trgovini. Samo ,da‘ govori.«
Šef je odložil svojo južino, sa s papirnatim prtičem obrisal usta in odšel v prodajalno. Adolf Lundstrom je še zmerom stal na istem mestu poleg vrat.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in •vetloiika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno Čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Na obrazu se mu poznalo zadovoljstvo. Šef ga je ostro pogledal in dejal:
»Torej, kaj želite?«
»Da,« je dejal Lundstrom in se je v tretje odkril.
»Kaj želite?« ga je vprašal trgovec in slopil izza prodajnega pulta.
»Da,« je dejal Lundstrom zelo prijazno. To bi bil lahko še stokrat ponovil.
Trgovec je z odločnimi koraki stopil k njemu, hitro odprl vrata in postavil gospoda Lundstrdma na ulico.
»Kako čuden človek je to!« je rekla prodajalka.
Šef ji ni nič odgovoril. S svojimi uslužbenci se ni spuščal v nobene pogovore. Razen tega se mu je zdelo, da se je vedel kakor junak. Sedel je nazaj za svojo pisalno mizo in pojedel ostanek svoje južine.
Popoldne je šel Adolf Lundstrom spet po Menzlovi ulici. Ustavil se ie
pred drogerijo, pogledal v izložbo in stopil v prodajalno. Ko ga je prodajalka uzrla, je tako stekla k šefu in vzkliknila:
»Že spet je tu.«
Šef je takoj menil, da misli Lund-stroma, a šef se vendar ne more spominjati vsake malenkosti. Zato je vprašal:
»Kdo je že spet tu?«
»Tisti gospod, ki govori samo ,da‘< je odvrnila prodajalka.
Šef se je zdrznil, si zapel gumb na
telovniku in odhitel ven. To pot se ni mogel več premagovati. Zakričal je.
»Kaj vraga bi prav za prav radi?«
Lundstrom ne bi bil postal junak zgodbe, če ne bi bil dosleden. Z vljudno uslužnostjo se je priklonil in glasno izgovoril svoj ,da‘.
Povem naj še, da je šef divjal, da je prodajalka vila roke. da so poklicali stražnika, da se je pred trgovino zbrala množica radovednežev in da so se nekateri pogumnejši pririnili bliže, da bi napasli evoja zijala. K zgodbi spada tudi to, da se je Lundstrom, ko so ga odvedli na stražnico, obrnil in se še poslednjič ozrl v drogerijsko izložbo. Tu je visela velika tabla in na njej se je bralo:
»Ali vas glava boli?«
Adolfa Liuidstronia je glava bolela.
(r A-k)
Klepetavi molčečneži
Avignonski odposlanci so prinesli: nekoč papežu Urbanu V. vdano proš-! njo, ki jo je njihov vodja utemeljeval j z uro dolgo govoranco. Ko je gosto- j besednež nehal, je papež zdolgočasen j nad toliko besedami prošnjo suhoparno ; zavrnil.
»Ali je mogoče, Svetost?« je ves | osupel vzkliknil vodnik. »Pri Bogu, bil sem prepovršen! Naj nni Vaša Svetost dovoli, da obširneje utemeljim našo ponižno prošnjo!« — »Za pet ran božjih,« mu je tedaj pu pež skočil v besedo, »nikarte! Rajši vam željo izpol-
t/pr
Pruski kralj Friderik Viljem III. je bil od sile redkih besed. Kadar je pa moral odpreti usta, je zinil le kakšno posamezno besedo. Nekoč si je zdravil v nekih toplicah protin, in kaj kmalu je izvedel, da je med letoviščarji neki Madžar, ki še manj govori kakor on sani. Pri priči je tedaj kralj ukazal: »Seznaniti!«
Na prihodnjem sprehodu so mu pred vrelci predstavili tovariša-lapidarca. Njun pogovor je bil takle: »Protin?«
— »Žolč!« — »Vojak?« — »Magnat!«
— »Tako.« — »Detektiv?« — »Kralj.«
— »Čestitam!« — »Hvala!«
*	*
\ Na neki večerni svečanosti je sedela umetnica Jožefina Galhneierjeva poleg slikarja Hansa Makarta, ki je v molčečnosti prekašal celo svojega sodobnika feldmaršala Moltkeja. Več jedi so gostje že pospravili, a Makart s svojo sosedo že zmerom ni spregovoril niti besedice. Le-ta je bilo na moč uža-
ljena spričo tolikšne vnemarnosti. Zato se je odločila, da .jo bo nevljudnežu pošteno zagodla. Frijazno se smehljaje ga je ogovorila:
»Tako, dragi gospod, zdaj bi pa lahko za spremembo o čem drugem — molčala!«
Slikar jo je hvaležno pogledal in prikimal.
*	*
Ameriški letalski pionir Wilbour Wriglit je prenočeval kar v svoji delavnici in je bil pri delu oblečen v prav takšen delovni jopič kakor njegovi delavci. Živ krsi bi ne bil med marljivimi možmi spoznal gospodarja. To pa še m bila vsa njegova posebnost! Možakar namreč ni skoraj nikoli govoril; kadar je moral, je bil pa kratek in jedrnat.
Nekoč so njemu na čast priredili bogato pojedino Prijatelji in lizuni so ga z dolgimi govori na vse pretege hvalili in slavili, tako da se jim je bil naposled prisiljen zahvaliti. Neokretno je vstal in spregovoril:	»Gospodje,
pravijo, da sem na oko ko kakšna papiga (cikal je na svoj zakrivljeni nos!)
—	in vendar ne — govorim!
Avstrijski državnik knez Metternich je bil imeniten govornik, vendar ni menda nikoli mlatil prazne slame. Iz dna duše je zato sovražil gobezdače in puste besedičneže. Za dunajskega kongresa ga je neki poslanik z neverjetno gostobesednost jo moril že pol ure, svoje govorjenje je pa spremljal za nameček s kar se da živahnim mahanjem rok. Kar na lepem mu je pa
V
Vsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte!
Metternich skrajno nejevoljno in hladno segel v besedo:
»Vaše roke me dolgočasijo!«
Poslanik je za hip obnemel, potlej je pa vzkliknil:
»Prav žal mi je in nevšeč, toda vzdušje v teh dvoranah me navdaja s tolikšnim nemirom, da ne vem, kam bi z rokami.« Knez ga je oholo premeril, rekoč: »Na usta, gospod!«
*	*
Grškemu modrijanu Arhelaju ni bil njegov stari brivec nič več po godu. Poiskal si je novega — in ta umetnik britve ga je ob nastopu vprašal: »Kako, veiiki mož, ukazuješ, da te obrijem?« Modrijan mu je odvrnil: »Molče k
Hu
mor
Moderna kuhinja
Odkar so pri Možgančkovih uvedli v jedilni list tudi presne jedi, kliče gospa Možgančkova svojo družino k mizi: »Otroci, jesti, sicer bo jed ovenela !«
Nihče ni varen
»Ah, Mirko, kar dobro je in prav, da nisi bogat. Poglej, milijonarji dobivajo vsak dan grozilna pisma z grožnjami, da se bo kaj strašnega zgodilo, če ne bodo takoj poslali denarja na določen kraj.«
»Avšica, pred takšnimi ali podobnimi pismi ni pač nihče varen. Saj tudi jaz pogosto dobivam takšna pisma, samo da so za spremembo od krojača ali šivilje, namesto od izsiljevalcev.«
Zlobnost, da ji ni para
Nekemu slovitemu dunajskemu karikaturistu je dejal lepega dne eden izmed njegovih prijateljev: »Veš ka , fant, narisati bi moral mojo karikaturo, že dolgo si tega želim!«
»Ni vredno truda, za to je poskrbel že tvoj oče,« se je odrezal zlobni umetnik.
Natakarska vljudnost
Tri družine so praznovale rodbinsko slavje v nekem majhnem gostilniškem gnezdu. Slavljenci in gostitelji so bili kaj kmalu dobre volje. Dali so ji duška s petjem in smehom, da je kar odmevalo. Nazadnje je okajena družba plačala svoj zapitek in se pripravila k odhodu.
Na lepem je gospa Pavla pogrešila svoje rokavice. Vrnila se je k mizi, kjer so sedeli, pogledala pod stol in še pod mizo, misleč da jih bo morda tamkaj našla. Ko jo zagleda natakar, stopi k njej in meni dobrodušno:
»Gospa, ali iščete svojega moža? Gospod že čaka zunaj pred vrati.«
Razumljivo
»Zakaj ste vendar razdrli svojo zaroko z Milko?«
»Ker je njena papiga ob slovesu zmerom vreščala:	.Pavel,	ostani še
malo!'«
»Saj je bila vajina zaroka vendar javna, potlej to menda ni bilo hudega.«
»Tisto ne — samo meni je J* c e ime.«
Upravičena sveta jeza
»Veste kaj, gospa,« sopiha užaljeno gospa Cebulčkova, »nič nimam proti temu, da vaš Marjan prepisuje od našega Tončka šolske naloge, a da mojega sina potlej namlati, če naloga ni bila pravilna, to je pa že nekoliko preveč...«
Lovska latinščina
Neki strasten lovec pripoveduje v družbi svoje zanimive lovske doživljaje. Vsi napeto in pobožno poslušajo.
»Najčudovitejše sem pa doživel tedaj, ko sem v Kanadi lovil divje race. Bil je strašansko mrzel dan. Prišel sem do nekega velikega jezera; na njem so plavale jate divjih rac, ubožice so imele vse noge primrzle v ledeno skorjo...«
»Ah, kaj ste pa tedaj vi storili?« je zaklicalo nestrpno več radovednežev.
»Ustrelil sem, race so vse hkrati vzletele in — odnesle jezero s seboj.«
Optimist
»Vi imate vozni listek za Kranj, mi se pa peljemo v Novo mesto,« razlaga sprevodnik nekemu okajenemu izletniku.
»Tri sto zelenih,« se razburi možak, »ali ste strojevodji že povedali, kakšnega kozla ie ustrelil?«
Onstc&n v<ztyfyM,U inel&d
Vsaka mati vzgaja svoje otroke po metodi, ki jo ima sama za najboljšo. Denimo, da skuša ta ali ona mati svojega otroka kar največkrat vzgajati z dobro, prizanesljivo besedo, med tem ko se marsikatera, sicer moderna mati še zmerom ravna po starem preizkušenem reku: ,šiba novo mašo pojfe’. Poleg teh vzgojnih metod je pa v vzgoji še toliko stvari, ^i jih nikakor ne moremo odpraviti samo z nekaj pomisleki, z dobro besedo ali pa z ,leskovko’.
Morda ste že ugenile, kam merim. Prav gotovo je marsikatera izmed naših čitateljic mati plašnega, zelo Plašnega otroka. Lahko je vzgajati zdrave, vesele otroke, z mirnim srcem jim naložimo nekaj gorkih na zadnjo plat, kadar zaslužijo — vse drugače je pa z zagrenjenimi in preplašenimi otroki. Boje se družbe, boje se nevihte, boje se teme, strah jim je za petami, strah, ki zanj ne vemo, leako naj ga preženemo.
Nedvomno je, da v takšnem primeru s strogostjo ničesar ne opravimo. Saj se še odrasli bojimo samote, pred njo bežimo v zabavišča, v družbo, v cerkev — tja, kjer upamo, da bomo pregnali ta strahotni občutek praznote in osamljenosti. Česa, se prav za prav bojimo? Kdo bi mogel točno odgovoriti na to vprašanje! In kdo izmed nas naj bi potlej zahteval od nebogljenega otroka, naj Pove, česa se boji v terni ali v nevihti?
Samo na en način lahko pravilno vzgajamo plašnega otroka — z uvidevnostjo in prizanesljivostjo. Tista mati, ki ji otrok res čisto zaupa, ne bo imela pretežkega dela. Zvečer naj v božjem imenu pusti vrata otrokove sobe priprta, da bo otrok skozi špranjo lahko slišal govorjenje domačih hi tako čutil, da v temi ni sam in da vsak hip lahko pokliče na pomoč. Ta občutek varnosti mu bo -pomagal, da bo zaspal, še preden bi utegnil pomisliti na strahove. Če se bo to ponovilo več večerov, bo otrok kmalu spoznal, da je tema čisto naraven pojav in da ni vzroka za bojazen. Če to ne bi pomagalo, naj mati otroku zjutraj razloži, kako in zakaj nastane tema, zakaj sonce ne sveti noč in dan. Skuša'naj mu temo približati s kakšno pripovedko, ki bo v njej ,Noč’ nastopala ljubeznivo kot zaščit-nica živali, cvetlic in otrok, kot dobra mati, ki zaziblje ljudi in naravo v pokojno spanje. Mati naj med pripovedovanjem opomni, da se je tudi sama kot otrok bala teme, kajpak čisto po nepotrebnem. Otrok bo materi verjel, da tema res ni nič tako strašnega in bo začutil nepremagljivo željo, da bi postal tako pogumen kakor mama, ki je ,grdo temo’ že zdavnaj ukrotila in premagala, želja po neustrašenosti je pa že dobršen korak navzgor.
Vsekako otroku nikoli ne pokažimo, da se tudi mi bojimo. Ob nevihtah postanejo nekatere ženske nemirne, otroci to takoj opazijo in se tudi sami vznemirijo. Zanimivo je, da imajo ali so imeli vsi ljudje, ki se strele in groma pretirano boje, ravno tako boječe in plašne matere. Nevihta v
mestu je skoraj nenevarna, saj ima malone vsaka hiša strelovod. Bolj nerodna je nevihta na kmetih. Tedaj je treba pač zaupati v Boga, v Usodo ali dobro srečo in počakati, da se divjanje prirode pomiri. Otrokove misli naj mati tedaj usmeri kam drugam, ali naj mu pa — če je že dovolj velik in če mati čuti v srcu dovolj moči — razloži pojem Boga.
Ravno tu se pa začne tisto področje, ki sega daleč onstran mej raznih vzgojnih metod. Kolikokrat sem imela priložnost slišati starše, ki so takole govorili: >Mi našega otroka ne bomo vlekli za nos z raznimi pravljicami o Bogu, o angelih itd.« Milo se mi je storilo ob takšnem govorjenju. Nisem poklicana poučevati versko vzgojo, zato naj samo tole zapišem: Neka stara gospa, ki je že dosti pretrpela v življenju, mi je nekoč dejala: »Dokler gre ljudem do-
bro, še nekako žive brez Boga — kaj naj pa potlej store, ko se jim obrne na slabo? Kaj pa potlej?«
Da: kaj potlej —?
Če že sami niste nikoli občutili sladke sreče zaupanja in vere, pustite to srečo vsaj svojim otrokom! Pustite, da bodo zvečer pošiljali svoje želje in svoje prošnje kvišku v večerni molitvi, da bodo zaspali v mirni zavesti, da jih čuva in varuje angel varuh. Še tako plašen otrok bo tako črpal sam iz sebe, iz svoje vere pogum za življenjski boj. In menda je med vami ni matere, ki si ne bi želela pogumnega, srečnega otroka, kajti, svet pripada pogumnim ljudem! Otrok mora vsaj do sedmega leta zatreti v sebi tisti pretirani strah pred temo, strahovi in družbo, kajti s temi leti se prične šola, s šolo pa boj. Kdor že v nežni mladosti ni sposoben za, boj, si tudi pozneje ne bo pridobil te moči. Zato prav nič ne pretiravam, če trdim, da je človekova sreča pogosto odvisna samo od njegove matere in od njegove vzgoje!
Saška
Naša kuhinja
KAJ BO
Četrtek:
jagnječji
TA TEDEN NA MIZI?
Riževa juha, gratiniran hrbet4, rabarbarov kompot. Zvečer : mrzel narezek, sardelno maslo, ržen kruh.
Petek: Fižolova juha, sirova torta*’, kompot iz posušenega sadja. — Zvečer: Krompirjevi svaljki in berivka.
Sobota:	Beluševa juha, špinača,
krompirjev pire, na ražnju opečena teletina. — Zvečer:	Goveji golaž.
Nedelja: Gobova juha, pariški zrezki, mešana solata; biskvitni rezanci s kruhovimi drobtinicami14". — Zvečer: Hrenovke, krompirjev pire, solata; kompot.
Ponedeljek: Goveja juha z mozgovimi cmoki, špinačevi tolki*, krompirjev pire, kuhana govedina. — Zvečer: Vampi s parmskim sirom.
Torek: Goveja juha z vlivanci, dušen krompir, kuhana govedina, okisana cvetača. — Zvečer: Ledvice s polento.
Sreda:	Zelenjavna juha, čebulna
omaka, krompirjev pire. — Zvečer: Naravni zrezki s solato.
POJASNILA
4	Gratiniran jagnječji hrbet: hrbet in stegno očisti, nasoli, popari z vročo vodo in pripravi za peko. Opeci oboje precej hitro v lastnem soku. Pečenko zalivaj z nekaj vode, ki si ji pridala nekaj peteršiljevih koreninic. Takoj, ko se meso omehča, vzemi pečenko iz pečice, počakaj da se nekoliko ohladi, nato pa meso odloči od hrbtenice in reber in ga nareži v srednjevelike kosce; če hočeš dobiti lepe kosce, jih reži postrani, vzdolž vlaken. Opaži s presnim maslom ognjavarno posodo, naloži vanjo meso, ga polij z gratini-rano omako, posuj s kruhovimi drobtinicami, parmskim sirom in koščki presnega masla, pokrij s pokrivačo in postavi posodo za kakšnih 10 minut v pečico. — Gratinirano omako pripraviš takole; nad ognjem mešaj i/2
litra mleka, 2 jedilni žlici moke, 3 rumenjake, nekoliko soli in limonovega soka tako dolgo, dokler ne prične vse skupaj vreti. Zdaj jo podmeti z dušenimi gobami, ki si jim pridala precej drobno zrezanega peteršiljčka. Začini omako s ščepcem popra, soli, s parmskim sirom in limonovim sokom in tik pred zalivanjem podmeti še s trdim snegom enega beljaka.
44 Sirova torta:	14 dkg presnega
masla rahlo vmešaj, dodaj 14 dkg sladkorja v prahu, podmeti s šestimi rumenjaki in 14 dkg nastrganega in skozi žičnato cedilce pretlačenega sira. Vse skupaj dobro zmešaj, pridaj trd sneg šestih beljakov in 12 dkg olupljenih, nastrganih in posušenih mandljev; nadevaj s tem dobro oma-ščeno tortno obliko in peci torto okrog ■V* lire pri zmerni vročini. Torto nato stresi na pladenj, prevleci s kakšnim ledom in serviraj šele drugi dan.
*** Biskvitni rezanci s kruhovimi drobtinicami: zmešaj 6 dkg presnega masla z 2 jajcema, pridaj še 2 rumenjaka, Ve 1 mleka, 2 jedilni žlici sladkorja v prahu in toliko moke, da se bo naredilo srednjetrdo test,o. Zdaj pomakaj jedilno žlico najprej v moko, potlej pa zajemaj testo in ga polagaj v dobro omaščeno tortno obliko; peci rezance zelo počasi v srednjevroči pečici in serviraj zraven kompot ali kakšen sadni odcedek.
‘ špinačevi tolki. Potrebuješ: 6 dkg presnega masla, 3 rumenjake, 1/2 kg špinače, 8 dkg moke, 2 noževi konici pecivnega praška, 3 žlice kisle smetane, 3 beljake, meso, možgane, sol itd. Priprava: presno maslo vmešaj, da se bo pričelo peniti, pridaj peciv-ni prašek, skuhano in pretlačeno špinačo, moko, podmeti s kislo smetano in trdim snegom; iz te zmesi oblikuj tolke, jih pomaži z možgani in po dva in dva skupaj stisni. Ti tolki so zelo primerni kot uvodna jed ali pa kot pridatek k mesu.
VEGETARIJANSKA KUHINJA
Rabarbarov kompot: rabarbaro operi, očisti in jo nareži v majhne, enakomerne koščke. Daj rabarbaro v velik lonec, nanjo pa potresi precej sladkorja. Pridaj vode in med guganjem kuhaj skoraj do vretja. Pazi, da ne bo zavrelo! Napolni s kompotom kozarce in steriliziraj. Na 3 kg rabarbare daš 1 kg sladkorja. Steriliziraj 20 minut pri 80“.
Rabarbara v steklenicah brez sladkorja: očisti rabarbaro, nareži jo v kosce, te kosce pa še enkrat prereži, da bodo šli skozi kolikor mogoče širok vrat steklenice. Ko je steklenica polna, rabarbaro pokuhaj, in sicer kar v steklenici. Kuhaj jo okrog ‘h ure pri 75* toplote.
Od Ančke do Tončke
Ančka in Tončka, naj vama ju že koj v začetku predstavim, sta dve brhki, vrli kuharici, ki znata kaj več ko samo .hruške peči-. Večkrat vlečem na ušesa njuno čebljanje, ki pa nikakor ni opravljanje, marveč sila zanimivo razpravljanje o kuhi in peki, o zabelah in vlaganju, o tortah in o vrtu — skratka o vsem, kar zanima sleherno kuharico in kar bi moralo zanimati tudi vsako dobro gospodinjo. Takole je dejala njega dni neka umna babica svoji vnukinji, ko se je otepala kuhe: »četudi boš morda lepega dne bogata in ti ne bo treba kuhati, moraš vendar vedeti, kaj je treba dati v lonec, da boš pozneje znala ukazovati in razdeliti delo.« Kako prav je imela ta modra babica! Pomisli tudi ti, ljuba moja, da je kuhanje pogosto umetnost, posebno ako je treba skuhati z malo cvenka dosti dobrot. Prisluhni torej z menoj spodnjim dobrim nasvetom.
Ni dolgo, kar sem ujela na ušesa, kako Tončka jajca vlaga. Morda že veš, da jajca niso zmerom enako draga in da je kajpak najboljše, če jih kupiš tedaj, ko so najcenejša, torej zdaj spomladi, ali pa konec poletja, avgusta. Vlaganje jaic v kozarce ali v apno je pa precej a. a go, zato si je Tončka izbrala drug, bolj praktičen in vse cenejši način. Ko so jajca najcenejša, jih kupi po več sto skupaj, čisto sveža in z bleščeče belo lupino. Kupi jih pri zanesljivi jajčarici, kajti vseh sto hkrati kajpak ne more preizkusiti. Sicer pa kaj hitro spozna, ali je jajce sveže ali staro. Vzame ga v roko, podrži en konec ob ustnicah, nato ga obrne in podrži nekaj sekund še drugi konec ob ustih. Ako se ji zdita oba konca enako mrzla ali topla, je jajce staro; ako se ji zdi pa en konec topel, drugi pa mrzel, je sveže.
Torej, ko ima Tončka takole nekako 100 jajc skupaj, jih vloži, in sicer v
—	zemljo. Na vrtu skoplje v zemljo tri četrt metra globoko, en meter široko in en meter dolgo jamo. Tla lepo izgladi, obloži s tanko plastjo sena ali slame in položi vanjo jajce, drugo ob drugo, da so tla čisto pokrita z jajci. Vsako jajce pa poprej umije v mlačni vodi in ga obriše s platneno krpo. Prvo plast jajc pokrije z nekaj centimetri visoko plastjo prsti, brez kamenja. Vrzeli med jajci zadela s slamo. Na to prvo plast pride druga, itd., dokler ni jama polna jajc. Na najvišjo plast da spet nekoliko slame, potlej pa
m v«
rt
Gospa,
. pomagajte
koži svojega obraza in ielesal Kajti koža mora izločiti dnevno 6—700 gramov raznih snovi; poleg fega pa mora skrbeti tudi zase, da prezgodaj ne oslabi in ostari.
Lecitin Solea mila krepi kožo že pri navadnem umivanju, krema pa ji poleg tega dovaja še potrebne hrane.
m.
fflULrin kmruL ™
še debelejšo plast zemlje. Vse skupaj pokrije naposled z nekaj lesenimi deskami, čez deske nasuje pa prsti, take da skoraj ni videti, kje je shranjenih teh sto ali dve sto jajc.
Tako ostanejo jajca najdalje sveža.
Pogosto jih prične Tončka rabiti šele pozimi, ko so na trgu že po dinarju. V zemlji dobe jajca še posebno lepe, zlatorumene rumenjake in izvrsten duh in okus. Gospodinja, ki bo
Proti zaprtju
Oflai rti S br 3/36 dne 19. 11. HM
le enkrat tako vložila jajca, bo storila to vsako jesen.
Kajpak Anka ni hotela zaostati za Tončkino učenostjo in je obljubila, da bo drugič ona povedala še nekaj prak-tičnejšega, sicer ne glede jajc, pač pa glede zelenjave, kdaj je najcenejša in kdaj jo vlagamo, da jo imamo potlej tudi pozimi večkrat na jedilnem listu. Upam, da bom ujela tudi Ankine nasvete in vam jih pravočasno sporočila. Do tistih dob pa s svojimi malčki skopljite v vrtu jamo za jajca in preizkusite Tončkin nasvet, kako spoznamo, ali so sveža. Vas vse pozdravlja
Simona
5. nadaljevanje
»Karla...« je začela potlej, a stavka ni končala.
»Kaj je s Karlo?«
»Ah, ne vem. Zdaj pojdem še malo k Fricu in k psom. Nekaj sem jim prinesla.«
* * * ■
V	bolniški sobi Rhodnove gospe, kjer sva drugi dan sedeli s Heleno, sla se Helena in Jurij spet srečala. Jurij je sedel v senci zaves pri vzglavju, Helena mu je pa sedela nasproti pri vznožju. Mehka svetloba zahajajočega pomladanskega sonca je ožarila njeno ljubko poslavico z zlatim ol)sevom. Deklica je bila zelo zapeta in je venomer barvo spreminjala, ker jo je mladi mož gledal, kakor zamaknjen, z žgočimi očmi. Da, z žgočimi očmi jo je gledal in z resnim, žalostnim izrazom na licih.
Opomnila sem Heleno, da se bo treba posloviti, kajti namenjeni sva bili še k pastorjevim. Tedaj je Jurij vstal in naju je vprašal, ali ne bi mogli iti skupaj, češ da je tudi on namenjen k nadgozdarjevim. Ko 6em mu odvrnila, da ne pojdeva naravnost do-Niov, ampak da se misliva oglasiti še pri pastorjevih, naju je spremil samo 'Jo vrtnih vrat.
illllllllllllllllllllllllllll’-
KOLESA)
S damska in moška, najnovejši j-E letošnji modeli v največji iz- — S biri že od din 550'— dalje —
| NOVA TRGOVINA I
= TVR5EVA (DUNAISKA) CESTA 36 =
«2 nasproti Gospodarske zveze ~
 ^»»»»iiiiinimiiHimimiimimni?
kolesa samo > 1) u rl i n -1 a k« !
PREPOVEDANA LJUBEZEN
PO NEMŠKEM IZVIRNIKU PRIREDILA R. L. MLADIH LJUDI
LJUBEZENSKI ROMAN DVEH
Helena je bila vidno zmedena, toda pri pastorjevih se je hitro spet zamotila. Nazadnje jih je še prosila, če bi smela zvečer ostati pri njih kakor v starih časih. In v misli, da bi se Jurij doma morebiti spet spozabil in bi utegnil spet bolščati v Heleno, in bi Karla mogoče to opazila, sem jo rada pustila pri njih. Domenili sva se, da bo Fric o pol desetih prišel ponjo.
S	težko slutnjo v srcu sem odšla domov. Neunma in črnogleda sem se zdela sama sebi, a slutnja mi ni dala miru. Nisem in nisem mogla razumeti Jurijevega vedenja. Ni bilo prav, da je tako očitno pokazal, kakšen vtis je Helena napravila nanj, in vrhu tega še štiri dni pred poroko! Sreča, da je bila Helena še nedolžen otrok!
Helenina odsotnost je nadgozdarjeve razočarala: Jurij je bil dokaj molčeč, a vendar se mi je zdelo, da je boljše volje, kakor je bil dotlej. Ali se je |>a samo prisiljeno smejal? Nemara je bil zato tako vesel, ker mu je bil nad-gozilar s]>oročil, da bo vložil prošn jo za upokojitev in da upa, da se bo julija že lahko preselil v Malo Ziillo in mu 1m» stal ob strani z nasvetom in dejanjem.
Karla je marljivo pisala posetnice. Pravkar je bila na listič, okrašen z mirtoviini vejicami, napisala sestrino ime. Zdajci je na lepem vprašala:
»Na mojo posetnico moram menda že napisati Karla Rhodnova, ne?«
Jurij je iznenada prebledel ko zid. Sklonil se je in otresel pepel s svoje cigarete.
»Da,« je hripavo dejal, 5če nočeš samo na kratko napisati .nevesta’.«
»Saj takrat boš vendar že moj mož!« je vztrajala.
»Da, to bom potlej že!«
Nenavadno ubit je bil njegov glas. Prijel je kozarec in v dušku zvrnil ostanek zlatorumenega renskega rizlinga.
Nadgozdar je zazehal in vstal.
»Rad bi se pošteno naspal,« je dejal. Tudi Jurij je naglo vstal. ; Še cel kup zamotanih gospodarskih računov moram pregledati,« je menil. "Oprosti. Karla, prihodnje dni bi si težko utrgal čas za to.«
Nasmehnila se je in ga spremila do vrat, potlej se je pa vrnila. Deset minut pozneje je vstopila Helena. Bleda je bila in zasopla. Čudno zmeden nasmeh ji je igral na ustili. Sesedla se je na stol in s plašnim, vprašujočim pogledom uprla oči v sestro, kakor bi jo hotela z očmi prodreti, prav kakor bi je še nikoli ne videla.
»No, Helena, ali si trudna?« sem jo vprašala.
»Preveč sem tekla!«
»Zakaj? Saj je bil vendar Fric 6 teboj?«
»Da, Fric je bil z menoj...«
»Ali je bilo pri pastorjevih lepo?«
»Da. Brinkmannova teta vas vse lepo pozdravlja.«
Trenutek sva še posedeli. Helena se je spet zamaknila. Potlej sva se odpravili spat, a spanec mi ni hotel leči na oči.
Sredi noči je prišla Helena iz svoje sobice. Pokleknila je pred mojo posteljo in začela bridko jokati.
»Otrok moj, kaj ti pa je?«
Zasmejala se je, kakor se zasmejejo
otroci sami sebi, če jih je sram, da so jokali.
»Oh, nič. In prav to je tisto,« je rekla. »Saj ne vem, zakaj, ljuba, ljuba leta Ana — nikar me ne imej za prenapeto, kar same mi vro solze iz oči — moram jokati!«
Malce je še ihtela, potem se je pa potolažila in je spet legla.«
Ko sem drugi dan v njeni omari nekaj iskala, mi je prišlo pod roke zdrobljeno leclovo srce, ki ji ga je bil takrat poslal Rhodnov Jurij s tistimi neumnimi verzi. Očitno je bilo zavito v nov rožnat svilen papir.
Da, v rožnat svilen papir ga je bila zavila in ga skrbno položila v lepo okrašeno lepenkasto škatlico. Spričo tega nedolžnega odkritja me je nekaj stisnilo v srcu. S tresočimi se prsti sem škatlico spet položila pod robce..
Na večer pred poroko smo imeli že polno hišo gostov, starih in mladih. Mlada dekleta so bila zelo razposajena. Ves dan so se smejala in hahljala.
Justi je v veliko torto zapekla prstan z ahatom, ki so ga bile mlade dame slovesno kupile pri mestnem zlatarju. Torto je potlej prav nežno potresla s sladkorno moko in jo razdelila na toliko delov, kolikor je bilo družic. Na večer pred poroko je Karla med čajanko svečano razdelila torto med zala, možitve željna in smejoča se dekleta. Vsaka je svoj košček vneto stlačila v usta. Nekaj trenutkov je nato vladala po|>olna tišina.
Iznenada je Helena vzkliknila:
»Jaz ga imam!«
»O, ti? Helena ima prstan! Čestitam! In vendar... lahko bi ga bila nam prepustila, eebičnica!«
Tako so se dekleta smejala iu kričala vse vprek.
Helena je prstan z resnim obrazom položila na mizo pred Karlo.
»Tu ga imaš. Ne maram ga.«
Dekleta so 6e znova zasmejala in jo dražila.
»Nikoli se ne bom poročila!« je resno izjavilo lepo dekle. Odšla jo od mize in sedla v veliki naslanjač za pečjo, vzela v naročje svojega najljubšega psička in privila njegovo modro glavico k svojemu licu.
Jurij je 6 svojim pri jateljem, konjeniškim častnikom Mirkom Breiten-feldom, stal tik pri zofi, kjer sem sedela jaz. Polglasno sta se pogovarjala. Morala bi si zamašiti ušesa, da ne bi slišal, kaj sla govorila.
»Prekleto slabe čase imamo,« je dejal častnik. »No, ti se boš lahko otresel svojih skrbi. Zdaj si že na konju,«
»Jaz? Aha!« je zamrmral Jurij.
»Z menoj je pa malo drugače,« je menil mladi častnik.
»Zakaj?« je vprašal Jurij.
»Zaročil sem se z revnim dekletom.
Nadaljevanje na 6. strani
V	OKAMA MAZILU...
... so sveža zelišča, ki dajejo koži zdravje in prenavljajočo moč solnca, svetlobe in zemlje. OKAMA MAZILO
deluje sijajno pri lišajih, izpuščajih, vnetjih, volku in sploh pri vseh poškodbah kože. OKAMA MAZILO
je najprirodnejše in zato najuspešnejše sredstvo za nego dojenčkov pri vnetjih in kožnih izpuščajih.
MATERE, ki trpite na razpokanih in vnetih dojkah, rabite Okama mazilo! Pomagalo vam bo hitro in sigurno.
Okama mazilo se dobi v lekarnah in drogerijah, škatlica 8 din.
Proizvaja lekarna Mr. J. OBLAK, St. Vid n. Ljubljano
MIGLJAJ
Po nemškem izvirniku priredila
H. K.
15. nadaljevanje
Blaznost, kaj ne? ' Postavni mladi mož je otl blaženosti Siril obraz.
»Potlej ti pa od srca čestitam! Niti slutil nisem!«
»Seveda, saj bo zaroka šele drugi teden razglašena. Moj stari se sicer še prekleto otepa, a nič ne de.«
»Ali smem vedeti, kdo je tvoja zaročenka?«
»Seveda! Najmlajša hčerka upokojenega polkovnika Detlenberga. Ima še štiri starejše sestre. In...«
»Lepa je, kajne?« je s trudnim nasmehom vprašal Jurij.
Lepa? Povem ti, Jurij, takšna je, kakor rožni popek. Sicer pa, kaj ti bom govoril: oglej si jok
To rekši je vzel iz listnice fotografijo in jo ponudil Juriju.
»Plave lase ima in rjava oči,« je dodal. »Kam pa namerava! na po ročno potovanje, Jurij?«
O, ne daleč. V Dresden,« je odvrnil Jurij. »Dalj ne utegnem in materino zdravje me resno skrbi. Mirko, niti slutiš ne, kako je pri nas,« je pristavil, »že zdavnaj bi me bila morala mati poklicati domov.«
»Mati? Da, prej bi te že bila morala poklicati!«
Jurij ni nič odgovoril, le z očmi je iskal Karlo, kakor bi hotel pretehtati, ali bo z njo srečen v življenju. A Karla je malomarno stala pri mizi in točila vino v kozarce. Nič tistega veselega razburjenja, ki ga kaže sleherna zaročenka.
Z očmi sem spremljala njegove poglede. Da, da, Karla je bila kakor vrla a suhoparna vsakdanjost. Poznala ni ne smeha ne joka, bila je kakor proza, preprosta, resna proza. Helena s svojimi čudovitimi očmi — o, da, ona bi pač utegnila osrečili tistega, ki bi jo ljubil.
Pogledala sem po njej, a njen stol je bil prazen. Fric mi je na moje vprašanje odgovoril:
»Helena je z obema psičkoma zdirjala na vrt kakor otrok. Kar pre-otročja je še in vendar je že tako velika.«
A tudi Karle nisem nikjer opazila in ko sem v kuhinji vprašala Justi, kje je, mi je Ie-ta dejala, da je šla spat, da bo zjutraj laglje vstala. Dejala mi je tildi, da ji je ona svetovala, naj gre leč, češ da bi bila sicer preveč bleda, ko je že tako zmerom tako bledikasta.
Tako sem se potolažila zastran njune odsotnosti. Ko sem spet stopila v sobo, so ravno vneto plesali valček. Poročnik in Jurij sta sedela tik pri verandi, da ne bi bila plesalcem na poti. Kmalu nato, ko sem vstopila, se je poročnik poslovil od mene in Jurij ga je spremil ven.
A tudi Jurij se ni več vrnil. To ni zbudilo moje pozornosti, kajti dela sem imela čez glavo, tako da sem še na Heleno skoraj pozabila.
Veliko truda me je stalo, preden sem vesele plesalce spravila v posteljo, da sem potem z nekaj ženskami spet uredila sobo. Po končanem delu sem si zaželela svežega zraka in sem stopila na vrt. Mesec je pozno vzšel in je sijal, da je bilo svetlo kakor podnevi, samo v ozadju parka je pod smrekami ležala gosta, temna, baržunaeta senca.
Nekaj minut sem stala tako. Nič se ni zgenilo. Zrak je bil mehak in dehteč in mi je neskončno dobro del.
V vaškem zvoniku je bilo polnoči.
Zdaj je pa že čas, da ležem, sem
pomislila. Hkrati sem 6e spomnila: bogve, ali je Helena pač doma? Nehote 6em stopila še nekaj korakov, a komaj som se dobro premaknila, že sta šinila čez travnik mimo mene v liišo oba psa in za njima je prihajala svetla postava... llelena. Stopala je zelo počasi, s pobešeno glavo. Hudo se je prestrašila, ko me je zagledala; obrnila se je stran.
»Helena, kaj pa počenjaš? Pa menda vendar nisi bila sama o polnoči v gozdu?«
»Ne, teta, saj nisem bila v gozdu.
V uti sem sedela,« mi je odgovorila. Tedaj sem opazila, da je objokana.
Prijela sem njeno lahno, belo obleko. Bila je vlažna od rose in dekle se je treslo ko šiba na vodi.
»Tako mraz je,c je rekla, »a v uti nisem mraza nič čutila. Ali greva zdaj 6pat?«
»Kajpak 1 Saj je vendar šele april, Helena. Le hitro lezi, pridem takoj,« sem ji dejala. Nisem je hotela vprašati, zakaj je jokala.
Kolikor so jo nesle noge, je odhitela v hišo. Slišala sem, kako je zgoraj vrata odprla in zaprla. Hotela sem še zapreti polknico, tedaj sem pa na gozdni poti, držeči tik ob našem vrtnem plotu, uzrla moško postavo, ki je naglo koračila proti gozdu. Zdelo se mi je, da sem v mesečini natanko «[>oznala Itliodnovega Jurija; kar zgrozila sem se. Jurij l)i bil moral biti že zdavnaj doma! Najbrže je bil kdo izmed naših mladih gostov, ki si je zaželel sprehoda v mesečini. Saj pa tudi ni šel po vrtu, ampak zunaj po gozdni poti. A vseeno me je skrbelo. Po poti, ki je bila prej po njej prišla Helena in ki je držala mimo ute, sem odšla k vrtnim vratcem, ki so se odpirala naravnost v gozd. Hotela sem se prepričati, ali so zaklenjena.
Samo pred seboj me je bilo sram, ko sem videla, da so bila zaklenjena kakor zmerom, in kar oddahnila sem se. Hitro sem se obrnila, da se vrnem v hišo, tedaj mi je pa pogled obtičal na nečem svetlem, ležečem na tleh. Nehote sem se sklonila in takoj nato
sem držala v rokah briljantno iglo za sauioveznico. In prav to iglo sem bila, lo sem zanesljivo vedela, kajti zapomnila sem si obliko francoske lilije
—	prav to iglo sem bila malo prej videla v Jurijevi ovratnici.
Zavrtelo se mi je v glavi in srce mi je jelo razbijati. Ah ne, sem si potlej dopovedovala, saj to je nemogoče! Moja Helena, moja nedolžna, zlata Helena... in jutri bo poroka! Gledala sem v mesečini svetlikajočo se iglo in ko sem se vračala v hišo, sem se smejala, čeprav mi smeh ni prihajal od srca. Spet sem se domislila njegovih pogledov, tistih žgočih, občudujočih pogledov...
Ko bi že vsaj bilo jutri zvečer, sem pomislila, ko sem si zapenjala iglo v obleko in zapirala polkuice. Živci so mi spričo tega direndaja čisto popustili, Tiho sem se splazila navzgor po stopnicah — kajti v hiši je že vse spalo — v svojo sobo in se naglo preoblekla. Vse je bilo kakor po navadi. Vrata v Helenino sobo so bila odprta, luč v sobi ni gorela, le mesečina je lila skozi okno, odprto na s ležaj.
»Helena?« sem vprašala in tiho stopila čez prag.
Nič mi ni odgovorila in zdelo se mi je, da že spi, ali pa da je vsaj zadremala in ni hotela, da bi jo motila. Tiho sem 6e vrnila, zaklenila iglo v omaro in legla.
Menda sem 6pala komaj kakšno uro, ko je nekdo potrkal na moja vrata. Justi mi je dejala:
»Gospodična, hitro se oblecite! Pri priči morate s Karlo v Veliko Ziillo...«
Hitro sem si nekaj ogrnila in odprla vrata. Vstopila je Justi. Bila je v sami jutrnji jopici in spodnjem krilu.
»No, kaj rečete, gospodična?« je šepetaje začela. »Karla se tako jezi, a kdo more kaj za tol Če je komu usojeno, da mora umreti, umre, pa naj bo desetkrat poroka!«
»Za božjo voljo, kaj pa je?«
»Stara gospa v Veliki Zulli umira in bi rada pred smrtjo videla Karlo že kot sinovo ženo. Breiterjeva Loti je že prišla po nevesto, Fric je pa šel budit pastorja. Z gospodično Karlo boste šli. Hitro se oblecite. Ali naj vam pomagam? — Ježeš, kako sem se prestrašila!«
Ozrla sem se. Med podboji vrat je stala llelena, še v svoji beli vlažni obleki. Takšna je bila, da se mi je kar smilila. Rada bi nekaj povedala, ustnice so se ji premikale, a ni mogla spraviti besede iz 6ebe.
»Helena, pojdi no spat,« sem ji strogo velela, »zakaj se pa še nisi preoblekla? Kar hitro se skobacaj v posteljo, saj nam vendar no moreš nič pomagati!«
»Karla se misli... 6e bo...?« je zajecljala.
»Da, njena tašča leži na smrtni postelji.«
»Jurijeva mati umira? Zdaj? Nocoj?« je planilo iz nje.
Okrogli obrazek Breiterjeve Loti je zdajci pogledal v sobo.
»Prosim, gospodična, me smo pripravljene!« je vzkliknila. »Nevesta gre že po stopnicah.«
Helena je planila k stari gospodični in jo trdno prijela za roko.
»Kako se je zgodilo, zakaj umira?«
»Zakaj? Ljuba moja gospodična, to bi morali vprašati Boga in mladega gospoda Jurija. Ko je prišel domov, se je bil oglasil še pri njej, in tedaj sta se začela na lepem pričkati. Fric in jaz sva pa stala prod vrati in trepetala. Potlej je gospod Jurij odprl vrata in ukazal, naj Fric pri priči zapreže in naj pripelje pastorja in nevesto in predvsem zdravnika, kajti njegova mati — umira. Či6to iz sebe je bil, kakor bi bil glavo izgubil. In ko sem potlej pogledala gospo, sem vedela, da ne smemo časa izgubljati. Vsa zaripla je bila v obraz in je venomer ponavljala samo dve besedi: ,Prosim, hitroi Prosim, hitro!1 Ko bi naš mladi gospod vsaj ne bil šel več k njej! Le s čim neki je staro gos [to tako razburil! Saj ni drugače nikoli česa takega naredil in ni nikoli zvečer šel k njej!«
Nenadejano je pa po dvorani završalo. Vse se je zganilo in obrnilo vso pozornost vhodnim vratom, kjer se je bil pravkar prikazal sivolasi mojster Heimrod, vodeč pod roko mlado gospo Brankovo.
Gospod profesor se je bil nocoj nalašč zakasnil, zakaj predobro je vedel, da bo moral Brankov kot odbornik nastopiti svojo častno službo natanko ob uri. Vtepel si je bil v glavo, da bo svoj ,model' ob svoji roki pripeljal v veliko družbo in da bo tako vse na moč presenetil.
Hana je bila prav tako počesana, kakor jo je kazala slika; pošteno v nasprotju z veljavno modo! Oblečena je bila v preprosto belo obleko iz japonske svile, ki je ni krasila niti naj-nedolžnejša cvetka. Tolikšna preprostost bi bila družbi tuja spričo blestečih in dragocenih toalet, ker so pa vsi že poznali Heimrodovo podobo, se jim je zdelo, da je naslikana gospa Brankova stopila iz bogatega okvira. Vsem je bila skromna preprostost na moč po godu, vsi so jo občudovali — in kmalu sta bila umetnik in mlada gospa obkrožena s samimi občudovalci.
Mlada, dotlej komaj opažena žena Ervina Brankova, je veljala na mah za lepotico prvega reda. Vse na njej je bilo kar na lepem občudovanja vredno: nežne in plemenite črte njenega obraza, mladostna postava in bleščeči 6ončni odsev v njenih očeh. Lahna rdečica zadrege na obrazu mlade gospe, ki se je tako nenadejano znašla sredi tolikšne množice občudovalcev, in njena naspol plaha zapetost, sta jo delali le še prikupnejšo.
»Da, da, gospod Brankov, ne bova imela druge poti kakor pištole,« se je prešerne volje šalil profesor. »Najrajši bi vam ugrabil vašo lepo ženo; nič ne skrivam... In ako vam jo lepega dne res ukradem? Kar pripravite si pištole in močno jih nabijte!«
Ervin se je zasmejal: »Tako nehvaležen pa res nisem. Na vso žalost ste zame nadotakljivi, gospod profesor!«
»Ali mar cikate na moje sive lase? Nikar ne mislite, da sem že nenevaren! Ali mar ne, gospa Hana? Kar priznajte na ves glas!«
»Da, postala sva res dobra prijatelja,« je smehljaje se dela Hana, »in na moč ponosna sem na prijateljstvo z mojstrom Heimrodom!«
»Nu, zdaj ste slišali!« je zmagoslavno zagodel profesor. »Da, tudi v naših letih še znamo osvajali. Le pazite se!«
S	temi besedami je prepustil Hanino roko Torwaldu, ki je od občudovanja kar gorel. Heimrod je pa odhitel na drugi konec dvorane, kjer je bil v množici uzrl svojega prijatelja doktorja Eckarda.
»Imenitno! Priznati ti moram, da si mojster celo v reklami,« ga je sprejel Eckard. »Dosegel si čudovit učinek s svojo ,živo sliko*.«
»Menda!« je lagodno zamrmral profesor. »Rečem ti pa, da sem se pošteno potil, preden sem to dosegel. Sprva po nobeni ceni ni hotela. Kolikor imajo druge nečimrnosti preveč, je ima Hana premalo! Pošteno žal mi je, da ta biserček nič več ne prihaja k meni. Prav si imel: s to ženo se lahko pogovo-r iš. Bogme, zaljubil sem ee vanjo, da veš! He, lej ga Torvvalda, kako ji rožice sadi! Tvoj nečak se pa drži kislo, ko da bi bil limono zagrizel!«
»Temu tiču se naposled vendar odpirajo oči! O, ti nečimrnost nečimrna! Zdaj ko pase ve3 Berlin oči na Hani, 6e čuti seveda počaščen. Lej, lej, zdaj bo nemara podkuril podjetnemu gle>-dališkemu junaku... Hvala Bogu, saj je res že čas, da spregleda.«
Ervin je bil prav takrat res prijel svojo ženo za roko in jo odpeljal tja, kjer so sedele pokroviteljice prireditve, med njimi tudi gospa Arnikova.
Tedaj je profesor zaupljivo prijel prijatelja za komolec in mu šepnil:
»Čuj, Eckard, koliko pa je prav za prav resnice na govoricah o Brankovu in tej ruski laži-lepotici? Prav pošteno stegujejo nekateri jezike. Menda ti tudi kaj veš?«
Doktor je skomignil z rameni.
»Seveda vem. Njuno znanje je že staro, fee iz Nice. Ervin je bil takrat še fant in gospa Olga Pavlovna je občudovala njegove pesnitve. S pravo vabo na trnku vloviš vsakega poeta! Zdaj v Berlinu mu je postala nekakšna nuiza, toda rečem ti, da njuno razmerje še zdaleč ni tako pregrešno, kakor si šepetajo ljudje.«
»Brankov je, da spoštljivo povem, bedak!« je zagodel Heimrod. »Seveda se je težko odtrgati z limanic, če si se nanje ujel. Da sem jaz njegov stric, bi mu bral poštene kozje molitvice! Lastno ženo si naj rajši ogleduje; več bo imel od tega!«
Medtem sta si bili obe dami že podali desnici. Gospa Arnikova je sprejela Hano s prirojeno ji ljubeznivostjo. Heimrodov domislek, da ji je predpisal tako preprosto toaleto, se ji je zdel »pikanten« in na moč posrečen, tako je vsaj prav gostobesedno zatrjevala. Med pogovorom ji je pa pogled ves čas begal k velikemu ogledalu, ki je v njem videla svojo vitko postavo poleg mlade gospe v beli obleki, poleg ženske, ki se ji je prav do tega hipa zdela neznatna in nenevarna. Pa ti pride neki Heimrod in vsemu svetu vsili prepričanje, da je ta tiha deklica lepa, prava pravcata lepotica! In svet veruje v Heimrodov okus kakor v sveto pismo! Olgine ustnice so zaničljivo trznile; ha, s tole se pa še vsak čas poskusi!
Tedaj se je na odru začel ruski 'ples. Prizor je bil prav mičen, saj se je vrtelo dvanajst parov v slikovitih ruskih narodnih nošah, vrtelo živahno in ognjevito po godbi ruskih narodnih napevov. Vsi so privreli prav blizu odra, da bi česa ne zamudili.
Brankov je stal z obema damama, toda zdelo se je, da je pošteno raztresen, ko je govoril z gospo Arni-kovo. Sicer je bila tudi nocoj bleščeč pojav, toda danes je šele prvič opazil tisto, kar so ostre Heimrodove oči uzrle prvi mah: kljub vsej rafinirano-sti šminkanja in toalete vendar ni mogla popolnoma prikriti svojih štirih križev. Hm, je razmišljal, nekoč je bila Olga Pavlovna resnična lepotica, to brez dvoma drži, toda v tej žarki luči se le preveč vidi, da je njena zdajšnja lepota zlagana...
Naspol nehote se je tedaj ozrl k svoji mladi ženi. Hoj, na vso moč nevarna soseščina, zakaj tam je uzrl čisto in pristno milino, rosnosvežo mladost! Vitka devetnajstletna ženica je bila videti kakor pravkar razcvetena devica. Njena mladost je zmagovito zasenčevala Olgine toaletne čare. Prvikrat se je Ervin zavedel, da je prav za prav lahko ponosen na to mlado dekle, na ženico, ki je pred Bogom in pred ljudmi njegova... Pošteno besen je bil na Torvvalda, ki je stal pri 6tebru in venomer bolščal v njegovo ženo.
Ples je bil svojski, zlasti pa sklepni skupinski prizor. Gospa Arnikova se je morala na vse strani zahvaljevati za poklone, ki jih je bila deležna za svoj domislek. Kaj kmalu se je družba spet razkropila.
Doktor Eckard je srečal svojega nečaka in le-ta ga je hlastno ogovoril:
»Ali si videl kje Hano? Kar na lepem sem jo izgubil iz oči.«
»Pravkar sem govoril z njo. S Tor-waldom sta zavila v sosedno dvorano.«
»A, tako?« je izdavil Ervin in se vgriznii v ustnice. »Zdi se, da se ji hoče gospod Torvvald vsiliti za viteza. Že prej, med plesom si je ve« čas
pasel oči na njej. Takšno vedenje je že kar od sile!«
»Lej, lej, ali si mar ljubosumen?«
»Beži, beži! Saj veš, stričko, da nimam te bolezni.«
In vendar so zvenele njegove besede precej razdraženo. Doktor ga je malce začudeno pogledal.
»Res še nisem doslej opazil znakov takšne bolezni pri tebi, zdaj se mi pa zdi, da gre za res. Ne bodi vendar smešen! Saj veš, umetniška kri... Brž vzplameni!«
Ervinu se pa stvar vendar ni zdela tako nedolžna. Tale Torvvald, lepotec in genialni igralec, ki ga ženske kar na debelo obožujejo, ta bi mu utegnil postati nevaren!
»Čeprav!« je navidez vnemamo dejal. »Rečem ti pa, da je njegovo oboževanje vsiljivo in neokusno. Namignil mu bom, da mi to ni prav nič všeč.«
Morda s takimle obrazom kakor zaverovani Otelo?« se je pošalil Eckard. »Nikar ne pozabi, da bo Torvvald glavni junak tvoje drame, in rečem ti, usoda tvojega dela je v njegovih rokah. Ves Berlin ti ne premore junaka, ki bi umel res postaviti živega Wulfharta tvoje drame. Kot pesnik moraš biti lepo vljuden in obziren! Zapomni si to!«
Ervin ni kazal, da pritrjuje stricu, zato je Eckard presedlal s šaljivosti na resnost: »Na splošno pa niti pravice nimaš, da bi bil ljubosumen, niti trohice pravice, da veš!«
Po teh besedah se je obrnil stran in stopil k neki živahni skupini. Kljub svarilnim stričevim besedam se je pa Brankov odločil, da poišče svojo ženo, zakaj zavil je naravnost proti sosedni dvorani. Tedaj mu je prekrižala gospa Arnikova pot.
Kar v eni sapi mu je povedala, da ji je od sile vroče, da je preveč ljudi, da so preglasni, da jo blešči žarka svetloba in jo od vseh strani le preveč oblegajo. Kar živčna je že! Toda v cvetlični dvorani, tam bo gotovo hladnejše, mirnejše in prijetnejše! Kje neki je ta dvorana?
Ervin si je bil drugekrat sam poiskal samoten kotiček, nocoj pa ga nekam ni hotelo zamikati njeno nedvoumno snubljenje. Menil je, da bo pač treba še malce ostati v veliki dvorani, zakaj pravkar je bil vzklicatelj oznanil Torvvaktovo predavanje. Olga Petrovna je nejevoljno malce privzdignila ramena.
»Torvvald s svojo balado?... To ni za tolikšno množico, kvečjemu za kakšno sklenjeno družbo. Ves čar se bo izgubil. Meni ni do takšnega dvomljivega užitka! Vi ga pa nameravate res poslušati?« je zategnjeno menila.
Slišalo se je kakor nedolžno vprašanje in vendar se je v njem skrival nep rita jen poziv. In gospa Olga je bila vajena pokorščine gospoda oboževalca. Ko že ni mogel drugače, ji je naposled ponudil roko in jo odpeljal iz dvorane. Cvetlična dvorana je bila prav na drugem koncu palače. Ko sta vstopila, ni bilo žive duše tam, zakaj Torvvaldovo predavanje je zvabilo vse občinstvo v veliko dvorano. Bilo je res hladno in tiho, samo sredi skupine bohotnih palm je žuboreče padal curek vodometa.
Gospa Arnikova je koj sedla na prvo klop in polglasno povzela:
»To je bilo pa res čudno presenečenje, ki nam ga je pripravil profesor Heimrod! Ali se nemara strinjate s takšnim teatrom?«
Brankov je bil obstal ob vodometu in je zrl v dvigajoči se vodni curek. Že vnaprej je vedel, da 6e bo moral lepi Rusinji spovedovati, toda njena neokusna pripomba o »teatru« ga je pošteno zbodla... Z zastrtim glasom in hladno je odgovoril:
»Heimrod si jo pač vtepel takšno posebnost v glavo, in saj veste, da je trinog, če hoče doseči svoj prav. V tem primeru je imel pa skorajda pravico. Pokazal je, kako je ponosen na svoje delo!s
»Ki je z njim upijanil ves Berlin!« je pikro dejala Olga Pavlovna. »Prav za res! Vam kajpak laska, 6aj jo vaša žena, ki jo je proslavil!«
Ervin je neučakano 6tresel z glavo.
»Sami veste le predobro, zakaj sem se takrat uklonil ženini volji; še sami ste mi pritrjevali. Zdaj nama pa namerava Heimrod podariti podobo! Kaj takšnega se mi še sanjalo ni! Rade volje bi mu bil plačal pošteno ceno, pa je kar pobesnel, ko sem mu omenil denar. Zamašil mi jo usta, češ da mi ni nič mar, ako podari svoje delo moji ženi, To je zgolj njegova zasebna stvar, mi je še zabrusil v brk.«
: Vsa čast! Darilo je kraljevsko! Vsak človek ve, koliko so med brati vredne Heimrodove slike.«
»Res, kraljevsko darilo! In prav zalo ga nisem smel odkloniti. Dovolj me teži, da sem mu postal tolikšen dolžnik, toda z nevljudnostjo mu ne morem in ne smem poplačati kavalirstva.«
Govoril je s komaj zadržano razdraženostjo in Olga Pavlovna je to kajpak opazila. Zdajci jo spremenila glas. Proseče je dahnila:
(Nadaljevanje na S. strani)
\ (/ ri napometn hišnem delu poživite kožo \ | V\ s pravilno nego!
ELIDA
zaradi vsebine hanna-meliso posebno učinkovito
12. V. 1938.
DRUŽINSKI TEDNIK
7
ilevilVat
AO.000"
denarnih NAGDAD
H kateri točki navodila o uporabi Radiona spada posamezna slika?
Navodilo za pranje z Radionom, ki j® (iskano na hrbtni strani vsakega zavitka, ima 6 točk. Potrebno je, da točno doženete, katere točke Radion navodila predstavljajo te slike. Vzemite v roko zavitek Radiona in prečitajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte s temi slikami. Nato vnesite v prazne kroge na tek slikah številko tiste točkei ki po Vašem mnenju spada k posameznim slikam. Napišete v spodnjem desnem kotu tega oglasa čitljivo Vale ime in natančen naslov. Izrežite cel oglas in ga pošljite kot tiskovino v odprti kuverti Irankirano s 25 para brez vsakega drugega obvestila na: Jugoslavensko d. d. Schicht-Lever, oddelek reklama, Osijek.
POZOR: Poslednji rok za vpošiljatev je 31. maj«
Dir
po
10.000.-
5.000.*
3.000.-
2.000.-100.-
1. nagrada
2. nagrada
3. nagrada
4. nagrada 2oo nagrad
Skupaj Din. 40.000.> za pravilno rešitev I
Ugotovitev pravilnosti rešitev, žrebanje in delitev dobitkov izvrši posebna .ocenjevalna komisija, katere člani so:
Dr. Mato Perič, kr. javni notar
Kamilo Krvarič, direktor „Hrvatskega Lista"
Inž. Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. Schicht-Lever Dragan Gregurovic, šef reklame Jugosl. d. d. Schicht-Levef
Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija.
Navodilo o uporabi obeta pri nagradnem tekmovanju dobitek, točna izpolnitev istega pa prinaša uspeh pri pranju perilal
RADION
pere sam-pere prizanesljivo
m
»Ervin !<
»UUazttjote? v
»Kaj vitm je, povejte za božjo voljo!< »Meni? Prav nič!.
»Pač, popolnoma spremenjeni ste, že nekaj tednov. Nikoli mi niste hoteli priznati, vendar slutim, da se je nekaj tujega vrinilo med naju. Od kdaj pa imate skrivnosti pred menoj?«
Njen glas je bil resen in vprašujoč, /delo se je, da ga njena vprašanja režejo v živo. Počasi je stopil bliže k ujej.
»Motite se, Olga. Prav nič ni! Morda kvečjemu nevšečnosti in jeza pri štu-diranju moje (trame. Mnogo grenkih moram požreti kot novinec in začetnik. Črtajo mi, spremembe zahtevajo, skratka, kakor s šolarčkom se igrajo l menoj. Zdaj so predstavo preložili že na april. Sicer pa to tako že vse veste.«
Nejeverno je stresla z glavo.
»Ali imate res tako malo potrpljenja, ko ste vendar že lik pred ciljem? Ko boste nazadnje dosegli uspeh — in popoln mora biti! — se boste smejali svoji zdajšnji občutljivosti. Potlej boste lahko vi diktirali in vašim zahtevam se bodo morali hlapčevsko ukloniti. Ne, ne, Krvin, to ni tislo, kar vas teži. To je globlje! Le kaj je? Ervin, doslej ste mi zaupali vse, nikar md zdaj ne odrecite svojega zaupanja. Bolelo bi me do krvi!.
Njen glas je bil spet. mehak, njene oči so spet zrle globoko v njegove. Lahno se je bila dotaknila njegove roke — in Ervin se je sklonil globoko k njej. Tedaj se je pa zdajci j zdrznil, vzravnal se je in nekam zine- ; den je postal. Takrat šele je Olga opazila, da stoji pri vratih liana Hran-1 kova...
Sicer sta bila govorila res samo o njegovi drami, a Ervin je vendar imel občutek krivde. Gospa Arni kova se je pa brž znašla in se je prihajajoči mladi gospe ljubeznivo nasmehnila.
-Draga gospa liana, o pravem času ste prišli! Nič ne moreni opraviti, najsi mu še toliko prigovarjam. Ves je strt, ker mu skušnje za dramo ne gredo tako izpod rok, kakor si je želel. Pomagajte mi, da mu vlijeva poguma!«
Ali je liana sploh videla njuu za- j upni položaj, ni bilo moči reči. Stala j je mirno pred njima in dela:
»Ervin, v dvorani te iščejo. 7.di se mi, da gospodje odborniki pripravljajo nova presenečenja. Potrebujejo te.
»Saj res, tombola! Brankov se je brž zbral. »Ne zamerite, gospa, popolnoma sem pozabil, da je treba srečke koj po predavanju razdeliti. Pojdi, Hana!«
>Tak pustite vendar gospo še malo ; pri meni,« je ugovarjala Olga Pavlov- j na. »Saj vidite, da je pobegnila iz j šundra kakor jaz. Neznosno vroče je j v dvorani in oglušel bi človek od trn- j šča. Ostanite, draga gospa, tu se tako prijetno kramlja!
Po vsaki ceni je hotela zabrisali vtis kočljivega prizora, ako ga je bila gospa Brankova sploh opazila. Ervin se ni zdel zadovoljen. Hana je pa vendar ostala. Ker se za n jegovo ponu- ( jeno roko še zmenila ni, je moral sam oditi, vendar jo je prej še ošinil z nemirnim in zvedavim pogledom.
(iospa Olga je stopila ob njeno stran, in medtem ko je navidez po- j vršno kramljala o uspelem nocojšnjem večeru, so begali njeni pogledi neprestano |>o Haninem obrazu.
Cvetlična dvorana je bila le skromno razsvetljena, a prav v tej mili, { malce zastrti luči se je jasneje ko v bleščeče razsvetljeni dvorani videlo, da Hanina lepota ni samo sugestija. Ta mlada ženica je bila zares lepa; manjkal ji je bil samo pravi okvir, da povzdigne in poudari njeno lepoto...
»Kolikšna škoda, da je zimske sezone že konec,« je gostolela gospa Olga. »Ves čas ste se skromno skrivali v ozadju, zdaj ste se nam pa nenadejano razkrili v pravi luči. Veselic in prireditev bo resda konec, družba se bo pa vendar še do maja shajala. Zdaj boste pač morali igrali bleščečo vlogo, ki vam jo je profesor Heimrod prisodil. Že ondan sem ob pogledu na vašo podobo dejala, da je Heimrod velik umetnik. Kar on razglasi za lepo, je brez dvoma lepo!"
Hana so ni mnogo zmenila ne za poklon ne za ljubeznivo zlobnost poslednjih besed, zakaj njen odgovor je bil hladan in malce zafrkljiv:
»Zelo ljubeznivi ste, toda vloge, ki mi jo vi na profesorjev račun prisojate, mi ne bo treba igrati, kajti že jutri odpotujem.«
Gospa Arnikova se je od resničnega presenečenju kar zdrznila.
»Od potujete'/ Ali je mogoče?:
»Da, odpotujem, in sicer v lieineck k svoji babici!«
»H gospe Danlunarjevi? Ali je mar zbolela?«
»Ne 1)0 hudega, v redu pa nekaj vendar ni. Dolga, pusta zima, prva, ki jo je prebila v samoti brez mene, ji ni kaj prida koristila, zato je moja dolžnost, da se vrnem k njej.«
Olga Pavlovna je obnemela. Ni ji šlo v glavo, da hoče ta mlada žena spričo tolikšnega zmagoslavja na nocojšnjem večeru kratko in malo oditi in se zabubiti v samotni graščini... Zdelo se ji je kar grešno, zakaj sama bi česa takšnega nikoli ne zmogla. »Ali ste res že trdno odločeni?« je
MAJ 1938
45300-404
Za lepe dneve najcenejši in najprimernejši platneni čevlji za otroke z gumastim podplatom. Vel. 27—34 19'— din, št. 35—42 25'— din, moški 29’— din. Izdelujemo jih v beli, sivi in drap barvi.
48421-6008
Otroški gumijasti čevlji na špango, praktični za šolsko mladež, ki ima daleč do šole. Vel. št. 27—30 25'— din, št. 31—34 29'— din, ženske 35'—- din.
2961-4:iSU4
Za dobre otroke je za pomladne dneve tale fleksibl sandala z okraskom in špango preko narti. Od št. 27—30 49'—din, št. 31—34 59'— din, št. 35—38 69'—din.
7%
4975-16181
Pini ženski nizki čevelj iz belega usnja z rjavo kombinacijo, usnjenim podplatom in špango preko narti.
79
0995-46120
Udobnost nad vse!
Izrezani v narti in bogato okrašeni čevlji. Zavezujejo se z okrasnimi pentljami. So zelo lahki in jih zato kupujte za sprehod.
2861-6o6H»
Lepi otroški čevlji iz laka z okrasnim jezikom preko narti. Sc. 27—30 69'—din, št. 31—34 79'— din. Enaki iz belega nubuka za isto ceno.
63995-1193
Za počitek noge elegantni, lahki in udobni poletni čeveljčki iz belega in drap lanenega platna.
Zelo elegantni in okusni čevlji iz belega semiša. Udoben model, elegantna oblika in nizka peta nudijo nogi udobnost in lahko hoio.
1305-94220
Eleganten čeveljček iz modrega semiša. Priporočamo jih damam z visoko nartjo, pentlja je okusno okrašena z rdečim usnjem.
S
Ut mučil* se
s popravilom nogavic. Spuščene niti popravljamo hitro, strokovnjaško in poceni. — Varčujte s svojimi očmi, časom in denarjem, dajte nam v popravilo svoje nogavice.
8467-2675
Moške sandale, izdelane iz sivega def-tina z usnjenim podplatom in usnjeno peto. Zelo udobne in lahke.
9%
9837-8642
Nov model! Elegantnim gospodom k. poletni obleki te fine čevlje v drap-rjavi kombinaciji.
129-
9039-24673
Bogato okrašeni moški čevlji, izdelani iz sivega semiša ali drap usnja, z usnjenim podplatom. Pristojajo k vsaki poletni obleki,
Za hitro in praktično zapenjanje čevljev na gumbe samo din 1'—.
»LALA«
Vsaka elegantna in varčna dama pozna našo »LALO«. Preje smo jo prodajali za din 19'—, a sedaj stane samo din 15'—.
naposled zmedeno vprašala. . Pravkar sem vendar govorila z gospodom Brankovom, pa niti črhnil ni o takšni nameri.«
»Saj še ničesar ne ve. Ervinu je glava polna njegove drame, zakaj bi ga morila še jaz s takšnimi malenkostmi!«
»Ali mar menite, da mu bo prav?«
»Upam, da se bo sprijaznil. Moja odločitev je neizpodbitna; odšla bom v lteineck!«
Teh besed ni izgovorila s posebnim poudarkom, vendar je iz njenega glasu zvenela neupogljiva odločnost. Olga je še zmerom vsa začudena zrla v mlado vitko ženo, ki je ponosno vzravnana v svoji skromni beli obleki stala pred njo. In tedaj jo je obšlo spoznanje: v tej svoji odločnosti je na las podobna naslikani Hani! Stari slikar, ki je znal gledati v dušo, je imel pravi Poudaril je bil izraz, ki je lemu mladostnemu in mehkemu obrazu sicer popolnoma tuj! Poteza po sredini čela in trda črta okrog ustnic, ki sta na podobi samo naznačeni, sta bili zdaj na Haninem obrazu živi in zgovorni. In ko je vse to spoznala, je gospa Arnikova tudi vedela, kaj pomeni Hanino »potovanje«.
Radio Ljubljana
od 12. do 18. maja 1938.
ČETRTEK 12. MAJA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski orkester ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: V proslavo materinskega dne ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Ocena aktivnosti pri jetiki pljuč
» 20.00: Klavirski koncert ■ 21.00: Plošče H 21.20: Pevski jazz-kvartet K 22.00:	Napovedi, poročila ■ 22.15:
Lahka glasba ■ Konec ob 23. uri.
PETEK 13. MAJA
11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.43: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Žena v kazenskem pravu ■ 18.20:	Plošče ■
18.40: Francoščina ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Poročila o izseljencih ■ 20.00: »V petek, trinajstega ... ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA 14. MAJA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi
■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Protituberkulozna propaganda
■ 20.00: Zunanja politika ■ 20.30: Plošče ■ 21.00: Prenos iz Firence ■ Konec po 23. uri.
NEDELJA 15. MAJA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 11.00: Otroška ura 11.30: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe iz Zvezde ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Gregor Gabrijel igra na harmoniko ■ 17.00: Kmetijska ura
■ 17.30: Koncert lahke glasbe 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve Sv. Petra v( Ljubljani ■ 20.30: Slovenske narodne ■ 22.00: Napovedi, porodila • 22.15: Radijski orkester Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 16. MAJA
12.C0: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Zdravstvena ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Kulturna kronika ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti B 20.00: Radijski orkester ■ 21.10: Koncert klavirskega kvarteta ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
TOREK 17. MAJA
11.00: Šolska ura ■ 12.00: Priljubljeni napevi ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Plošče ■ 18.40: Judovstvo v novi dobi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Radijski orkester ■ 21.00: Pevski koncert ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Ura lahke glasbe ■ Konec ob 23. uri.
SREDA 18. MAJA
12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00:	Napovedi ■	13.20:	'štirje
fantje* ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Mladinska ura ■ 18.20: Pomladni zvoki ■ 18.40: Dolenjska mesta v prvi polovici 19. stoletja ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Uvod v prenos ■ 20.00: Prenos opere iz Nar. gledališča v Ljubljani; v I. odmoru: Glasbeno predavanje, v II. odmoru: Napovedi, poročila ■ Konec ob 23. uri.
Vulkanizirajte sami
avtogume itd. brez aparata t sredstvom »Comanim. — Poskusna garnitura (» nekoliko popravil) po povzetju din 37*—. Clavno zastopstvo: Tehnična poslovalnica IHC. IVAH SCHNEIDER, ZAGREB, Masarykova 16,
MALI OGLASI
NEZADOVOLJEN starejši distinguiran inteU* gent išče znanstva z osamljeno, skromno, temperamentno neodvisno, karakterno in simpatično mlajšo damo. Le seriozne neanonimne izčrpne ponudbe s ?liko, ki se zanesljivo vrne v enem tednu pod »Medsebojno zaupanje«: iia upravo.
POSOJILA brez porokov dajemo državnim in samoupravnim uradnikom in upokojencem. Pi-Site pod: »Amortizacijska«.
AKO VPLAČUJETE po din 10’— tedensko (U-Itko mesečno), Vam izplačamo v petih letih din 3.000'—. Prijave sprejema: Klančnik, Stra« ži«če 282.
Pomladne novosti vseh oblačil, športne, kamgam, obleke, perilo itd. najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRO O Velika Izbira vsakovrstnih naoinikoi, povečevalnih slekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, botolermomelroi, hfgromeirov itd. - Bamoirstne ute, zlatnina in srebrnina. - Ceniti brezplaCno'
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur (L d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.
m