PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni • Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za' dnja Številka. B«l je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
TRST
Po«-vo»-..,. Cena 600 lir - Leto XL št. 308 (12.031)
Abb. pestai? 1 prugno
Trst, sobota, 29. decembra 1984
Po nedeljskem fašističnem pokolu na brzcu Neapelj-Milan
Nobenih bistvenih novosti v preiskavi Identificirali še zadnjo žrtev atentata
Izdelali drugi identikit, ki pa ga zaenkrat niso objavili - Stopnjujejo se polemike zaradi odsotnosti Craxija v Bologni in zadržanja vlade v parlamentu
BOLOGNA — Preiskovalci, ki vodijo preiskavo o atentatu na brzovlak Neapelj - Milan, so včeraj izdelali že drugi identikit, a ga niso objavili. Šlo naj bi za identikit mladeniča, ki so ga nekatere priče opazile na pomožnem sedežu vagona, v katerem je eksplodiral peklenski stroj. Baje je mladenič sedel na tem stolu kljub temu, da je bilo v kupejih dovolj prostora in je celo zgrda odgovoril 'neki ženski, ki ga je povabila, naj sede v kupe, češ da tam ovira prehod. Identikit, ki so ga objavili pred nekaj dnevi, pa naj bi za deval mladeniča, ki se je pogovarjal z nekim Postreščkom na železniški postaji Chiusi, kjer je atentator verjetno stopil na vlak.
Včeraj je višji sodni svet odločil, da bo državni pravdnik Guido Marino, ki bi moral s 1. januarjem na novo službeno mesto v Reggio Calabrio, ostal v Bologni vse do imenovanja svojega naslednika. S tem je najvišji organ sodstva zadostil dejanskim potrebam bolonjskega Pravdništva, pa tudi številnim zahtevam v tem smislu. Tako je Marino že včeraj zbral na sestanek vseh devet izvedencev, ki so jih imenovali za ugotovitev dinamike atentata in vrste razstreliva. Imen niso objavili, pač pa je znano, da so nekatera imena »stara« (šlo naj bi za izvedence, ki so sodelovali že pri drugih podobnih Preiskavah) nekatera imena pa nova. Marino je na kratkem srečanju s časnikarji tudi dejal, da je prejel zagotovila, da bodo tajne službe sodelo-
vale pri preiskavi, več o delu tajnih služb pa ni mogel povedati, ker sodijo le-te v pristojnost vlade in ne v pristojnost sodstva.
Pri preiskavi sodeluje tudi florentinsko sodstvo, ki se ukvarja s poskusom atentata na železniško progo Firence - Bologna avgusta letos. Sodnik Rosario Minna je pravkar prebral vseh petdeset snopičev dokumentacije o dosedanjih a-tentatih na to železniško progo in dejal, da je moč atentate v prvem obdobju, leta 1974 in 75 vključiti v poskus neofašističnega gibanja ordine nero, da bi prišlo do državnega udara. Ostali atentati pa imajo po sodnikovem mnenju »notranji namen« in tu je sodnik nakazal, da je moč o tem vprašanju marsikaj razumeti iz poročila Tine Anseimi o framazonski loži P2. Sicer pa so se tudi včeraj nadaljevala po vsej Italiji zaslišavanja in druga preverjanja.
V	prihodnjih dneh se bo po vsej Italiji poostrilo nadzorstvo; posebno pozornost namenjajo železniškim progam, letališčem in nekaterim cestam, kjer je promet zelo intenziven. O tem vprašanju se je včeraj notranji minister Scalfaro pogovarjal s poveljnikom policije, generalnim poveljnikom karabinjerjev in z ravnateljema obeh tajnih služb, SISDE in SISMI.
V	mrtvašnici bolonjske bolnišnice so včeraj i-dentificirali še zadnjo žrtev nedeljskega atentata. Gre za 22-letno Valerio Moratello, ki so jo včeraj prepoznali na osnovi prstnih odtisov in dru-
gih nekroskopskih izvidov. Stanje ranjencev se počasi izboljšuje; v bolnišnici je še 35 oseb, na od delku za oživljanje pa samo .4 osebe, ker so nekega mladeniča včeraj premestili na ortopedski oddelek.
Na političnem področju pa se še stopnjujejo polemike, ki so izbruhnile v preteklih dneh. Včeraj je predsedstvo vlade objavilo dolgo poročilo, v katerem do podrobnosti navaja, zakaj Craxi ni mogel priti v Bologno. Milansko letališče je bilo namreč zasneženo in predsedniško letalo je lahko vzletelo šele ob pol enajstih in torej poletelo takoj v Neapelj, kjer je bila krajevna spominska svečanost. To je edina resnica, pravi predsedstvo vlade, vse ostalo so zgrešene informacije, če ne celo špekulacija. Craxi je bil v pogovoru s časnikarji tudi polemičen do Fertinija, ki je baje izjavil, da se on ne boji množice. Craxi je dejal, da ne ve, ali je predsednik republike res to izjavil in ali je mislil na Craxija, vsekakor pa, da je moč z lahkoto preveriti, da res ni mogel v Bologno in da se ne boji nikogar, ker ima čisto vest. Komunisti pa nadaljujejo s polemičnim zadržanjem do vlade in tako današnji Unità piše, da vladni glas ni bil v sozvočju z občutki in s pričakovanjem prebivalstva in ni bil kos tragediji. Unità poudarja, da je vlada rekla vse, razen najvažnejšega, tistega kar so vsi pričakovali, to je napovedi resničnih in vidnih ukrepov, da bi ukrenila tisto, česar od leta 1969 dalje ni hotela ukreniti.
Gospodar, za prihodi
RIM — V prihodnj	uu
inflacija v Italiji še neKoliko unesla, vendar ne bo padla pod raven 8,5 odstotka. To izhaja iz letnega poročila denarnih zavodov Banche popolari. Na 152 straneh gospodarskih o-bračunov in napovedi je sicer zapisano, da je italijansko gospodarstvo končno spet začutilo trdna tla pod nogami, vendar za ceno negotovih o-betov v letu, ki je pred nami.
Skrčenje draginje na 7 odst. ter {»višek državnega dohodka za 2,5 odstotka sta cilja, ki si ju je smelo zastavila italijanska vlada in ju namerava v letu 1985 tudi uresničiti. Finančni izvedenci pa v svojem gospodarskem dokumentu s precejšnjim nezaupanjem zrejo v bodočnost: enosmerni pretok javnih izdatkov in negotovost doseženih rezultatov v boju proti inflaciji, kot tudi neokretnost kreditne politike jemljejo sapo vsem, ki sedaj glasno hvalijo konjunkturni zasuk. V prihodnjem letu bo treba namreč odločno omejiti rast cene delovne sile, ki se draži hitreje od inflacije., zaustaviti pa bo treba tudi rast draginjske doklade, ki se bo spričo združitve davščin IVA spet dvignila. Tudi dosežki letošnje finančne politike so varljivi, kajti upočasnitev izdatkov gre najbrž pripisati le zamudam pri izplačevanju.
O italijanskem izvozu v prihodnjem letu meni poročilo, da se bo nekoliko skrčil, pač v skladu š predvideno manjšo svetovno trgovinsko izmenjavo. Primanjkljaj v plačilni bilanci bo približno enak letošnjemu, število delovnih mest pa se bo z uveljavitvijo prožnih pogodbenih odnosov morda le povečalo, zaključuje poročilo.
Januarja bo v Sofiji zasedanje varšavskega pakta
V'
Konstantin Cemenko se pripravlja
na svoje prvo potovanje v tujino
DANILO SLIVNIK
MOSKVA — Sovjetski partijski in državni voditelj Konstantin Čemenko, ki je prevzel kremeljsko krmilo v roke letošnjega februarja, se pripravlja na svojo bnvo pot v tujino. Sredi januarja se bo namreč v Sofiji udeležil politično - posvetovalnega komiteja članic varšavske vojaške zveze, ki se sestaja že dve, tri leta in ki sc ga udeležujejo poleg šefov držav, še predsedniki vlad in ministri za obrambne ter zunanje zadeve.
Zadnje tako srečanje je bilo januarja leta 1983 v “ragi, ko so članice varšavske vojaške zveze sprejele obsežno politično deklaracijo, v kateri so razgrnile svoje Poglede na mednarodne odnose in proces oboroževanja. To je bila hkrati tudi edina prilika, da je za dva dni Moskvo zapustil tedanji sovjetski partijski in državni voditelj Jurij Andropov, ki je oblast prevzel novembra in ki je bil na čelu Sovjetske partije manj kot Potnajst mesecev.
Sedaj se na podobno pot pripravlja Konstantin Čer-uonko, spremljali pa ga bodo Nikolaj Tihonov, Andrej Grorruko in novi obrambni minister Sergej Sokolov, ki Jo ta položaj prevzel pred dobrim tednom, po smrti
maršala Dimitrija Ustinova. Kot se pričakuje, bodo na dnevnem redu vsa vprašanja, ki zadevajo mednarodni položaj in najnovejši razvoj mednarodnih odnosov z nasprotno supersilo.
Sicer ni povsem jasno, ali bodo zbrani voditelji vzhodne sedmerice nov dogovor o delovanju vzhodnoevropskega vojaškega pakta podpisali že kar v Sofiji, ali pa bodo to storili maja, ko se dogovor dejansko izteče. Zadnji sporazum je veljal namreč deset let, maja prihodnjega leta pa se bodo varšavski voditelji tako in tako zbrali v Moskvi, saj sovjetske oblasti že nekaj časa intenzivno pripravljajo veliko proslavo ob štirideseti obletnici zmage nad fašizmom.
Kot menijo tukajšnji opazovalci, bodo v Sofiji veliko razpravljali tudi o možnostih za nova sovjetsko -ameriška pogajanja o omejitvi oboroževalne tekme, o čemer se bosta v začetku januarja v Ženevi pogovarjala ameriški državni sekretar Alexander Shultz in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. V Kremlju namreč kljub dokaj zadržanim ocenam, precej pričakujejo od novih pogajanj, enako pa velja tudi zr. sovjetske zaveznike, ki so že zdavnaj dali jasno vedeti, da so za popuščanje napetosti in omejevanje oboroževalne tekme.
NA INDIJSKIH VOLITVAH ZMAGAL RADŽIV GANDHI
NEW DELHI — Včerajšnji tretji in zadnji krog parlamentarnih volitev v Indiji je potrdil prevlado kongresne stranke, ki jo vedi Rad-živ Gandhi, sin umorjene državni-ce. Kongresna stranka ni le zmagala, ampak je v večini volilnih okrožij odnesla tudi veliko večino glasov, ob čemer bi lahko govorili celo o nekakšnem plebiscitu; -v resnici to ni mogoče, kajti stvarnost Indije je zelo zapletena in protislovna. To dokazujejo demonstracije, ki jih je bilo nič koliko.
Po podatkih notranjega ministrstva so kandidati kongresne stranke v številnih okrožjih zmagali z razliko več stotisočev glasov nasproti opoziciji, kar je pristašem Rad-živa Gandhija narekovalo naravnost triumfalistične proglase, češ da so kar razklali opozicijo. Tu velja povedati, da v Indiji zadostuje pri izvolitvi poslanca v vsakem volilnem okrožju čisto navadna večina in da tako imenovani ostanki ne pridejo v račun, temveč kvečjemu le še potrdijo moralno zmago stranke.
v katero so bili usmerjeni.
Indijski tisk je že jasno dal razumeti, da je 250 milijonov volivcev jasno in odločno podprlo kongresno stranko, obenem pa že navaja poražence. Med temi postavlja v prvo vrsto Atala Beharija Vajpayeeja, voditelja stranke Bharttiya janata party, ki se je kot eden najbolj prestižnih vodij opozicije moral odreči parlamentarnemu sedežu, kjer je sedel več zakonodajnih dob.
Med poraženci je tudi Maneka Gandhi, svakinja pokojne Indire Gandhi in ostra nasprotnica njenega sina Radživa, ki ga je izzvala v zvezni državi Utar Pradeš in za 100.000 glasov bila poražena.
Na sedežu kongresne stranke so Radžijevi pristaši brž po seznanitvi s še neuradnimi podatki o izidu volitev začeli slaviti zmago in glasnik te stranke jo je označil kot »nad predvidevanji«; po njegovem naj bi parlamentarna večina bila sedaj še večja od sicer absolutne večine, ki jo je uživala pokojna Indirà.
Jutri, 30. decembra, bo
PRIMORSKI DNEVNIK
izšel s posebno novoletno številko na 48 straneh
Reportaže, horoskop, športnik leta, napoved izletov Primorskega dnevnika, komentarji, humor itd.
Koroški jezikoslovec Urban Jarnik pomemben lik za vso našo kulturo
MAIUJ ČUK
CELOVEC — Drugi dan Koroških kulturnih dnevov v Celovcu je potekal v znamenju Urbana Jarnika, koroškega pesnika, jezikoslovca, prevajalca in etnografa, čigar dvestoletnica rojstva je bila prav v tem letu. Mnogi so se vprašali, ali je umestno, da na takem znanstvenem simpoziju govorijo o kulturniku, ki morda ni več aktualen. Vprašanje so organizatorji ovrgli s tem, da pomeni raziskovanje kulturne preteklosti koroških Slovencev pravzaprav zelo aktualno dejanje, saj se preko tradicije in dosežkov v zgodovini lahko narod zaveda svojih korenin.
Referati sami so pokazali, da je tematika vsekakor sodila na Koroške kulturne dneve in da je bila kar se da upravičena. Predavatelji so iz zgodovinskih in literarnih zornih kotov osvetlili Jarnikov pomen in delo. S tem so številni udeleženci dobili popolno sliko o možu,
ki ga smemo uvrstiti v drugo generacijo slovenskih pre-poroditeljev (s Zoisom na čelu).
Andrej Moritsch je orisal zgodovinsko ozadje Jami-kove dobe, to je obdobja, ko so se na slovenskem narodnostnem ozemlju dogajale mnoge spremembe in reforme, ki so seveda vplivale tudi na Jamikovo mišljenje in delo. Pri tem se je Jarnik izkazal za daljnovidnega misleca, tudi Bogo Grafenauer je Jamikovo delo osvetlil z zgodovinskega stališča, konkretneje, spregovoril je o Jamikovih pripombah o germanizaciji Koroške. Naj ob tem povemo, da so publikacijo z istoimenskim naslovom (avtor je B. Grafenauer) predstavili javnosti zvečer. Razprava je izšla kot osmi zvezek zbirke slovenskega znanstvenega inštituta,
V popoldanskem delu sta bili na sporedu predavanji izrazito literarnega značaja, saj je docent graške univerze Erik Prunč govoril o Urbanu Jarniku v slovenski kulturni zgodovini, profesor ljubljanske filozofske fakultete Jože Koruza pa o Jarniku kot slovenskem pesniku.
Po včerajšnjem drugem dnevu procesa
Popieluszkovi morilci tvegajo smrtno kazen
TORUN — Včerajšnji drugi krog sodne obravnave proti trem častnikom poljske vojaške varnostne službe, ki jih dolžijo umora duhovnika Jerzija Popieluszka, je potekel v znamenju obtožb poročnika Leszka Pe-kale na rovaš kapetana Gregorja Pio-trowskega, sicer pa se Pekala ni u-smilil niti polkovnika Adama Pietru-szke, podravnatelja odseka za odnose s Cerkvijo pri notranjem ministrstvu, o katerem pravijo, da je pobudnik ugrabitve in uboja nesrečnega Popieluszka.
»Ko bi nam pravočasno stopili na prste, bi gotovo odkrili Popieluszko-vo truplo v avtomobilskem prtljažniku,« je izjavil Pekala, »do tega pa ni prišlo, ker smo imeli posebno prepustnico po zaslugi Pietruszke.« Pekala je potem rekel, da brctz takšnega dovoljenja sploh ne bi bilo mogoče duhovnika ugrabiti, in pripomnil, da je Piotrowski trikrat surovo pretepel žrtev, preden se je odločil, da
jo je treba usmrtiti. Pekala je pri tem zatrdil, da so visoki ministrski funkcionarji vedeli za vso zadevo in da so potemtakem bistveno prispevali k uresničevanju zločinskega načrta.
Pekalovo pričevanje o tem, kako je Piotrowski surovo ravnal z ugrabljenim duhovnikom, ki se je skušal na vse načine rešiti, je prekinil sam kapetan z zahtevo po prekinitvi o-bravnave. Ko se je ta spet začela, je Pekala znova obtožil Piotrowske-ga, da mu je ukazal vreči žrtev z jezu v reko, ne pa pustiti živo v gozdu, kjer bi lahko preživela. Sodniki so Pekalo opozorili, da je njegovo pričevanje v nasprotju s tem, kar je povedal med preiskavo,
Poljski tisk posveča procesu dokajšnjo pozornost in daje med drugim razumeti, da utegnejo krivci biti obsojeni na smrt, »kajti kdorkoli na Poljskem prekrši zakon, je podvržen nepristranski sodbi«.
Sporazum o proizvodnji OPEČ
ŽENEVA — Včeraj dopoldne se je ponovno sestala trinajsterica naftnih ministrov, ki so se udeležili 72. konference držav OPEČ. Na dnevnem redu je bilo poročilo posebnega odbora petih ministrov o uvedbi nadzorstva nad spoštovanjem dogovorov, ki so jih države članice sprejele na zadnjem »vrhu« oktobra letos. Gre za omejitev proizvodnje na 16 mliijonov sodčkov dnevno in za ohranitev dogovorjene cene 29 dolarjev za nafto vrste »arabian light«. Predlog so včeraj sprejele vse države. Medtem pa še obstaja nesoglasje glede cenika različnih vrst nafte, pa tudi glede proizvodnih omejitev, ki se jih E-kvador otepa.
Včerajšnjega zasedanja so se kot opazovalci udeležili tudi predstavniki Egipta, Mehike, Malezije in sultanata Brunei (britanskega protektorata na severu Bornea). Slednja sta v znak podpore OPEČ sklenila znižati proizvodnjo nafte za 9 odst. oz. 5 odst.
V žariščih napetosti
KURDISTAN
Kratko premirje med iraškimi Kurdi in vladnimi silami se je sredi septembra pretrgalo. Trajalo je le deset mesecev in sovpadalo je z najhujšo vojaško krizo iraške vlade, ki je bila na jugu pod udarom iranske ofenzive in si je hotela zagotovili mir na svoji večni severni fronti, v Kurdistanu.
Kot je znano, so Kurdi narod, ki šteje med 12 in 18 milijoni prebivalcev, razpršenih na ozemlju, ki je veliko kot dve Jugoslaviji, a razdeljeno med pet držav: večina Kurdov živi v Turčiji, ki jim ne priznava narodnostnih pravic (7-8 milijonov), v Iranu jih je 5 milijonov, v Iraku 3, v Siriji pol milijona in končno še nekaj sto tisoč v Sovjetski zvezi. Kurdistan, če bi bil neodvisen, bi lahko bil tretja najmočnejša država na Bližnjem vzhodu, za Egiptom in Iranom, a po razpadu turškega cesarstva, po prvi svetovni vojni, ni dobil neodvisnosti predvsem iz enega razloga: na ozemlju Kurdov je petrolej.
Petrolej je glavni razlog za nesrečno sodobno zgodovino iraških Kurdov. Na njihovem ozemlju se nahaja 70 odst. iraškega petroleja, zato so se vse iraške vlade bale priznati Kurdom preveliko avtonomijo, ker bi se tako morale odpovedati razpolaganju s petrolejskimi dogodki. Ta strah niti ni tako neupravičen: velesile so že večkrat pokazale v tem stoletju, da so za naftne interese pripravljene pohoditi tudi osnovne pravice nerazvitih držav.
Zlasti iranski in iraški Kurdi so bili v zadnjih desetletjih pogosto orodje tujih interesov: za svoj boj proti zatiralnim vladam so potrebovali orožje, a dobivali so ga samo v določenih obdobjih in pod določenimi pogoji . . . Iranski Kurdi so upali, da bo Homeinijeva revolucija prinesla tudi njim kaj več svobode, a so svoje sanje drago plačali. Iraški Kurdi so upali, da bo iransko - iraški spopad tako oslabil vladi v Bagdadu in Teheranu, da si bodo Kurdi končno lahko priborili nekaj več pravic. A tudi ta up je, kot kaže, splaval po vodi.
Irak je v okviru sedanje vojne z Iranom še posebno občutljiv na svojo severno mejo, kajti preko nje teče edini naftovod, preko katerega lahko Irak prodaja svoj petrolej in si torej zagotavlja krvavo potrebne devize. To je že tretji naftovod, ki ga je Irak moral zgraditi, da si je zagotovil pot do morja. Prvega je izgubil, ko je nastal Izrael, drugega z državljansko vojno v Libanonu in ta je sedaj edina
Piše Pavel Stranj
- vojna v vojni
SOVJETSKA
zveza
T 11 B Č I i A
NAFTOVOD IRAK-TURČIJA Oortyol I _ ,
KURDISTANI
SIRIJA
TEHERAN
BAGDAD
JORDAN
RAN
IRAK
»žila«, ki zagotavlja življenje iraškemu gospodarstvu.
Zaradi teh razlogov je Irak v zadnjih mesecih dovolil turški vojski, da zasleduje »svoje« kurdske gverilce, celo na lastnem, iraškem, ozemlju. Interesi iraške in turške vlade se v tem skladajo: čim večja oslabitev kurdskega odporniškega gibanja in čim večja varnost naftovoda.
Vse kaže, da nobena od treh glavnih komponent kurdskega naroda: iranska, iraška in turška, ne bo uspela izkoristiti prilike, ko sta dve osrednji vladi ošibljeni zaradi vojne; še vedno je kurdsko osvobodilno gibanje prešibko, da bi napravilo bistven korak naprej. Prešibko pa je predvsem zaradi notranje razdrobljenosti. Vse tri komponente so med seboj zelo slabo povezane in vsaka ima še v svojem okviru globoke razdvojenosti. V Iraku se kurdska organizacija, ki jo vodi Jalal Talabani in organizacija, ki jo vodi Masoud Barzani, med seboj sovražita skoraj enako kot vsaka sovraži Bagdad. Vlada v Bagdadu pa igra na ta notranja nesoglasja, ravno tako kot iranska vlada.
ZRN gleda z optimizmom v 1985. leto
BONN —- Zahodnonemški zunanji minister Hans -Dietrich Genscher je izjavil, da ima Zvezna republika Nemčija ob koncu leta ugodno politično bilanco. Po njegovih besedah je vladajoča sredinska koalicija CDU -CSU in FDP ustvarila v ljudeh zaupanje. Gospodarstvo je že zdavnaj doseglo najnižjo točko in se začelo vzpenjati.
Genscher je poudaril, da ima ZRN tesne odnose z ZDA in da slonijo ti odnosi na zaupanju. Mirovna politika bonske zvezne vlade je dosti prispevala k obnovitvi dialoga med supersilama. Ko je govoril o liberalni stranki (FDP), katere predsednik še vedno je, čeprav ga bo letos verjetno zamenjal na čelu stranke zvezni gospodarski minister Bangemann, je Genscher dejal, da bo tudi v letu 1985 za FDP težišče v procesu evropskega združevanja. Obstajajo dokajšnje možnosti, da bi v prihodnjem letu obrnili nov list v odnosih med Vzhodom in Zahodom.
V boju proti brezposelnosti bo treba napeti vse sile, je dejal minister, da bi hkrati okrepili gospodarski in tehnološki vodilni položaj ZRN na svetu. Pri tem mora imeti prednost odpravljanje subvencij. Toda to ne sme biti izgovor, da ne bi uvedli gospodarsko in družbeno zaželenih davčnih olajšav.
Pred novim letom so napovedi o razvoju gospodarstva v ZRN pretežno ugodne. Institut za nemško gospodarstvo (IW) v Duesseldorfu je vprašal 18 industrijskih panog in 6 gospodarskih vej v trgovini, obrti, bankah in zavarovalnicah za mnenje o konjunkturi v letu 1985. Četudi je večina anketiranih panog samozavestna in optimistična, je vendarle nekaj čmoglednežev na čelu z gradbeno industrijo. Izmed 24 anketiranih panog in vej jih je 18 optimističnih. Samo 4 panoge so negotove in previdne glede leta 1985, medtem ko sta dve panogi črnogledi.
Pet panog je zelo optimističnih: med njimi je industrija za predelavo umetnih snovi, a tudi strojništvo, elektrotehnika in kemija. Te panoge pričakujejo v novem letu 5 do 6-odstotno gospodarsko rast hkrati z močnim investicijskim sunkom in s povečano zaposlenostjo.
Zlasti optimistični so v strojništvu in elektroindustriji, kjer računajo na povečanje investicij za 10 do 20 odstotkov. Tudi združenje bank sodi med zelo optimistične veje.
Kar 13 gospodarskih vej bi bilo mogoče strniti z o-ceno, da so »v glavnem optimistične«. Tudi te veje pričakujejo v letu 1985 gospodarsko rast, vendar samo o-krog 2 odstotka. Investirale ne bodo toliko kot najbolj optimistične panoge in tudi ne računajo na povečano zaposlovanje.
K tej skupini sodi tudi avtomobilska industrija, ki trdi, da še ni prebolela posledic dolge stavke kovinarjev v letu 1984, oziroma da je prebolela samo tretjino škode. Predstavniki avtomobilske industrije tudi ugotavljajo, da močno občutijo negotovost kupcev avtomobilov zaradi razprav o morebitni omejitvi hitrosti in uvedbi katalizatorjev. Počakati bo treba, da bo vlada dokončno in jasno povedala, kakšna je njena politika glede katalizatorjev in omejitve hitrosti. V resnici pa v avtomobilski industriji niso preveč črnogledi, sicer ne bi načrtovali za prihodnje leto 10-odstotnega povečanja investicij. Kljub strukturnim težavam sodijo tudi železarstvo, jeklarstvo in naftna industrija med previdne optimiste.
Najbolj črnogleda je gradbena industrija. V letu 1984 se je število delovnih mest v gradbeništvu zmanjšalo za 60.000 in v letu 1985 pričakujejo, da bo šlo po zlu še več delovnih mest. Gradbeniki pričakujejo, da se bo obseg gradbenih del v prihodnjem letu zmanjšal za 2 odstotka. Letos so se investicije skrčile za 15 odstotkov. Za leto 1985 ni pričakovati zboljšanja v tej panogi. Število zaposlenih v gradbeništvu se bo prihodnje leto zmanjšalo za 5 odstotkov.
V glavnem pa gre zahodnonemško gospodarstvo samozavestno v prihodnje leto. Optimisti napovedujejo 3- ,1 odstotno gospodarsko rast, realisti pa računajo z 2-od-stotno ali kvečjemu 2,5-odstotno rastjo, toda v trdnih ekonomskih razmerah, ki jih ustvarjajo samo 2-odstotna letna inflacijska stopnja in novi izvozni rekordi.
BOŽIDAR PAHOR
Odkrili onesnaževalce Save
BEOGRAD — Prihodnje leto pričakujejo v Jugoslaviji boljše turistične rezultate kot letos. Obisk tujih gostov naj bi se povečal za okoli 5, devizni prihodek pa za okoli 20 odstotkov. Prihodnje leto naj bi torej po besedah sekretarja Turistične zveze Jugoslavije Pera Djukoviča na tem področju zaslužili milijardo 350 milijonov dolarjev.
Začetek je spodbuden, saj so zimske zmogljivosti dobro prodane, kar predvsem velja za slovenska in bosanska smučišča, pa tudi za Kopaonik. Te smučarske terene bo obiskalo okoli 6.000 gostov iz Francije, več kot 5.000 iz Velike Britanije, pričakujejo pa tudi smučarje iz Belgije, Nizozemske, Danske, ZRN in Grčije.
V Veliki Britaniji so za prihodnje leto že razprodali četrtino ponujenih zmogljivosti. Zanimanje za oddih v Jugoslaviji je v večini držav večje kot lani in so zato agencije v poprečju zakupile za 15 odstotkov več postelj.
Pričakujejo več turistov kot lani
BEOGRAD — Na seji medresorske delovne skupine ZIS za preprečevanje onesnaževanja reke Save so preučili rezultate laboratorijskih raziskav vode in ugotovitve inšpektorskih organov, da so iz termoelektrarne Nikola Tesla B v Obrenovcu izpustili določene količine mazuta v Savo. Laboratorijski rezultati pitne vode v beograjskem vodovodu od 22. do 27. decembra letos kažejo, da je bila pitna voda v skladu z normami.
Medresorska delovna skupina se je seznanila tudi z ugotovitvami opazovalcev in inšpekcijskih organov, da so 27. decembra letos iz omenjene termoelektrarne v Obrenovcu izpustili določene količine mazuta.
To je že drugi primer, da je ta toplarna izpustila mazut v Savo. Po tem dogodku so takoj sprejeli vse ukrepe, da bi odstranili naftne madeže. Medresorsko delovno skupino so tudi obvestili, da so mestni in republiški organi sklenili predlagati še bolj odločne ukrepe proti tej organizaciji, ki nenehno krši določila o zaščiti okolja.
Po sporočilu republiškega komiteja za informacije Srbije so pristojni republiški organi zagotovili, da je termoelektrarna Nikola Tesla 27. decembra v Savo izpustila večjo količino mazuta. Republiška inšpekcija za vodno gospodarstvo je organizacijo prijavila pristojnemu javnemu tožilstvu, (dd)
Nekai primerov:
Išči išči...
toda na koncu dobiš najboljše cene še vedno pri »NUOVI MAGAZZINI GENUINI«
Trst — Ul. Rossetti 6, Ul. Giotto 8 — Tel. 795309 - 795313
HI-FI NAPRAVA AIWA SERIJA 700 Z ZVOČNIKOMA - 35 WATT	SONY - MINI PRENOSNA NAPRAVA FH3 Z ZVOČNIKOMA
1.040.000 lir	769.000 lir
HI-FI NAPRAVA AKAI CLARITY 11 Z ZVOČNIKOMA - 35 WATT	POMIVALNI STROJ CANDY 520
930.000 lir	469.000 lir
TV COLOR GRUNDIG 15 PALCEV	LIKALNIK VAPORSIMAC S POSEBNO POSODO ZA VODO
459.000 lir	, 99.000 lir
GRUNDIG VIDEO-REGISTRATOR VHS SISTEM	STROJ ZA POMIVANJE TAL FISELDEM 100° »SERIE ORO«
970.000 lir	139.000 lir
Po ukinitvi depozita
Ugodna ocena tudi iz Štajerske
DUNAJ — Ukinitev depozita za jugoslovanske državljane, ki potujejo v tujino, je naletela na pozitiven odmev tudi na Štajerski. »Gre za pozitiven znak v smeri dobrososedske politike in tudi sad skupnih pobud, ki so bile sprejete v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran — je izjavil deželni glavar Štajerske Josef Krainer, ki je še dodal — da ta primer skupnega dela v interesu prebivalstev in gospodarstva obmejnih dežel poudarja korist te delovne skupnosti.«
Predpisi za energetsko varčevanje v F-JK
TRST — Za stimuliranje in omejitev energetske uporabe in uporabe alternativne energije v sektorju rezidenčnih gradenj na splošno, je v deželi Furlaniji - Julijski krajini na razpolago skoraj deset milijard lir, s katerimi bodo možne investicije prek 35 milijard lir v stanovanjskem sektorju. Deželni odbor F-JK je namreč odobril tehnično-administrativne predpise za sprejetje prošenj, na osnovi katerih bodo sestavljene posebne lestvice v funkciji odnosa med koristjo in investicijo.
Seja odbora proti onesnaženju zraka
TRST — V prejšnjih dneh je deželni odbornik za higieno in zdravstvo Renzulli predsedoval seji deželnega odbora proti onesnaževanju zraka (CRIA), ki je proučil vrsto perečih problemov. V zvezi z upepeljevalniki odpadkov je, l'ila v luči odloka predsednika republike štev. 9197/82 poudarjena nujnost, da jih je treba opremiti, za izpušni dim, s sistemom stalnega ugotavljanja in registriranja temperature in koncentracije prostega kisika. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da je za stalno nadzorstvo nad temi napravami, potrebno prešteti vse upepeljevalnike v vseh občinah F JK.
Natečaj za »dodatne pomočnike« pri EGS
TRST — Tiskovni urad dežele F-JK obvešča, da bo v četrtek 3. januarja nepreklicno zapadel rok za predstavitev prošenj za sprejem v službo »dodatnih pomočnikov« na sedežu Evropske gospodarske skupnosti. Za udeležbo na natečaju morajo kandidati temeljito obvladati enega od jezikov skupnosti, 'zadovoljivo znanje pa morajo pokazati še v enem od teh jezikov ; kandidati, ki morajo biti rojeni po 30. 11. 1948 in pred 2. 12. 1966, lahko Prejmejo vse informacije v Uradu za kom unitarne zadeve in zunanje odnose (Trst - Ul. sv. Frančiška 15 - tel. 040 - 774648).
Veliko od tega na relaciji Vzhod-Zahod
Skozi Sežano potuje letno približno 5 milijonov ton raznovrstnega blaga
SEŽANA — Možnosti za sodelovanje, izmenjavo izkušenj med našo občino in občino Gevgelija je veliko in precej časa bo potrebnega, da bomo vse v obojestransko korist tudi izpeljali, je naglasil predsednik skupščine SO Sežana Tihomir Kovačič, ko so se v prejšnjih dneh v sežanski občini mudili gostje iz Makedonije, ki so se predvsem seznanili z razvojem in možnostmi razvoja su-hozemnega terminala, obiskali pa so tudi druge zanimivosti.
Čeprav ju ločuje več kot 1400 kilometrov, sta si po nekaterih interesih občini, mesti zelo blizu. Sežana in Gevgelija sta točki, prek katerih potuje največ blaga na relaciji Vzhod -Zahod. Lani je na primer skozi sežansko potovalo okrog 140 tisoč tovornjakov, ki so prek mejnega prehoda Fernetiči prepreljali več kot 1,3 milijona ton blaga, če pa k temu dodamo še promet po železnici, potuje skozi Sežano letno okrog 5 milijonov ton raznovrstnega blaga. Veliko od tega na relaciji Vzhod - Zahod, kar pomeni, da to blago potuje tudi skozi Gevge-lijo. Na meji v Gevgeliji sicer imajo nekakšen zametek suhozemnega terminala, še zdaleč pa ne to, kar imajo v Sežani.
Zato je osrednja pozornost delegacije iz Gevgelfje veljala prav temu objektu, saj nameravajo tam zgraditi
podoben terminal s prosto carinsko cono kot jo bo predvidela nova zakonodaja.
Ob tej priložnosti je predsednik SO Sežana Tihomir Kovačič še dodal, da bodo Makedoncem ponudili vso močno pomoč v obliki načrtovanja oziroma celoten inženiring za izgradnjo terminala. Projektivni biro Kraškega zidarja ima pri tem veliko izkušenj, s svojimi izkušnjami, pristopom k organiziranju in graditvi terminala na kopnem pa bodo nastopili tudi člani poslovne skupnosti suhozemni terminal, • Jadranovega Tozda terminal in še kdo. Ob obisku delegacije iz Gev-gelije so bile nakazane še številne
možnosti za tesnejše sodelovanje med občinama oziroma organizacijami združenega dela. (D.G.)
•	Jugoslovanska letalska družba »Jat« bo med prihodnjim poletjem uvedla novo notranjo progo med Reko, Splitom in Dubrovnikom; od junija do septembra bo na programu en tedenski polet.
•	VIDEM — V prejšnjih dneh je bila v Vidmu umeščena delovna skupina za civilno zaščito, ki bo delovala v okviru delovne skupnosti Alpe - Jadran. Njeno delo bo koordinirala Furlanija - Julijska krajina.
Deželna uprava nakazala 600 milijonov lir za sanacijo rudarskih poslopij v Rablju
TRST — Deželna uprava se je z zakonom št. 64 z junija lanskega leta obvezala, da bo pripravila načrt posegov, za stavbno imovino rudniškega »kom-prenzorija« v Rablju. V teh dneh je izpolnila to obvezo in na predlog odbornika za finance Rina Mija nakazala 600 milijonov lir družbi Samin, ki upravlja rabeljski rudnik, da bi uresničila sanacijski načrt na omenjenih poslopjih. Z deželnim prispevkom bo preurejenih 16 poslopij v Rablju in Mrzli vodi. dela pa naj bi se končala pred koncem prihodnjega leta. S tem v zvezi je odbornik Rinaldi izjavil, da preureditev te stanovanjske innovine, ki je last deželne uprave (sedaj jo za stanovanjske potrebe uporabljajo ru dar ji in bivši uslužbenci družbe Samin) sodi v širšo optiko dežele, ki želi globalno rešiti stanovanjski problem v Rablju.
Spored razstav na ljubljanskem sejmu
Ljubljana — »človek in prosti čas 85«; na to temo se bo odvijal 24. mednarodni sejem 'Alpe-Jadran’, ki ho od 25. do 30. marca na razstavi šču v Ljubljani.
Sicer pa bo v teku leta 1985 na ljub Ijanskem razstavišču skupno enajst specializiranih prireditev. Prva na sporedu bo 'Moda 85’, ki bo od 14. do 17. januarja. Od 4. do 8. februarja bo na sporedu srečanje med raznimi tekstilnimi podjetji za podpis pogodb, °d 4. do 8. februarja pa 8. mod narod pa razstava didaktičnih pripomočkov m šolske opreme. Sledila bo 'Setex 85’, mednarodna razstava tekstilnih Vzorcev, ki bo od 23. do 25. aprila.
_ V paviljonu ljubljanskega razstavišča bo nadalje, od 30. avgusta do 5. septembra, 31. mednarodni vinski sejem, od 9. do 13. septembra pa še eno srečanje spècializiranih podjetij tekstilnega sektorja za podpis pogodb. Od 19. do 22. septembra je na progra •hu 16. razstava 'Narava - zdravje’ z mednarodno udeležb», od 7. do 11. oktobra pa 32. mednarodna razstava sodobnei elektronike. Zadnja prireditev na ljubljanskem razstavišču v prihodnjem letu bo 16. mednarodna razstava ’Ski-expo', to je razstava opreme za zimske športe in turizem.
Nevarnost plazov
VIDEM — Deželni vestnik o plazovih štev. 5, ki ga je včeraj v Vidmu mdalo ravnateljstvo za gozdarstvo, o-Pozarja smučarje in druge planince, da je v višinah nad 1.800 m, na južnih Pobočjih, velika nevarnost plazov, kljub temu da v tem tednu ni zapadlo veliko snega v Furlaniji - Julijski krajini.
Oh 20-letnici portoroške igralnice
Sreca mora biti dvakrat na pravi strani...
PORTOROŽ — »Faites votre jou« (prosim sta vite), »Rien ne va plus« (stave zaključene) in kroglica v ruleti portoroške igralnice se je prvič zavrtela zvečer, 24. decembra pred 20 leti. Tedaj je bil sodobni portoroški turizem še v po vojih, v zimskih mesecih pa sta tu parkirala le dva tuja avtomobila (drugih ni bilo). Danes v tej temeljni organizaciji »Igralnica - Casinò« iz turistične organizacije Portorož (Sozda Timav) ugotavljajo, da je bila tedanja odločitev pravšnja.
»Blejska, opatijska in naša igralnica dokazujejo, da je le v vsebinski povezavi s turizmom, smiselno organizirati igralnice, drugače je njihov smisel nejasen,« pravi Nino Spinelli, ki je direktor te igralnice od samega začetka. Vendar je portoroška igralnica daleč na prvem mestu v Jugoslaviji, saj tako blejska kot opatijska ne dose g ata niti deset odst. prometa portoroške. Res je k uspehom veliko pripomogel izhodiščni položaj — gre za bližino meje in predvsem skladen razvoj celotnega turističnega gospodarstva v regiji. Pred dvajsetimi leti je igralnico pomagala ustanoviti družba iz mesta igralnic — San Rema, ki je sovlagala v opremo in predvsem prinašala znanje — tehnologijo. Danes so kup je ji portoroške igralnice že tako usposobljeni, da lahko kadarkoli sedejo za mizo katerekoli evropske igralnice in povsem enakopravno vodijo igro. Naj dodamo, da sodi portoroška igralnica med deset največjih v Evropi.
Prvo leto so v poslovni sklad izločili sto tisoč dinarjev, letos bodo kar šest tisoč krat več — 600 milijonov (deviznih) dinarjev (ob celotnem prihodku, ki bo znašal približno 1,3 milijarde di nar jev). Letos so na primer (v tuji valuti gledano) za približno 27 odst. povečali zaslužek, podatek, s katerim se težko pohvali še katera druga evropska igralnica.
Nesmiselno bi bilo danes ugotavljati, kdo je bolj zaslužen — igralnica za razvoj portoroškega turizma, ali obratno razvijajoči portoroški turi-
zem za rast igralnice. Takih nasprotujočih si sta lišč je namreč moč večkrat slišati v javnosti. V Portorožu so imeli dvakrat srečo, da je oboje raslo — drug z drugim. Razvijajoč portoroški tu rižem z vsemi podrobnostmi svoje ponudbe je omogočil tudi večji obisk v igralnici, ta pa je s kapitalom ves čas gospodarila tako, kot so se lahko rečemo v širši družbenopolitični skupnosti dogovorili že na začetku — sredstva igralnice je potrebno nameniti izključno za razvoj turistične infrastrukture in vsega, kar bo dopolnjevalo in izboljševalo turistično ponudbo.
Najprej (leta 1972) so s sredstvi igralnice zgradili portoroški Avditorij — kongresno in prireditveno središče, ki lahko poleti sprejme 2500 ljudi, pozimi pa približno 500. Leta 1976 so postavili prvi del pristanišča za jahte, do prihodnjega poletja pa bo dograjen še drugi del — šlo bo za najsodobnejšo in najpopolneje opremljeno jugoslovansko marino, ki bo samo v morju lah ko sprejela več kot 1000 plovil (med temi tudi 25 metrov dolgih), poleg tega bo imela na kopnem več sto suhih »privezov«, približno tisoč par kirišč, dva pokrita hangarja za prezimovanje jaht, recepcijo, trgovine, restavracije, prenočitvene zmogljivosti, opremljena pa bo z nasodobnejšimi napravami za zaščito portoroškega morja itd. Postopoma so z denarjem igralnice zgradili tudi ječo veljsko letališče, ki ima danes 1200 metrov dolgo pristajalno stezo in vse ostalo za sprejem letal (dash) s 50 potniki, zrasla so številna športna igrišča. . . Prav zdajšnji načrt za naslednje srednje ročno obdobje (ki jih imajo v igralnici tako rekoč že pripravljene za potrebno javno obravnavo), pa kažejo, da bodo vlaganja v naslednjih petih letih še dodatno obogatila in v marsičem tudi popestrila tukajšnjo turistično ponudbo in videz kraja.
Ko v Portorožu zavračajo možnost (ki jo u-v a ja jo v opatijski igralnici), da bi te igre na srečo upeljali tudi za domače igralce, trdijo, da
igre za ruleto nikakor ne kaže enačiti z loterijo ali drugimi športnimi stavami, da pač tu človeka veliko bolj zanese. Celo tako daleč, da zaigra vse, kar ima pri sebi (zanimivo, da se je to že zgodilo, vendar je med nenapisanimi pravili igralnice tudi navada, da v takem primeru igralcu pomagajo, da mu ni treba čisto brez ficka domov). Predvsem pa je po njihovem mnenju ovira v tem, da bi lahko igranje za ruleto pri domačih igralcih imelo določene socialne posledice, medtem ko gre pri tujih igralcih za ljudi iz bogatejših slojev, ki jih morebitna izguba ne privede do obubožanja.
Še en dokaz, da je portoroška igralnica na dobrem glasu pri tujih obiskovalcih je v velikem številu stalnih igralcev, ki znova in znova prihajajo sem iskat srečo. Prav za novo leto bodo na primer v igralnici gostili 400 stalnih gostov. Za novo leto je tu zmeraj največ dela in prav zato verjetno ni krupjeja, ki bi lahko rekel, da je za novo leto imel prosti dan — nekateri že 20 let niso praznovali doma, s svojo družino, ampak vedno takorekoč sami s kroglico, na delovnem mestu. To je le drobna značilnost, ki kaže, da poklic krupjeja le ni tako lagoden, kot se marsikomu zdi, saj gre za stalno nočno delo (začnejo ob 16.30, delo traja do tretje ali četrte ure zjutraj; včasih pa kar do sončnega vzhoda), gre za strogo natančnost in zbranost, da pri igri in izplačevanju dobitkov ne bi prišlo do spodrsljajev. Pravila obnašanja so strogo zacementirana — marsičesa si krupje ne sme dovoliti. Zaradi vsega tega je torej jasno, da so osebni dohodki krupjejev nekoliko večji, saj znašajo z vsemi dodatki med 50 in 90 tisoč dinarji.
Poseben pomen portoroške igralnice za portoroški turizem pa je v njeni skrbi, da bi v tukajšnji turistični ponudbi (na vseh področjih) dosegali kar se da kvalitetnejšo raven, brez česar bi bilo tudi v igralnici težko dosegati dobre poslovne rezultate.	BORIS ŠULIGOJ
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
____________330_______________
Zakaj ni nihče mislil nanjo, zakaj se je morala žrtvovati? Odgovora ni bilo. Samo leden veter in negotova noč z detonacijami spodaj na progi, kamor je Poslal minerce...
O,	mati, če bi bila doma, kako bi se ji potožil ! Zakaj se je zapletel v pajčevine zavisti? Kdaj so že jtekli, da Maslova dinastija ne bo gospodarila v Brkinih! Kako žal mu je bilo, da se je prišel borit v domače kraje! Mar bi se bil vrnil v Gradnikovo brigado...
XVI.
Jožefa Maslo je ležala v kotu živinskega vagona ha trhli slami. K njej se je stiskalo osemnajstletno dekle in tiho ihtelo. Vagon je bil natlačen z ženskami- ki jih je nemški varnostni urad »Einsatz kom-mando R« v Trstu obsodil na kazensko taborišče. Pravzaprav je bil ves vlak natlačen z jetniki in jet-hicami iz Slovenskega primorja. Pošiljali so jih umret
na drugo stran evropske celine. Vsi so bili obtoženi enakih dejanj. Hoteli so biti Slovenci in upirali so se volji velikega raj ha.
Jožefa se je pred nemškimi preiskovalci vedla prav tako kot pred Italijani. Tajila je vse, česar so jo dolžili. Pretepali so jo, sramotili in jo hoteli zlomiti po naglem postopku.
Rižarna, betonski kolos, opuščena tovarna za predelavo riža z mrzlimi stenami in vlažnimi luknjami, je bila prenapolnjena z jetniki. Iz vse pokrajine so jih dovažali posebni oddelki, ki jih je vodil major SS Wirth. Med jetniki se je šušljalo, da je v zaporu velika peč, krematorij, kjer sežigajo trupla tistih, ki ne vzdržijo trpinčenja in umro. Duh po pepelu, krvi in ljudskem obupu jo je silil k bruhanju.
Jeklena kolesa so vso noč surovo in enakomerno udarjala po tračnicah. Kadar se je vlak ustavil, je bilo slišati glasove železničarjev in stražarjev. Ubijajoča vožnja v neznano se je nadaljevala v nedogled. V vagonu je bilo temno in mrzlo, skozi reže dveh oken pa so kot meči prodirali svetlobni prebliski.
»Iz te ženske ne bomo iztisnili nič uporabnega, tudi če jo razrežemo na koščke,« je dejal višjemu oficirju preiskovalec, ki je z bičem mehčal osumljence. Oficir je odredil, naj gre Maslova s prvim transportom na Poljsko.
Dekle, ki ji je Bečanka nadomeščala izgubljeno mater, je bilo iz partizanske družine. Zajeli so jo v neki raciji kot mladinko-terenko. Vsa pretepena in v zaporu posiljena, se je tresla kot trs v vetru. Bečan-
ka jo je skušala umiriti in pripraviti, da se spoprime z usodo.
Na vožnji so bile lačne. Zdaj pa jih je mučila še neznosna žeja. Zqman so prosile za vodo na postajah, kjer so napajali lokomotivo.
Bečanka si je očitala, kako je mogla biti tako neprevidna, da ni šla z očetom v grapo. Zdaj je vedela, da je v vasi izdajalec. Ga bo že Karlo poiskal! Dobro, da jim je oče pobegnil. Kako bi bilo lepo, ko bi v boju čakali svobodo! Večina otrok je bila okoli doma. Pomagali bi drug drugemu. Zavedala se je, da človek včasih naredi napako, ki je ni mogoče popraviti.
Ko vožnje le ni bilo konec, so ženske začele obupavati in jokati. Nekatere pa so molile. Tudi Bečanka se je v molitvi obrnila k bogu, da bi ji dal moči, da bi vztrajala, saj vse mine na tem svetu, pa bo tudi to. Tonila je v bolestne sanje, v katerih se je budnost duha mešala s prividi. Vlak se je spremenil v plovilo, ki jih je odpeljalo skozi smrdljive razsežnosti nepoznanih svetov, nekam na obod razpadajočega neba, v ubijajočo, žarečo sivino. Utonili so v orjaškem predoru. Tu so izginjala vsa plovila z ljudmi vred...
Proti jutru se je vlak ustavil. S treskom so se odpirala vrata. Kriki policistov so se mešali z lajanjem psov. Sprejeli so jih surovi esesovci in ženske z biči, ki so bile prav tako surove. Okoli njih je bila siva enolična pokrajina, pokrita s snegom. Pihal je mrzel veter in jih mrazil do kosti. Pričelo se je iztovarja-nje jetnikov in j etnie.
Med včerajšnjim srečanjem s tržaškimi kronisti
Marchio in Richetti sta podčrtala politični pomen ukinitve depozita
Predsednik pokrajine Gianni Mar chio in tržaški župan Franco Richetti sta ob zaključku leta podala obračun dela v razgovoru s tržaškimi novinarji - kronisti. Župan je umerjeno optimist, češ da se od septembra 1983, odkar datira njegova uprava, oziroma koalicija, ustvarjajo širše perspektive in bolj načrtno delo, ki temelji na širši -politični podpori. S tem je župan skušal odgovoriti tudi na vprašanje, kako bo v prihodnje, saj še zdaleka ni jasen odgovor o stabilnosti občinske in pokrajinske uprave.
Richetti nadalje pravi, da je bilo letos v Trstu več pomembnih in vidnih manifestacij, ki dokazujejo pomen Trsta tudi na osnovi lastnih naporov. Ekonomsko se kaže napredek, ki temelji predvsem na spoznanju, da IRI mesta ne sme zapustiti. Kot resno pomanjkljivost pa je navedel razkorak med vedno večjimi potrebami in zahtevami ljudi in neustrezno birokratskim ustrojem krajevnih uprav.
Gianni Marchio pa je mnenja, da se krepi pomen pokrajin zlasti pa nove deželne uprave in predsednika Biasuttija, češ, da iz kaosa raznih krajevnih ustanov izhaja povezovalna vloga, pokrajin. To je tesno po vezano z vlogo krajevnih uprav in razpravami, ki se vodijo v tej zvezi. Marchio se je izrekel za stabilnost uprav, govoril je celo o triletni perspektivi na osnovi znanih sporazumov, ki pa morajo po njegovem
temeljiti na spoznanju, da vse ne more ostati, kot je bilo. Dokončen odgovor naj bi dali januarska skupščina Liste za Trst in pokrajinski kongres KD.
Na vprašam je novinarke agencije Alpe Adria, kako oba politična predstavnika ocenjujeta ukinitev depozita, sta tako Marchio kot Richetti podčrtala politične pomene te odločitve. Marchio dodaja, da je za sedaj težko oceniti ekonomske posledice vsekakor pa je to akt dobre volje jugoslovanske vlade. Med odprtimi vprašanji je navedel ribolov. Richetti je mnenja, da ne smemo pričakovati večjih trgovskih novosti in da je treba razširiti sodelovanje
z Jugoslavijo na novih višjih oblikah. Treba je krepiti tudi kulturno sodelovanje, kot primer pa je navedel razstavo umetnostnih dosežkov med obema svetovnima vojnama na področju dežel Alpe - Adria, ki jo bo po nalogu kulturne skupnosti Alpe -Adria pripravila modema galerija v Ljubljani in jo bodo odprli 15. januarja na tržaški pomorski postaji.
Razgovor se je nanašal tudi na pereče vprašanje smeti in smetarske službe, ki ga je župan obrazložil s stavko občinskih uslužbencev v zvezi z obnovo delovne pogodbe. Ta rešitev pa je zelo zapletena in dolga in v ta okvir spada. tudi raz členjena stavka smetarjev.
Dolinska občina bo predstavila javnosti načrte krajinske zaščite
Kpt smo že poročali je dolinski občinski svet na seji 19. decembra odobril podrobne načrte za Park Doline Glinščice in Zaščitenega področja Pesek. Načrte bo občinska uprava predstavila javnosti 7. januarja prihodnjega leta. Srečanje z občani bo ob 18. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu. V pripravo na javno predstavitev nam je dolinska občina poslala v objavo okvirno shemo načrtov.
Podrobne načrte krajinske zaščite Parka Doline Glinščice in Zaščitenega področja Pesek je pripravila arh. Du-òana Valecich ob sodelovanju članov tehničnega študija ATtCO in z naslednjimi strokovnimi konzulenti s posameznih področij: dr. Aldo Canziani in dr. Bruno Grego za geološke in geo-morfotoške analize; dr. Sergio Dolce, dr. Sergio Paradisi in dr. Fabio Stoch za področje rastlinstva in živalstva, geom. Giovanni Meng za arheolo: ški vidik, ing. Vitjan Sancin za področje kmetijstva, prof. Pavle Merku za toponomastiko.
Izdelava načrta je zahtevala precejšen trud zaradi izrednih posebnosti Doline Glinščice, ki nimajo v obstoječi literaturi parkov nobenih vzorov, na katere bi se lahko oslanjali. Elaborati so razdeljeni v analize in načrte.
Med temi navajamo:
1.	NAČRTI CONIZACIJE, ki razdeljujejo območje Parka Doline Glinščice v sledeče cone:
—	Področje usmerjenega varstva (riserva orientata) : zajema področja izjemne krajinske vrednosti.
—	Področje odprtega varstva (riserva guidata): zajema dele ozemlja, ki so tradicionalno namenjeni kmetijsko pašniškolživinorejski dejavnosti.
—	Vmesno področje (preparco) : za-
Odgovorni za higieno in zdravstvo pri KZE dr. Botteghelli
Smetarje bomo prisilili k nadurnemu delu, če bo treba
»Pred dvema urama sem z brzojavko opozoril župana, naj vzame v poštev možnost, da bom ob potrebi predlagal za smetarje prisilen vpoklic na delo.« Tako nam je dejal včeraj odgovorni za higieno in zdravstvo pri KZE dr. Botteghelli, ko smo se okrog poldne obrnili nanj, da bi zvedeli zadnje razplete v zvezi z nenavadnim kopičenjem smeti, pa tudi z delovanjem službe, kateri načeluje.
Prisilen vpoklic sicer ne bo potreben, saj smetarji ne stavkajo, ampak enostavno ne opravljajo nadurnega dela. Njihov protest traja že dalj časa in se tudi po novembrski stavki, ki je povzročila precejšnje težave v mestu, ni polegel. Sindikalne organizacije niso zadovoljne s proti-predlogi občinske uprave, precej nezaupanja je tudi v zvezi z zamislijo, ki jo je napovedal občinski odbornik D'Alessandro, da bi smetarsko službo osamosvojili, podobno kot Acega in Act.
Tržaške ulice so se vsekakor znašle v teh dneh pod poplavo 15 tisoč stotov smeti in odpadkov. K temu je pripomoglo več dejavnikov : prvi v vrsti so prazniki in navada, da se ob njih zelo poveča potrošnja vseh mogočih ddbrin. Pojav je značilen za potrošniške države in ni prav nič nov : še pred dvajsetimi leti so v ZDA nekdanji oboževalci Boba Dylana pregledovali njegov smetnjak in po vsebini ugotavljali, da se je njegova politična zavest predala konzumizmu. Prav zato pa čudi, da se ga občinski možje v Trstu niso lotili resno reševati pravočasno, tako da je dovolj nekaj prazničnih dni, ko smetarji ne delajo in pa ne opravljajo nadurnega dela, da je mesto podobno smetnjaku.
»Zaenkrat je problem predvsem estetski«, pravi Botteghelli. Vetrovno vreme in nizka temperatura ovirata razmnoževanje bakterij, tako da je nevarnost epidemičnih pojavov še ne zaskrbljujoča. Toda uslužbenci KZE opravljajo vsak dan preglede vseh mestnih četrti in predelov in če bi ugotovili, da je zdravstvena slika o-grožena, bi se sprožil alarm.
Botteghelli je vsekakor optimist in se trdno drži svoje tehnične vloge. Izogiba se vsakršnemu komentarju, ki ni strogo v njegovi pristojnosti. Tako nam je v zvezi z analizo o stopnji < | lesmaženja zaradi šumov in ropota na področjih, kjer naj bi zgradili hitro cesto (opravila jo je služba za medicino dela) dejal le, da je še vedno tajna in da o njenih izidih lahko obvesti javnost le župan — najvišja zdravstvena oblast na Tržaškem. To se bo bržkone zgodilo sredi polovice januarja. »Problem je predvsem političen,« pravi Botteghelli. »Politiki morajo odločati, kaj je bolje za mesto, katere žrtve je treba narediti in zakaj. Mi smo le tehniki.«
Kot taki so ziadnje leto močno o-krepili nadzorstvo nad higienskimi predpisi pri gradnjah in varnostnih ukrepih za izhode v gledališčih, kinodvoranah in drugih večjih javnih prostorih. Poostrili so tudi kontrolo nad zdravstvenimi pogoji oseb, ki delajo na prehrambenem in gostinskem področju in varnostne ukrepe za preprečevanje nesreč na delu. Tudi preven-cijo onesnaževanja morja, tako zaradi odplak kot industrijskih snovi, je služba začela izvajati bolj organ-
sko in načrtno.
Kaj pa nalezljive bolezni? Pri tem argumentu ima Botteghelli manj zadržkov, morda tudi zato, ker večjih težav ni in smo v primerjavi z drugimi mesti na dobrem, tako v zvezi s
salmonelozo (6-7 primerov na leto) kot z drugimi nalezljivimi boleznimi. Kaj pa trije primeri »lymeške bolezni«? »Samo zato, ker smo bolj natančni in vestni pri izsleditvi,« pravi naš sogovornik.
Kupi smeti po mestnih ulicah
deva področja še obratujočih kamnolomov, ki so podvrženi ostrejšemu varstvu s končnim ciljem za njihovo krajinsko preoblikovanje.
Ta področja so nadalje razdeljena še na manjša posebna področja.
Podrobni načrt Zaščitenega področja Pesek je v celoti vključen v področje odprtega varstva (riserva guidata) zaradi raznih naravnih značilnosti, kajti gozdarsko-živinorejske dejavnosti prispevajo k oblikovanju okolja.
Zato so te dejavnosti dovoljene, predvideno je njihovo pospeševanje in smotrno načrtovanje.
Predvideno je tudi področje popolnega varstva (riserva integrale), ki zajema kraški visoki gozd na Malem krasu, kjer je vsekakor dovoljen prehod po obstoječi stezi in Osredotočeno področje popolnega varstva (riserva integrale puntuale), ki zadeva dve jami.
Izvršilne norme zajemajo splošna in podrobna navodila.
Splošne norme predvidevajo naslednje:
a)	naravne značilnosti;
b)	zgodovinske značilnosti ;
c)	varstvo in ovrednotenje krajine in okolja ;
d)	sankcije.
Pravilnik za upravljanje določa u-stanovo za upravljanje, njene naloge in način poslovanja.
Podrobni načrti zajemajo naslednje elaborate:
—	ANALIZE L Raba tul
2.	Veljavni splošni regulacijski načrt
3.	Omejitve
4.	Lokacija glavnih dohodov in struktur v službi Parka in Zaščitenega področja
5.	Elaborat rabe tal
6.	Načrt stez, razglednih točk in plezalnih mest
7.	Načrt omejitev
8.	Opisno poročilo: predlogi za razvoj kmetijstva v Zaščitenem področju Pesek
8.	a/b Kmetijska pašniško-živinorej-
ska danost načrt
9.	Opisno poročilo: geološki, geomor-fološki, hidrološki in prirodoslovni elementi
9.	a/b Načrt »Geološki, geomorfolo-
ški, hidrološki in prirodoslovni elementi«
10.	Opisno poročilo o rastlinstvu
10.	a/b Načrt o rastlinstvu
11.	Opisno poročilo o živalstvu
12.	Opisno poročilo »Značilnosti zgo-. dovinske vrednosti«
12.	a/b Načrt značilnosti zgodovinske
•vrednosti
13.	Opisno poročilo »Toponomastika«
-	NAČRTI
14.	a/b Načrt conizacije v merilu
1:5000
15.	Izvršilne norme
16.	Seznam zasebnih in javnih lastnih, predvidenih za odkup
16.	a/b Načrt zasebnih in javnih la-
stnin, predvidenih zia odkup
17.	Program del in posegov in proračunsko poročilo
18.	Pravilnik za upravljanje
19.	Splošno poročilo.
• Tržaška občina je zaradi vzdrževalnih del na omrežju ACEGA odredila prepoved za parkiranje vozil v Ul. Belpoggio na križišču med Ul. U-niversità in Promontorio.
300 milijonov lir za otroško bolnico
Pred kratkim se je sestal vsedržavni zdravstveni svet, ki se ga je za našo deželo udeležil odbornik za zdravstvo Renzulli. Na dnevnem redu je bila porazdelitev finančnih sredstev v prid znanstvenim ustanovam, med katerimi je bila tudi tržaška o-troška bolnica Burlo Garofalo, kateri so namenili 300 milijonov lir. S tem denarjem bodo izpeljali do kraja nekatere že začete raziskave na področju pediatrije.
Pogovor o delu Inštituta za proučevanje odporniškega gibanja
Trst noce obračunati s povojnimi dogajanji
Tudi Deželni inštitut za proučevanje zgodovine odporniškega gibanja se bo prihodnje leto spomnil 40-letnice osvoboditve in zmage proti nacifa-šizmu in to kar se da delovno, brez posebnih prireditev, ampak s pospešenim uresničevanjem zastavljenega dolgoročnega programa. »Kljub uradnemu nazivu našega inštituta bomo našo pozornost še dalje usmerjali v proučevanje in v raziskovanje povojnih dogodkov v naši deželi, s posebnim ozirom na tržaško vprašanje,« nam je dejal ravnatelj inštituta Sergio Zucca, ki je s predsednikom Miccoli jem in z Gallianom Fogarjem duša te še vedno premalo poznane (in cenjene) tržaške zgodovinske ustanove. »Mi posvečamo skoraj vse naše moči in organizacijske sposobnosti v raziskovanje tržaškega povojnega obdobja, ne zato ker hočemo na nek način potisniti ob stran ali pa zmanjšati zgodovinski in politični pomi m odporništva, ampak zato ker smo prepričani, da so povojna leta v bistvu ključna leta za razumevanje tukajšnje sedanjosti. Trst (tako italijanski kot slovenski) prevečkrat odklanja to zavest, tako da ima zgodovinar vtis, da so danes stališča enih in drugih povsem enaka tistim iz leta 1954 ali iz leta 1945, V zgodovini ni več mesta za maniheizem, za ostro ločnico med dobrim in slabim. Zgodovinar ni in ne sme postati sodnik tistih dogajanj, ampak mora izpolnjevati svojo vlogo znanstvenika, kar so pri nas zelo poredkoma dogaja,« je mnenja Zucca, ki je podčrtal, da je v Trstu tudi zgodovina skoraj vedno sredstvo za politično propagando, kot se dogaja z istrsko problematiko in zlasti s fojbami. »Glede tega vprašanja, ki je tu-
di predmet spora med krajevnimi upravami, se čudim kako lahko levičarski in demokratični Trst molči in ne skuša izpodbijati štrumentalnih tez krajevne desnice in pisanja revije »Storia Illustrata«. Naš inštitut je na potvarjanje resnice o fojbah odgovoril z utemeljenim člankom v reviji »Qualestoria«. Naš glas pa je bil žal glas vpijočega v puščavi.«
Pričakovati je, da se ne bo zgodilo isto tudi z novimi raziskavami, ki jih bo inštitut objavil prihodnje leto ob 40-letnici osvoboditve. V kratkem bosta izšli raziskavi o Istri med obema vojnama in o zgodovini tržaškega delavskega gibanja od leta 1945 do leta 1960, v teku leta pa tri knjige, na katere polaga inštitut veliko pozornost. Sredi leta bo tako pri milanski založbi Mondadori izšla knjiga »Proces o Rižarni« s še neobjavljenimi uradnimi zapisniki znanega tržaškega procesa in celotne sodne obravnave, ki je razkrila le del grozot in odgovornosti v tem nacističnem taborišču. Istočasno bo pri založbi Angeli izšla študija tržaškega zgodovinarja Giampaola de Waldevita o tržaškem vprašanju v luči mednarodne politike, medtem ko je že v teku tiskanje raziskave o zgodovini kmečkih in obrtnih hranilnic v Furlaniji od nastankov do fašizma, ki je sad truda časnikarja Marka Wal-tritscha. To delo bo izšlo pod pokroviteljstvom deželne uprave.
»Mi bomo naredili vse kar je v naših zmožnostih, da bodo imela ta dela odmev v javnosti in da bodo sprožila resno razpravo. Od naših raziskav je naletela doslej na dokajšnjo pozornost le knjiga »Istra: zgodovina neke izselitve« in to pred-
vsem zaradi določenih političnih implikacij. Iste sreče pa žal ni imela knjiga o nacionalizmu in fašizmu na vzhodni meji, ki je kmalu romala v pozabo. Določen Trst obravnava le kar mu paše in kar se mu izplača, na vse ostalo pa skuša pozabiti.«
Kakšni so vaši odnosi s slovenskimi in z jugoslovanskimi zgodovinskimi inštitucijami? »Do pred leti so bili ti odnosi res odlični in tudi na visoki ravni. Sodelovali smo zlasti z inštitutom za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane in tudi z o-stalimd jugoslovanskimi inštitucijami, posebno z raziskovalnim centrom italijanske skupnosti v I-stri in na Reki. Zaradi organizacijskih težav in zaradi znanih omejitev pri mejnem prometu se je sedaj to sodelovanje nekoliko ustavilo. Mi upamo, da bodo naši odnosi spet zaživeli, ker mislimo, da italijanski in jugoslovanski zgodovinarji lahko mnogo pripomorejo za osvetlitev tržaških povojnih dogajanj. V Trstu uspešno sodelujemo s SLORL ki je pokazal veliko odprtost in strokovno pripravljenost, da se premostijo določene pregrade pri obravnavanju tukajšnje zgodovine.«
Kakšna je vaša želja za 40-letnico osvoboditve? »Trst ni več tisti, ki je bil pred štiridesetimi leti,« je zaključil naš pogovor Sergio Zucca, »tega se moramo zavedati tako Italijani kot Slovenci. Ni torej več moment za retorične proslave in za kaj podobnega, medtem ko je skrajni čas, da v luči tistih slavnih in junaških dogodkov neobremenjeno skupno spregovorimo o tržaški zgodovini in o številnih naukih za bodočnost, ki so nam jih tista leta pustila za sabo.« (st)
Včeraj v mali dvorani Kulturnega doma
AKTIVISTI, INVALIDI IN UPOKOJENCI NA USPELEM SREČANJU OB IZTEKU LETA
Seja odbora za šolstvo pri SKGZ
Kmalu posvet o delovanju slovenskih otroških vrtcev
Prejšnji teden se je v Gorici sestal odbor za šolstvo pri SKGZ. Razprava je potekala o dogodkih v zadnjih dveh mesecih, ki so prinesli na šolskem področju vrsto novosti. Obravnavan je bil potek prizadevanj za rešitev vprašanja katinar-ske šole, otvoritev industrijskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Gorici, priznanje jugoslovanskih diplom s strani italijanskega parlamenta ter volitve v zavod ske in okoliške svete ter bojkot volitev v pokrajinske in okrajne šolske svete.	•
Razprava se je ustavila ob vprašanju delovanja enotnega šolskega odbora kot celote in nastopanja njegovih posameznih komponent, predvsem pa o delovanju odbora SKGZ v tem razgibanem šolskem dogajanju. Tajništvo odbora SKGZ je doslej kar uspešno delovalo, seje celotnega odbora pa bodo odslej potekale ločeno v tržaški in v goriški pokrajini.
Odbor za šolstvo pri SKGZ se je v dogajanje vključil tudi z enkratno številko svojega Vestnika, v diskusiji pa so še druge oblike pospeševanja pretoka informacij o šoli.
Naslednja večja pobuda, ki jo odbor za šolstvo pri SKGZ načrtuje, je posvet o problematiki delovanja
slovenskih otroških vrtcev. Za to akcijo so se udeleženci seje strinjali, da jo je treba ponuditi v skupno, široko obravnavo in soudeležbo še drugim šolskim dejavnikom. Organizacija te pobude bo stekla takoj po novem letu.
V nadaljnji razpravi se je odbor dotaknil še vprašanja proslave 40-letnice obstoja slovenskih šol v Italiji, vprašanja vpisa v slovenske šole in vzporednih akcij, na koncu pa še problema poučevanja tujih jezikov na srednjih šolah in o pomanjkljivosti zakona, ki izključuje zgodovinarje iz pouka zgodovine. O tem zadnjem vprašanju je odbor sklenil poslati poziv pristojnim šolskim oblastem, da se nedopustna pomanjkljivost čim prej odpravi.	(PS)
Družabni večer tržaškega VZPI-ANPI
VZPI - ANPI Trst vabi vse svoje člane, aktiviste, simpatizerje z družinami in mladino na družabno novoletno srečanje z glasbo, plesom in odlično večerjo, ki bo v soboto, 5. januarja 1985, pri Domju (Dispral). Vpisnina na sekcijah do 3. januarja 1985 ali po telefonu 730-306.
Polnoštevilno so se aktivisti, invalidi ter slovenski upokojenci odzvali vabilu na družabno prireditev, ki so jo včeraj popoldne kot vsako leto organizirale skupino tri pomembne zamejske organizacije in sicer odbor Zveze vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Več kot dvesto ljudi je prišlo v malo dvorano, ki ni mogla sprejeti vseh, ki s» se želeli v prijetnem in veselem razpoloženju posloviti od leta, od katerega se v teh dneh poslavljamo.
Prireditev so začeli s kratkimi pozdravnimi govori predsedniki treh organizacij. Za Društvo slovenskih upokojencev dr. Vladimir Turina, ki je zaželel vsem srečno in veselo novo leto, Dušan Furlan, ki se je prav tako obrnil na člane svoje zveze z željo, da bi v sreči in zdravju preživeli novo leto 1985, v imenu Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja pa je spregovorila Neva Lukeš, ki se je zadržala tudi piri sedanjem političnem položaju v Italiji. Prav Slovenci, je dejala, smo tisti, ki smo močno občutili tragedijo, ki jo je Italija doživela tik pired božičem in
ki je terjala toliko človeških žrtev. Prav Slovenci smo občutili to tragedijo, je dejala Neva Lukeš, ker je tu v dvorani prav gotovo veliko tistih, ki so na lastni koži občutili fašizem in njegove grozote, ki so si morali po ječah, po konfinacijah, p« zapiorih in v gozdovih izboriti pravico do miru in do svobode. Zato tudi ob tem prijetnem večeru, je dejala Neva Lukeš, ne smemo piozabiti na ta dogodek ter moramo skupno z vsemi naprednimi silami zahtevati, da pride do kaznovanja krivcev in da odgovorne oblasti pireprečijo, da bi se v bodoče lahko še razvijal in razmahnil črni terorizem v naši državi. Med gosti, ki so se udeležili večera, je pozdravila generalnega konzula Aleksandra Nikoliča, ženo konzula Marjana Banka, piredstavnike gori-ških upokojencev in člane Zveze vojnih invalidov goriškega področja, pozdravila p>a je seveda tudi vse udeležence, ki so prišli na ta večer.
Na večeru je v kulturnem programu sodeloval glasbeni ansambel »Veseli godci« iz Bol junca, ki je tudi začel lepo prireditev, in jo s svojim prijetnim igranjem tudi obogatil. Vmes pxa je povedal priložnostno pesem tudi igralec Stane Raztresen. Torej lepa in vesela prireditev, s katero so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni, treba pa je pohvaliti člane in članice vseh treh društev, ki so pripravili dvorano, razne dobrote in pa pijačo.
Tržačani za letošnje praznike bolj razsipni
Silvester na snegu, potovanju in... v Jugoslaviji
Kako bomo na Tržaškem preživeli najdaljšo noč v letu, še posebno, ker je tokrat ponedeljkov Silvester pravi mostiček med dvema prazničnima dnevoma, ki kar Prijetno vabi, da vse tri dni združimo v en sam praznik? Tako smo se včeraj spraševali v našem uredništvu, v katerem si za razliko od številnih someščanov žal ne moremo privoščiti pripravnih prazničnih »mostov«, ki se letos kar sami ponujajo.
Prav ta priložnost pa je najbrž zvabila Tržačane, da so se letos v občutno večji meri kot pred letom, odločili za krajše počitnice zdoma. V potovalnih agencijah ugotavljajo za kakih 20 odstotkov povečan promet z ozirom na isto obdobje lani, pripisujejo pia ga tudi psihološkim dejavnikom : ljudje spet z večjim zaupanjem gledajo v svojo gospodarsko prihodnost in nekolikanj lažje segajo v žepe. Potrditev smo dobili pri nekaterih mestnih potovalnih uradih, ki so že pred kakšnim mesecem oddali vsa razpoložljiva mesta za potovanja in za počitnice na snegu. Slovenska agencija Aurora je razprodala zimova-nja v Dolomitih, v Kranjski gori in v Bohinju, odlično Pa so šli v promet tudi aranžmaji v hotelih na Bledu, v Zagrebu, Celju in Rogaški Slatini, kjer bodo povečini Praznovali italijanski someščani. Zasedena so tudi poto-yanja v Budimpešto, v Moskvo, veliko povpraševanja p>a Je bilo tudi za že zdavnaj razprodane aranžmaje vzdolž istrske in dalmatinske obale. Cene zlasti za počitnice v Jugoslaviji niso pretirane, zato ni čudno, da vseh želja Pri Aurori niso mogli zadovoljiti.
Pri agenciji UTAT ugotavljajo precejšen porast zanimanja za počitnice na snegu in za krajša ter srednja Potovanja po Evropi in Sredozemlju. Seveda bodo šli nekateri Tržačani tudi letos v Kenijo, na Sejšele in v druse tropske meke, a ta potovanja niso zabeležila nihanj, ker njihovi udeleženci navadno niso odvisni od trenutnega stanja v svoji denarnici. Tržačani bodo letošnje stari» leto množično pospremili v Jugoslaviji, a se tja na-
menijo v največji meri povsem zasebno, neorganizirano. Pri UTAT pa so počitnice na snegu razprodali predvsem v zimskih središčih naše dežele, tako da bodo tisti, ki so se odločili prepozno, kaj težko smučali.
Podobno smo izvedeli tudi pri agenciji CIT, kjer so poskrbeli za zimske počitnice v krajih vsega alpskega loka, medtem ko so šle letos med Tržačani dobro v promet tudi relativno cenene počitnice na Kubi in v Mehiki. Ko pravimo cenene, so številke seveda tam blizu drugega milijona, a računati je treba dolgo pot in teden dni ku ribskega sonca, kar tudi ni od muh. Na snegu pa bodo Tržačani poprečno odšteli po 30 do 40 tisoč lir dnevno za osebo, kar v enem tednu za štiričlansko družino tudi pomeni že lep milijonček. Ko smo že pri snegu naj omenimo, da je polno zaseden tudi slovenski planinski dom Mangart v Žabnicah in upati je, da bo tudi bele odeje za smuko dovolj.
Kje pa bodo silvestrovali tisti, ki se niso namenili iz Trsta? Večina najbrž kar doma, v veseli družbi prijateljev in svojcev. Po kraških gostilnah in restavracijah ne bo dosti vrveža, saj se jih je večina odločila zapreti lokale, da bi gostinci spočiti pričakali naporni prvi januar, ko se bo mnogo Tržačanov odpravilo na kosila in večerje med gostoljubne Kraševce. Kaže, da bo v mestu drugače, številni lokali pripravljajo silvestrske večerje s plesom, njihove cene pa se bodo p>o naših informacijah gibale v zmernih mejah med 50 in 80 tisoč lirami, podobno kot lani.
Bolj razsipna kot lani bo torej letošnja najdaljša noč in upajmo, da tudi bolj vesela. Marsikak Slovenec jo bo kot prejšnja leta preživel tudi v domačem društvu, kot na primer na Opčinah, kjer pridni člani društva Tabor tradicionalno pripravljajo razigrana silvestrovanja, ali pa v Barkovljah, kjer je delavno društvo v ljudeh znova prebudilo željo po družabnosti in sodelovanju. Kjerkoli že boste, bralci teh vrstic, želimo vam dobro zabavo in srečen prehod v naslednje leto!
Skupina La Contrada pripravlja prijetno predstavo za najmlajše
Gledališka skupina La Contrada pripravlja novo predstavo za najmlajše: od torka, 8. januarja bodo v gledališču Cristallo uprizorili delo z naslovom »C’era due volte il barone Lamberto«, ki ga je po pripovedki Giannija Rodarija priredila za oder in zrežirala Luisa Crismani, medtem ko je scene izdelal Ugo Pierri. Gre za privlačno zgodbo 93-letnega barona Lamberto in njegove čudežne pomladitve, pa tudi njegove dramatične ugrabitve, dejanje pa se ves čas
odvija na krhki meji med realnostjo in fantazijo.
V igri nastopajo (po abecednem redu) Giorgio Amodeo, Fulvio Falzara-no, Romano Giagodi, Francesco Iacono, Carlo Moser in Maria Grazia Plos. Vstop na predpremiero 8. januarja bo prost. Sledile bodo jutranje replike za šole od 14. do 22. januarja z začetkom ob 10. uri, seveda v gledališču Cristallo.
Na sliki: prizor iz »Barona Lam-berta«.
Claudio Tonel zelo ugodno ocenjuje beograjski sklep o odpravi depozita
Podpredsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Claudio To-riel je v izjavi za tisk ugodno ocenil sklep beograjske zvezne vlade o ukinitvi depozita za pire hod državne meje. »Po dveh letih je tako padla pregrada, ki Je nekoliko zasenčila pomen najbolj odprte meje v Evropi in predvsem oškodovala italijansko narodnostno skupnost v Jugoslaviji, ki živi onkraj uradnega obmejnega področja. Gre torej za važen sklep,« pravi Tonel, »ki bo nedvomno pozitivno vplival na nadaljnje razvijanje odnosov prijateljstva in sodelovanja med obema državama in zlasti med našo deželo in med Slovenijo ti* Hrvatsko. Najvažnejše je, da se ohrani odprta meja za pospešitev tistih 8?spodurskih, kulturnih in človeških odnosov, ki so najboljše jamstvo za utrditev sožitja med narodi in za ohranitev miru.«
Miljski občinski uslužbenci na skupščini obsodili podli atentat na vlak Neapelj - Milan
Uslužbenci miljske občinske uprave, zbrani v četrtek na skupščini, so °stro obsodili pokol na vlaku Neapelj - Milan in kriminalni načrt, ki ga veže s tragedijami na Trgu Fontana, Trgu della Loggia, na vlaku Italicus, na po-staji v Bologni in v naši deželi s Petoveljskim atentatom. Skupščina je tudi Potrdila zahtevo po tem, da se izničijo kriminalne mreže, kot so mafija, ka fo.ora, terorizem in P2, za katere je glavni cilj uničevanje demokracije v Ita-jJi- Podčrtana je bila tudi odgovornost vladnih sil, ki v zadnjih letih niso izsledile tistih oseb, za katere je znano, da so imele posredno ali neposredno ri°go pri ustvarjanju kriminalnih mrež in so istočasno bile na najvišjih dr-avr*ih mestih.
Rok za pred vpis otrok v otroške vrtce
. . šolsko skrbništvo sporoča, da je treba do 25. januarja 1985 vložiti pro-vtie za predvpis otrok v otroške vrtce, prve razrede osnovnih in prve razre-"5. nižjih srednjih šol. Do omenjenega datuma marajo vložiti prošnje za predpis n* višje srednje šole privatisti, dijaki zadnjih razredov nižje srednje šole a dijaki drugih razredov tehničnih zavodov z več usmeritvami ter zadnjih ra-ri"edov kvalifikacijskih sekcij poklicnih zavodov, ki nameravajo obiskovati tisposobitveni triemj ali sperimentalne tečaje.
TRŽAČAN UMRL ZARADI KAPI NA SMUČIŠČIH NA KRVAVCU
36-letni Tržačan je predvčerajšnjim umrl na smučiščih na Krvavcu zaradi srčne kapi. Duilio Visnovic se je za praznike podal na Krvavec skupaj z ženo in otrokoma, da bi preživel nekaj dni na snegu. Predvčerajšnjim popoldne pa mu je med smučanjem nenadno postalo slabo, da se je zgrudil na sneg. Takoj sta mu prihitela na pomoč dva zdravnika, ki pa sta lahko samo ugotovila, da je mož že mrtev. Pozneje se je izkazalo, da si je Visnovic, preden si je nataknil smuči, sam vbrizgal injekcijo inzulina, kaže pa, da je zgrešil dozo, kar mu je bilo usodno.
Bencinske črpalke ob koncu tedna in novem letu
Združenje FIGISC je objavilo dežurstvo bencinskih črpalk ob koncu tedna in za novo leto. Danes popoldne in jutri bodo odprte naslednje črpalke (v mastnem tisku črpalke s plinskim oljem) :
AGIP: Trg Caduti per la Libertà (Milje), Trg Piave, Trg Stare Mitnice 18/B, Trg Verdi, Drevored Campi Elisi 59, Sesljan, državna cesta 14, km 133 + 902.
TOTAL: Rotonda del Boschetto, Ul. Baiamonti 4, Nabrežje Sauro 6/1, Mi-ramarski drevored 233/1, Istrska ulica 212.
ESSO: Trg v Rojanu 3/5, Opčine, državna cesta 202 (križišče), Ul. Giulia 2.
IP: Nabrežje Ottaviano Augusto 2,
Trg Libertà 3.
CHEVRON: Ul. F. Severo 2/7.
API : Ul. Baiamonti 48, Ul. Lecchi 1/A.
FINA: Ul. F. Severo 2/3.
Neodvisni črpalkarji: CO.BE.ORT. IM., Trg Sansovino 6, VEČAL, Ulica Piccardi 46.
V torek, 1. januarja, pa bodo odprte naslednje črpalke:
AGIP: Ul. Revoltella (križišče z Ul. D’Angeli), Nabrežje Ottaviano Augusto, Istrska ulica (pri pokopališču), Ul. Carducci 4, Ul. Molino a Vento 158, Ul. Valerio 1 (univerza).
TOTAL:	Ul. Giulia 2, Drevored
Campi Elisi 1/1, Drevored D’Annunzio 73, Miramarski drevored 37, Mi-ramarski drevored 273, Nabrežje T. Culli 8, Sesljan, državna cesta 202.
ESSO: Trg Libertà 10/1, Ul. Battisti 6 (Milje).
IP: Ulica F. Severo 2, Drevored D’Annunzio 38/A, Ul. Baiamonti 2, Miramarski drevored 213.
CHEVRON: Nabrežje Sauro 14.
API: Ul. F. Severo 2/5.
ZAHVALA
Ob smrti najine drage mame in tašče
Angele Marc
se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali in jo spremili na zadnji poti.
Hči Olga in zet Livio Trst, 29. decembra 1984
29. 12. 1981	29. 12. 1984
Ob tretji obletnici smrti sina in brata
Mirana Pertota
se ga spominjajo mama ter brata Danilo in Cveto z družinama.
Iskrena zahvala vsem, ki mu nosijo sveče in rože.
Trst, Ljubljana, 29. decembra 1984
■v
Solarji iz Komna in Divače
v Rižarni in v gledališču
Okoli tristo učencev osnovnih šol iz Komna in Divače je včeraj obiskalo Rižarno, kjer jim je o zgodovini tega spomenika žrtvam nacističnega nasilja govoril časnikar Franc Udovič, nato pa so se podali v Kulturni dom, kjer so si ogledali predstavo SSG »Matiček se ženi«. Pisana množica šolarjev se je k nam pripeljala s kar petimi avtobusi in se polna vtisov vrnila domov
Dolinski pevci nazdravili novemu letu
V četrtek so se v Zadružni gostilni pri Eziotu srečali člani in pevci KD »V. Vodnik« iz Doline. Prisotne je pozdravil predsednik Vojteh Lovri ha ter v kratkem nagovoru orisal in pozitivno ocenil delovanje društva v tem letu ter zaželel vsem članom in njihovim družinam srečo v novem letu. Obenem jih je pozval, naj v prihodnjem letu še več prispevajo na kulturnem področju. Družabnost se je nadaljevala v prijateljskem vzdušju in ob prepevanju. Dolinski pevci in kulturni delavci so, kot vidimo na sliki, skupno nazdravili novemu letu
SLOVENSKO f.STALNC) ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
Kulturni dom
ANTON TOMAŽ LINHART
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Komedija v dveh delih (petih slikah)
Režija: JOŽE BABIČ
DANES, 29. t. m., ob 20.30 — abonma red F — druga sobota po premieri;
JUTRI, 30. t. m., ob 16. uri — abonma red G — popoldan na dan praznika.
kino
Ariston 15.30 — 22.10 »La signora in rosso«. Režija Gene Wilder.
Eden 15.30 — 22.15 »Gremlins«. Steven Spielberg.
Fenice 15.30 — 22.15 »Bertoldo, Bertoldino e Cacasenno«. Ugo Tognazzi, Maurizio Nichetti, Alberto Sordi.
Excelsior 17.00 — 22.00 »Vacanze in America«. J. Cala, E. Fenech, C. De Sica, A. Interlenghi, C. Amendola.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »La storia infinita«.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »In thè pink - Rosa bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Brooklyn graffiti«. Za vsakogar.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Dune«.
Mignon 15.00 — 22.00 »Le avventure di Bianca e Berme«.
Aurora 16.00 — 22.00 »Per vincere domani - The Karate Kid«.
Capito! 16.00 — 22.00 »II migliore«. Robert Redford.
Vittorio Veneto 16.00	22.00 »La casa«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Tron«. Walt Disney.
Radio 15.30 — 22.00 »Superbocche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Brisby e il segreto di Nimh«. Risani film.
gledališča
VERDI
V	sredo, 2. januarja 1985, ob 20. uri — red B in C — na sporedu tretja predstava Debussyjeve opere »Pelléas et Mélisande«. Red G. Dirigent Louis de Froment. režiser René Terasson.
ROSSETTI
Danes, 29. t. m., ob 16.00 (red prost) in 20.30 (red 2. sobota) bo v Trstu gostovalo Stalno gledališče iz Bočna z Goldonijevim delom »L'impresario delle Smirne«. V glavnih vlogah igrajo A. Reggiani, V. Ciangottini e G. Galavotti. V abonmaju odrezek št. 4. Predzadnja predstava.
Od 3. do 6. januarja 1985 bo Teatro d’Arte Città iz Ravenne predstavilo A. Millerjevo delo »Uno sguardo dal ponte«. Igra G. Moschin. Abonenti Teatra Stabile imajo 30-odst. popust za prvi dve predstavi, 20-odst. za ostale predstave. Vstopnice pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Danes, 29. t. m., ob 20.30: Koncert Instrumentalne skupine »Vecchia Vienna«. Vstopnice pri glavni blagajni po
5.000	lir.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	torek, 1. januarja '85, ob 17. uri: Novoletni koncert s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
še danes, 29. t. m.: Novoletni program za otroke.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 7., sredo, 9., in petek,
11.	januarja '85, ob 10. in 12. uri: H. W. Henze »Palček«. Mladinska opera.
Okrogla dvorana
V	petek, 4., ob 22. uri in v soboto, 5. januarja '85, ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«. Ponovitev.
Danes si izmenjata poročna prstana
MARIJA in OSVALDO Vse naj, naj... jima kličejo B-ejevci '75/76
A
Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti želi obilo sreče
MARIJI in OSVALDU na novi življenjski poti.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 29. decembra ---
TOMAŽ
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.29 —- Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob
11.55	in zatone ob 23.50.
Jutri, NEDELJA, 30. decembra
EVGEN
Vreme včeraj: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1023,7 mb raste, veter 25 kilometrov na uro severozahod-nik - burja, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Daniele Potleca, Nicoletta Marši, Alessandro Sereni.
UMRLI SO: 75-letni Rodolfo Stelli, 78-letni Vincenzo Sil vari, 77-letna Antonia Perosa vd. Domio, 66-letni Bruno Cesare, 78-letna Albina Bonanno por. Brezzati, 90-letni Giovanni D'Este, 79-letna Lucia Možina vd. Di Leonardo, 73-Ietni Giuseppe Coretti, 36-letni Franco Fon-tanot, 75-letni Antonio Germani, 79-letna Elena Modic, 87-letni Leopoldo Baroni, 73-letni Bruno Barisi.
OKLICI : uradnik Franco Zubin in lekarnarka Gianna Bruniera, finančni stražnik Giuseppe S pon ton in študentka Lorena Todone, uradnik Giorgio Crisman in gospodinja Maria Gabriella Penzo, šofer Germano Benci in uradnica Solidea Teliini, uradnik Maurizio Benčič in uradnica Amelia Habian, lekarnar Alberto Ranpiro in uradnica Marina An-nese, uradnik Armando Persi in frizerka Nella Zubin, kovač Mario Colautti in upokojenka Bruna Bali.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43 in Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121. Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo urad zaprt 31. decembra.
SKD Barkovlje prireja SILVESTROVANJE v društvenih prostorih v Ulica Cerreto 12. Za informacije telefonirati na št. 69-297.
SKD Slavec vabi na SILVESTROVANJE v Babno hišo v Ricmanje. Igral bo priznani ansambel Kažipot • iz Sežane. Rezervacije se sprejemajo v Babni hiši danes, 29. t. m., od 18.30 do 20.30.
Jutri, 30. t. m., ob 16.30 bo v župnijski cerkvi sv. Ivana v Trstu BOŽIČNI KONCERT. Nastopata: pevski zbor M. Kogoj pod vodstvom Nade Žerjal - Zaget in Andrej Pegan (orgle).
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 14. januarja '85, bo ob
20.30	v gledališču Rossetti na sporedu koncert ansambla »Nuovo quartetto« iz Zuricha.
čestitke
KI) PRIMORSKO - MAČKOUE želi svojim članom in vsem kulturnim, godbenim in športnim društvom SREČNO IN USPEŠNO 1985.
SPDT čestita svoji dolgoletni odbornici PROF. MARINKI PERTOT za priznanje Naravoslovnega društva Slovenije, ki ga je prejela za zasluge pri raziskovanjih na naravoslovnem področju.
menjalnica
28. 12. 1984
Ameriški dolar................1.910.—
Kanadski dolar................ 1.430. —
Švicarski frank.................. 740.—
Danska krona..................... 170.—
Norveška krona................... 210.—
švedska krona.................... 212,—
Holandski fiorini............. 543.—
Francoski frank............... 199.—
Belgijski frank................... 29.—
Funt šterling.................. 2.230,—
Irski šterling................ 1.900.—
Nemška marka.................. 612.^—
Avstrijski šiling................ 87.?-
Portugalski eskudo................ 11,—
Japonski jen....................... 6.—
Španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar.............. 1.500.—
Grška drahma...................... 14,—
Debeli dinar....................... 8,—
Drobni dinar....................... 7.—
mm
BANCA Dl CHEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. A.
TI-tCT U1ICA F.TiL ZMO - (SJ? G1-2J«3i:
A
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje želi srečno in uspešno novo leto vsem svojim članom in prijateljem.
A'
SK DEVIN
želi srečno novo leto vsem svojim članom in prijateljem.
A
KD ŠKAMPERLE - UNION
vošči vsem svojim članom in prijateljem srečno 1985
razstave
V	TK galeriji, Ul, sv. Frančiška 20, razstavlja srebrne nakite Miša Jelnikar.
Foto Trst '80 sporoča, da je razstava črno-belih fotografij III. natečaja odprta do 6. januarja '85 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 8.30 do
12.30	ter od 14. do 22. ure razen ob praznikih in predpražnikih.
V	galeriji Cartesius je do 10. januarja '85 odprta razstava tržaškega slikarja Alda Bressanuttija.
darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Hrovatin vd. Gcrmek darujejo Emil in Vera Škabar 20.000 lir, Ladi in Alma Bresciani 20.000 lir, Mario Milič in Igor Suzzai 30.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB v Bri-ščikih.
Ob 4. obletnici smrti Karla Grobiše daruje hči Marina z družino 10.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na mamo in brata daruje Anica z družino 50.000 lir za sklad M. Čuk.
Ob 15. obletnici smrti dragega moža Marjota Daneva daruje žena Milka
20.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	isti namen darujeta Miranda in Zofka 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Tamaro Frančeškin daruje Eda Grilanc z družino 15.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Zorota Križ-mančiča daruje Ladko z družino Milkovič (Gropada 86) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 18. obletnici smrti Svetke Gojče in v spomin Julija Gojče daruje družina Naturai (Gropada 49) 20.000 lir v isti namen.
Ob 3. obletnici smrti dragega sina in brata Mirana Pertota darujejo mama Santina ter brata Danilo in Cveto z družinami 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
V	spomin na drage starše in moža daruje Milka Žerjal vd. Ivančič 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec in 10.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na drage starše, moža in sorodnike daruje Ana Strajn (Boršt 114)
5.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca in
5.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Bernarda Kuret daruje 10.000 lir za SKD Slavec.
V	počastitev spomina Janeza Poberaja darujejo Dorica, Marija, Matejka in Helena 40.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na Mirana Pertota daruj a družina Vecchi et 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
V	spomin na Angelo Marc darujejo hčerine prijateljice Alda, Milenka in Sonja 15.000 lir za sklad M. čuk.
ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA
obvešča, da bo od srede, 2. januarja 1985 dalje odprta prodaja sira, masla in skute lastne proizvodnje v prodajnih prostorih zadruge na Repentabru
od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure
vsak dan razen ob nedeljah popoldne.
UPRAVNI ODBOR
mali oglasi
KMETIJSKA ZADRUGA DOLGA KRONA ima na razpolago 11 brejih junic za prodajo. Interesenti naj se zglasijo po telefonu na št. 228-404.
IŠ<?EM garsonjero ali majhno stanovanje. Telefonirati na št. 280-747.
OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina.
OSMICO ima Franc Colja - Samatorca 21. Toči belo in črno vino.
PRODAM renault 4/GTL, letnik '80, 26 (isoč km, v odličnem stanju: 4.300.000 lir. Tel. 910-905.
PRODAM novo ogrevalno blazino. Tel. na št. 754-833.
PRODAM renault 12/L, prevoženih 16 tisoč km. Cena ugodna. Tel. po 20. uri na št. 040/574-529.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
PERTOT
Vas vabi v prenovljene prostore
NABREŽINA 106/4 Tel. 040/200339
in vošči srečno novo leto.
MAFRA sne
F. Skerlavaj - Rismondo M.
usluge :	praznitev - čiščenje
greznic in kanalizacije
TREBČE 111 Tel. 040/213775 - 226342
vošči srečno novo leto
ZLATARNA - URARNA
ŠKERLJ
TRST
Ul. F. Filzi 5/A — Tel. 68374
vošči srečno novo leto 1985
PAVLIHOVA PRATIKA
je v prodaji v:
TRŽAŠKI KNJIGARNI KNJIGARNI TERČON NABREŽINA
IN PRI VSEH RAZNAŠALCIH PRIMORSKEGA DNEVNIKA
POOBLAŠČENI SERVISNI CENTER
TV - TV COLOR - REGISTRATORJI RADIO AVTORADIO - HI-FI MALI ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - VIDEOREGISTRATORJI originalni nadomestni deli
TRIESTE SERVIS
Ul. Petracco 5 (Naselje S. Sergio), TRST - Tel: 2 8 1 2 5 0
Service
© EE
PHILIPS
PHILIPS
AVTOKAROSER1JA RADKO GUŠTIN
želi
srečno 1985
Col 4
Tel. 227284
film - film - film
ureja kinoatelje
/i/mi na tv zaslonu
TUTTI INSIEME APPASSIONATAMENTE The sound of music Melodija glasbe - 1965
Režija: Robert Wise.
Igrajo: Julie Andrews, Christopher Plummer, Eleonor Parker in drugi. Canale 5, v soboto, 29. decembra, ob 22.50.
JUNIR - Joung Frankestein Mlajši Frankestein - 1974
Režija: Mei Brooks.
Igrajo: Gene Wilder, Marty Feld-man, Peter Boy le in drugi.
Italia 1, v nedeljo, 30. decembra, ob 20.30.
Parodija prvega filma o Franke-s teinu, Jamesa Whaleja (1931), ki mi je sledila dolga serija vsaj tridesetih filmov. Režiral jo je Mei Brooks, psevdonim Melvina Kaminskega, ki je imel že več izkušenj na tem področju (The Producers 1968, The Twelve Chairs 1970).
V filmu namenoma ne izstopa glavna vloga doktorja Frankesteina (jo igra Wilder), niti vloga njegovega grozljivega stvora, ki ga igra Peter Boy le, temveč obrobna figura grba s tega Igorja (Marty Feldman). Saj je prav Feldmanova interpretacija jedro filma in trenutek najbolj uspele komičnosti, Broks sledi hebrejsko new-jorški šoli komedije bratov Marx in Woodija Allena.
INVITO A CENA CON DELITTO Murder by death - 1976
Režija: Robert Moore.
Igrajo: Alee Guinness, Peter Falk, Maggie Smith "in drugi.
RAI 1, v ponedeljek, 31. decembra, ob 21. uri.
Veliki bogataš zbere v svoji vib pet največjih detektivov v letih trideset: Hercules Poirot, Miss Marple, Nick Charles, Charlie Chan in Sam Spade. Povabi jih na večerjo z »ubojem« in ponudi nagrado milijona dolarjev tistemu, ki bo prvi razrešil radevo u-mora. Klasična spletka v stilu Agathe Christie vsebuje vse elemente detek Uvke, ki pa v razburljivem tekmovanju za milijon izpade izredno komično. Verjetno se bodo najbolj zabavali starejši gledalci, ki so imeli možnost videti v svojih časih epizode omenjenih junakov (za mlajše naj omenim, da je RAI ponovno vključila v program ob nedeljah zjutraj kriminalke Char lija Ghana). V filmu gre pohvala vsej igralski skupini detektivov, ki pokaže svoje najboljše sposobnosti. Posebno pa opazimo Petra Falka, morda ker nam je že znan kot priljubljeni detektiv Colombo.
LA TRAVIATA Traviata - 1983
Režija: Franco Zefirelli.
Igrajo:	Placido Domingo, Teresa
Stratas in drugi.
RAI 1, v torek, 1. januarja, ob 20.30.
Od nekdaj so se filmski ustvarjalci zanimali za opero in jo tudi skušali filmsko posneti. Če se obrnemo le na zadnji dve filmski sezoni, smo imeli na razpolago kar tri filmske verzije Bizetove Carmen, Rossijcvo, Godar-dovo in Gavrasovp. Fellini v »E la nave va« osredotoči zgodbo v okolje opernih pevcev. Med italijanskimi režiserji pa, ki so se najbolj ukvarjali z opero, ne samo filmsko ampak tudi gledališko, je gotovo Zefirelli. Že v mladih letih, ko je bil asistent režije Antoninija, Rosellinija, De Sice in predvsem Viscontija, je prav z njim sodeloval pri znameniti izvedbi Verdijeve Traviate v milanski Scali (1955), v kateri je nastopala Maria Callas. Pozneje je prenesel na filmski trak Shakespearjeve opere La bisbetica domata (1967) in Romeo e Giulietta (1968) in lansko leto Traviato. V tem
delu gre za zgodbo Violette Valéry, znane pariške dame, ki se zaljubi v bogatega mladeniča (Placido Domin go). Njihova ljubezen pa se tragično konča, Violetta zboli za jetiko in kmalu umre.
IL MONELLO - The Kid Deček - 1921
Režija: Charlie Chaplin.
Igrajo:	Charlie	Chaplin, Jackie
Coogan in drugi,
RAI 3, v torek, 1. januarja, ob
20.30.
Ob novoletnih praznikih se že običajno pojavlja Charlot, veseli potepuh, ki se nestrpno bori za vsakdanji kruh. Chaplinova maska ostaja slej ko prej med najbolj uspelimi komičnimi figurami in vedno vzbuja veselo vzdu šje. The Kid je toliko bolj pomemben film, ker je prvi Chaplinov dolgo-metražec. 'Razkrojeni elementi Char-lotovega sveta, ki so prikazani v kratkih komikah, so tokrat združeni v celoto. Chaplin skuša v tem filmu prvič na izpopolnjeni način združiti melodramo s komiko. Dramatična sestavina filma se prepleta s komiko in je izpeljana po klasičnem modelu melodrame. Postopoma teži film k tragičnemu koncu, tako da je happy end pravo presenečenje in skoro neume stno in protislovno. Odnos med Char-lotom in dečkom je enakost, oba sta reveža, oba zapuščena, brez doma ne kruha, ob robu družbe. Chaplinova narativna izpopolnjenost se izkaže v kratkih skečih in v odnosih med glavnima junakoma in prav ti odlomki so najbolj uspešni trenutki filma.
UNA GIORNATA PARTICOLARE Poseben dan - 1977
Režija: Ettore Scola.
Igrajo: Sophia Loren, Marcello Ma-
stroianni, John Vernon in drugi.
RAI 3, v sredo, 2. januarja, ob
20.30.
Nenavadni dan, 6. maj 1938, Hitler pride na obisk k Mussoliniju v Rim, odloča se o »slavni« bodočnosti Italije in Nemčije. A ni nenavaden zaradi tega, temveč ker. na ta dan zažari ljubezen med Antonietto in Gabriele-jem. Ona je žena prepričanega fašista, ima šest sinov, izgubila je vso žensko nežnost in po fašističnih načelih mora biti podložna možu - gospodarju. On, peder in kot taki proti fašist, emargiroran iz družbe, čaka vsak čas, da ga bodo odpeljali na prisilno delo. Dve žrtvi fašizma, ki v takem »slavnostnem« dnevu dobita čas za ljubezen. Zgodi se naključno, konča se po predvidevanju. Gabrijele-ja odpeljajo, ona pa bo vèrjetno ponovno klonila možu. V glavnih vlogah Lordova in Mastroianni, ki končno ne igrata več vloge dive in italijanskega ljubimca. Prepričljiva scenografija Luciana Riccerija, -ki postavi zgodbo v odtujeno okolje bloka v tipično fašističnem slogu, in v stanovanje polno kičastih in neokusnih stvari, kjer prevladuje občutek grobosti in bede.
S.O.B
Režija: Blake Edwards.
Igrajo: Robert Vaughn, Larry Ragni an, Richard Mulligan, William
Holden.
Rele 4, v petek, 4. januarja, ob
22.15.
Poleg filma S.O.B. imamo možnost videti tudi drugo Edwardsovo delo, »Party« (1968), v sredo na Rete 4, ob 23.30. Filma sta si med sabo podobna, saj se vršita v okolju hollywoodskih zvezdnikov in producentov. V obeh se govori o nesrečnem režiserju oziroma igralcu, osrednji prizor filmov je bogat party, prizorišče komičnih odlomkov. HoÙywoodsko življenje Edwards dobro je poznal, saj je dalj časa delal v tem okolju in ga kritično ocenil v pričujočih filmih.
Sophia Loren in Marcello Mastroianni v filmu »Poseben dan«
radio televisi ja
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Secret valley - TV film
10.50	30 let naše zgodovine 1L55 Vremenske razmere
12.00	Dnevnik - Kratke vesti
12.05	Colpo al cuore - TV film
12.30	Check-up Medicinska oddaja
13.30	Dnevnik
14.00	Prisma - Tednik
14.30	La lunga strada azzurra - Film
16.15	Gli antenati
16.35	Prijatelj Gipsy - Izgubljeni psiček
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	II saboto dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Verska oddaja
18.20	Programi prihodnjega tedna
18.40	n gioco dei mestieri - 8. del
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastico 5 - Vodi Pippo Baudo
23.00	Oro
23.55	Dnevnik in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Šola in vzgoja - Umetnost in tradicija
10.30	Programi prihodnjega tedna
10.45	Due e simpatia - Sobota v
gledališču
12.30	Dnevnik	-	Start
13.00	Dnevnik	2 Ob	13.	uri
13.25	Dnevnik	-	Zdravniški	nasveti
13.30	Dnevnik	-	Bella	Italia
14.00	Odprta šola
14.30	Dnevnik - Kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Športna sobota
Ljubljana
8.00	Poročila
8.20	Zbis: Mala morska deklica
8.40	Pešec v avtu - Otroška serija
10.10	Čudeži narave - Ameriško živalstvo
10.45	Včeraj za jutri - Dokumentarna serija
15.20	Poročila
15.25	Pajkova pojedina - Balet SSG Trst
15.45	Chaplin - Ameriška nadaljevanka
17.00	P J v rokometu : Crvena zvezda - Prolcter
18.30	Čudeži narave
18.55	Risanka
19.24	Cik cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Naše 34. srečanje
21.35	Zrcalo tedna
21.55	Gangsterjevo dekle - Ameriški film
23.35	Poročila
Koper
14.00	TV novice
14.05	Visok pritisk - Glasba, vesti, novosti iz glasbenega sveta
16.15	Sereno variabile - Turizem, spektakel in nogomet
17.30	Dnevnik - Kratke vesti
17.35	- 18.30 Sereno variabile - 2. del
18.30	Športna poročila
18.40	L’ispettore Derrick - TV film
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	La più bella storia di Dickens
-	Film
22.20	Dnevnik - Večerne vesti
22.30	II cappello sulle ventitré
23.15	Polčas košarkarske tekme
23.55	Dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
12.25	Napoli, fermata facoltativa -7. del
12.55	US festival ali stars
14.25	Gli allegri pasticcioni
14.35	Le avventure di Rin Tin Tin
17.25	Gli allegri pasticcioni - Tajni sestanek
15.35	Le avventure di Oliver Twist
-	6. epizoda
16.10	šola in vzgoja
16.35	Človek in prostor - Vzgojna oddaja
17.05	I tre corsari - Film
18.25	H pollice - Že gledani in novi programi
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo
20.15	Programi prihodnjega tedna
20.30	Un giorno a New York city
-	1. del
21.30	Dnevnik 3
22.05	Confessioni del cavaliere d'industria Felix Kruli
15.00	Imate srce? - Zabavno glasbena oddaja
16.30	Klic gora - !.. gorski festival v Valboitu
17.00	TV - Novice
17.06	Črni orfej - Film
18.50	Risanke
19.00	TV film
19.30	TVD - Stičišče
19.45	O strojih in denarju
20.20	Priča mora molčati - Film
21.50	TVD Vse danes
22.05 Baileyeve dogodivščine - TV film
22.30	London - Dokumentarec
23.15	Stephen Schlaks
Zagreb
8.55	Zimski šolski spored
15.15	Zabavni koledar
16.15	Kritična točka
16.45	Poročila
16.50	TV koledar
18.15	Mali koncert
18.30	To je to - Dokumentarna oddaja
19.30	Dnevnik
20.00	Gospodična mamica - Ameriški film
21.25	Dnevnik
21.45	Oderske luči
RADIO
RADIO TRST A
* 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba;(8.10) Kulturni dogodki; (8.40) Slovenska laha glasba ; 9.00-13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik ; (10.10) S koncertnega in opernega repertoarja ; (11.30) Beležka; (11.40) Glasbeni potpuri ; (12.00) Sestanek ob 12.00; »Glas od Rezije«; (12.30) Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.KM7.00 Radijsko popoldne: Otroški kotički : »Na leteči preprogi«; (14.30) Glasbeni listi; (15.00) Glasbeni portret Urbana Kodra; (15.20) Glasbeni listi; (16.00) V svetu valčka; (16.30) Glasbeni listi; 17.10-19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba; (18.00) Roman v nadaljevanjih: Milan Lipovec: »Ljudje ob cesti«; (18.40) Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 615 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev : Kruh in sod radia Koper;
13.40	Zamejska reportaža ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; Pesem tedna; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.15 Casatici sonora; 9.32 Lucianov! dopisniki ; 10.00 Popevka tedna;
10.35	Vrtiljak ; 11.00 Dvojni tir; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Siamo tutti nel pallone; 16.32 Glasbeni weekend ; 16.55 Pismo od . . .; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Zeleni val - weekend ;
10.15	Black-out; 11.00 Mina predstavlja; 11.44 čudežna svetilka; 12.30 Zgodovinske osebnosti - Leone Trotky;
13.00	Izžrebanje loterije; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Varietà varietà ; 16.30 Doppiogioco; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Glasbena oddaja; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Ci siamo anche noi; 21.03 Z kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.27 Malo gledališče: D cavaliere alla sibilla; 23.05 Telefonski poziv.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Mammy fa per tutti - TV film
9.00	Phyllis - TV film
9.30	La piccola grande Nell - TV film
10.00	Destinazione Tokio - Film
11.55	Nonsolomoda - Ponovitev
12.50	H pranzo è servito - Vodi Corrado
13.25	II grande ruggito - Film
15.25	Johnatan dimensione avventura
16.25	Buck Rogers - TV film
17.25	Record special
19.30	Zig zag - Kviz
20.25	Premiatissima - Spektakel
22.50	Tutti insieme appassionatamente - Filmska komedija
0.20 La città magica - Filmska komedija
RETEQUATTRO
8.30	The muppet show
9.20	Gemini man - TV film
10.15	Zan re della giungla - Film
11.45	La squadra delle pecore nere
- TV film
12.40	Charlie Brown - Risanke
13.35	Ralph supermaxieroe - TV film
14.30	Beato fra le donne - Filmska komedija
16.30	La battaglia dei pianeti -Risanke
17.15	Masters i dominatori dell’universo
17.40	Sugar time - TV film
18.06	Tre cuori in affitto TV film
19.20	M’ama non m'ama Igra
20.25	Lo sperone nudo - Film
22.00	Bonjour Hollywood - Intervjuji
23.50	La taverna dell’allegria -Filmska komedija
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Preferisci caffè, thè o me? -Film
11.30	Operazione sottoveste - TV film
12.00	Agenzia Rockford TV film
13.00	Angeli volanti - TV film
POSTAJE
14.00	Šport
16.00	Bim bum barn Risanke
17.40	Musica è
18.40	Variety - Vse kar je moderno
19.50	Risanke
20.25	Supercar - TV film
21.25	Hazzard - TV film
22.30	B principe delle stelle - TV film
23.30	Deejay television
TELEPADOVA
13.00	Catch
14.00	Doppio gioco a San Francisco
TV film
15.00	Risanke
16.00	H mio amico marziano - TV film
17.00	Risanke
19.30	Marcia nuziale - TV film
20.20	Perchè mamma ti manda sola
- Film
22.00	TV film Petrocelli
23.00	Rombo - Športna rubrika
24.00	Operazione superdonne - Film
TRIVENETA
9.30	The flying Kiwi - TV film
10.00	H pirata Barbanera - Film
11.30	TV film
12.30	H caso Maurizius - Film
14.00	Rassegna di tappeti
16.45	Filmski program
20.30	100 ragazze per un" playboy -Film
22.00	I pionieri di Algoa Bay - TV film
22.30	Primo mercato
TELEFRIULI
17.15	Risanke - Do 18.30
18.30	Divji svet živali - Dokumentarec
19.00	George - TV film
19.30	Friuli sera
20.30	Giornata nera per l’arte -Film
22.10	L’ora del topo - TV film
23.10	Black horror - Film
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30; 15.30,
17.30,	19.30 Poročila; 6.00-8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja:
8.45	Tisoč in ena popevka ; 11.00 Glasbena oddaja; 12.10 Deželni program ;
15.00	Radijska priredba - Le favolose sorelle Marchisio; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Glasbena oddaja; 17.32 Povabilo v gledališče; 19.50 Eri forte, papà - glasba ; 21.00 Koncert pod vodstvom Van Karajana ; 22.30 Radio 2 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, o-troci; 7.35 Prometne informacije ; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pojte z nami; 9.20 Matinejski koncert; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25-11.30 Dopoldne ob lahki glasbi;
11.30	Srečanja republik in pokrajin ;
12.00	Na današnji dan; 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije;
18.55	Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00-23.00 Oddaja za Slovence po svetu; Domovina je ena; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.00-22.20 Iz naših sporedov; 23.05 Literarni nokturno; Božica Jelušič : Virginja ; 23.15 Od tod do polnoči; 00.06-5.00 Nočni program.
Stališče gorišhega pokrajinskega odbora
Vseh 220 milijard državnega prispevka je treba porabiti na Goriškem in Tržaškem
Odbor goriške pokrajinske uprave meni, da bo treba vso vsoto, 220 milijard lir, ki jo je rimska vlada namenila razvoju gospodarstva na Tržaškem in Goriškem, in o kateri so odločali s rt di prejšnjega tedna, porabiti izključno za gospodarski razvoj teh dveh pokrajin. Napačno bi bilo namreč prepustiti deželni upravi odločitev o u|btavljanju in izbiri teritorija na katerem naj se denar u-porabi. Tako so že napravili pred časom z državnim zakonom št. 828. Denar je bil prvenstveno namenjen gospodarskemu razvoju Trsta, Goriške ter Spodnje Furlanije. Pa so ga uporabili tudi za sicer potreben razvoj drugih predelov dežele.
Tako meni o tem vladnem ukrepu predsednik pokrajinske uprave Cum-peta, ki seveda govori tudi v imenu večine, ki upravlja pokrajinsko u-pravo. Tiskovno poročilo je v polemiki s komunističnim senatorjem Baraccetti jedn, ki je izrekel mnenje, da bo teh 220 milijard lir namenjenih razvoju ozemlja ob meji od Milj do Trbiža.
Vladna dotacija 220 milijard lir je zelo pozitivna. Odpirajo pa se sedaj novi problemi konkretne uporabe tega denarja in, po mnenju nekaterih, tudi teritorialne porazdelitve teh
sredstev. Denar bo treba uporabiti za dejanski razvoj gospodarstva in za istočasni izhod iz v povojnem času najhujše krize v gospodarstvu dveh sosednih pokrajin. Kar se tiče teritorialne porazdelitve teh sredstev, Cum-peta meni, da je bilo v rimskem sporazumu z letošnjega 14. februarja jasno določeno, da gre za Trst in Gorico. To tudi zato ker so že takrat v Rimu jasno pokazali, da bo ta denar moč dobiti s pomočjo rotacijskega sklada (ta služi za potrebe Trsta in Gorice), Goriškega sklada in Sklada za Trst. Morda bi lahko tem trem u-stanovam dodali še konzorcij za industrijski razvoj Tržiča in goriško tr govinsko zbornico. Cumpeta meni, da ni potrebno ustanavljati novega organa, ki bi imel nalogo deliti državno nakazilo.
Zadovoljstvo nad ukrepom rimske vlade je izrazil tudi goriški občinski odbor. Na goriškem županstvu so zelo zadovoljni nad doseženim uspehom, ki krona tudi prizadevanja goriške občinske uprave.
Pred časom so si namreč tržaški politiki in gospodarstveniki prizadevali dobiti od rimske vlade konkretno denarno pomoč za razvoj njihovega gospodarstva. Pomoč so zahtevali upoštevajoč dejstvo, da se mesto nahaja
ob državni meji in da je prišlo do kri ze kupcev iz sosedne Jugoslavije . Kaj kmalu se je v to tržaško akcijo, za katero je vse kazalo, da bo rodila u-speh (podpiral jo je takratni minister Marcora), vključila tudi Goriška. Šlo je za usklajeno akcijo pokrajinske ter nekaterih občinskih uprav, še zlasti Gorice in Tržiča. Problemi na Goriškem so bili podobni tistim na Tržaškem. V Rimu so uvideli upravičenost takih zahtev.
Seveda ne gre pri tem pozabiti, da. se s podobnimi vprašanji, pa čeprav ne tako eklatantnimi, ubadajo tudi v drugih krajih vzdolž državne meje z Jugoslavijo in Avstrijo, torej v Benečiji, v Kanalski dolini in v Kami ji. Dežela je sicer v preteklosti marsikdaj namenila krajem v videmski ter pordenonski pokrajini del denarja, ki je bil namenjen Gorici ali Trstu. Tudi zato ker ga nista niti Gorica, niti Trst, znala pravočasno in koristno uporabiti.
Sedaj se sosednima pokrajinama nudi izredna možnost. Poleg drugih zakonov, ki itak že dajejo dotacije za gospodarski razvoj, imamo ta nov zakon s kar 220 milijardami lir, kar ni malo. Bosta goriško in tržaško gospodarstvo znali pravilno uporabiti ta denarna sredstva?
Predstavili so jo pred nekaj dnevi
Nova knjiga prof. Vladimira Nanuta o sodobnem urejanju industrije
Pred dnevi so v Vidmu, na pobudo ■urlanske zveze industrijcev in inšti-.uta za teritorialno preučevanje, predstavili najnovejšo knjigo goričkega Slovenca, prof. Vladimira Nanuta, z :aslovom »Modelli dimensionali d’impresa e sistemi industriali«. Gre za nov dosežek tega v italijanskem industrijskem in znanstvenem svetu cenjenega profesorja tržaške univerze, doslej je namreč že izdal več knjig s področja industrijske ekonomije. Prof. Vladimir Nanut se namreč že namreč dolgo let ukvarja z organizacijo industrijskih podjetij in industrijsko ter trgovinsko tehniko. Te predmete tudi predava na ekonomski fakulteti tržaške univerze. Že nekaj let je podpredsednik deželne finančne družbe Friulia ter predsednik deželne družbe Friulia - Factor. S predavanji in številnimi publikacijami se je uveljavil med italijanskimi znanstveniki, ki se ukvarjajo s takimi vprašanji. Povabili pa so ga tudi v več drugih zahodnoevropskih državah, da bi se tam ukvarjal s to problematiko.
Izdal je že nekaj knjig. Sedanjo je izdala milanska založba Giuffrè. Zelo dobro bo prišla študentom, ki se na univerzi ukvarjajo s temi vprašanji. Knjiga pa je dobrodošla tudi indu-strijcem. Prof. Nanut namreč v njej zagovarja tezo, da je treba industrijska in trgovska podjetja posodobiti
Kraški krti pred novo sezono
Kraški krti, člani društva, ki je svojo dejavnost osredotočilo na raziskovanje Goriškega Krasa, praznujejo letos petnajstletnico delovanja. Jubilej so primemo počastili te dni, na skupni večerji in družabnosti, kjer so se pomenili tudi o delovanju v prihodnjem letu, ko morajo opraviti vrsto pomembnih nalog in predvsem skušati nadoknaditi zamujeno delo, zlasti kar zadeva izrisavanje in registracijo odkritih in raziskanih jam.
Na družabnosti pa so se dogovorili tudi o pričetku nove raziskovalne sezone, ki se bo pričela, tako kakor že vrsto let doslej, z odpiranjem nove, oziroma novih jam. To se bo zgodilo 6. januarja. Kje in kako, je zaenkrat še tajnost, ki jo skrbno varuje predsednik društva, Stanko Kosič. Sicer pa bodo, kot zagotavljajo pravočasno sporočili za uro in kraj srečanja.
Izplačilo
dopolnilne blagajne
V podgorski tekstilni tovarni bodo danes od 8.30 do 16. ure plačevali denarno nadomestilo (dopolnilno blagajno) za obdobje od 6. avgusta do 3. novembra. V dopolnilni blagajni je bilo konec novembra še okrog 600 delavcev, podatek, ki je že sam sebi dovolj zaskrbljujoč. Vprašanje je, kako pozitivno rešiti krizo v podjetju, zlasti glede odpiranja novih delovnih mest, bo torej še dalj časa na dnevnem redu.
Sprejet proračun ustanove za leto 1985
Poglavitna smernica delovanja ERSA pomoč intenzivnim kulturam ter živinoreji
Na svoji zadnji seji v letošnjem letu, na kateri je bil prisoten tudi novi deželni odbornik za kmetijstvo dr. Silvano Antonini Canterin, je upravni odbor deželne ustanove za kmetijstvo razpravljal in odobril proračun za leto 1985, istočasno pa sprejel tudi vrsto sklepov glede nekaterih kratkoročnih vprašanj.
O smernicah delovanja ustanove in o najpomembnejših postavkah proračuna, ki predvideva izenačenje v višini skoraj 27 milijard lir, je poročal predsednik Del Gobbo. Sklicujoč se na nestabilnost v današnjih pogojih in na težave v uresničevanju novega proizvodnega in komercialnega usmerjanja, je postavil potrebo po novem zakonskem normativu, ki naj zagotovi kmetijstvu primerno tehnično pomoč. Kot poglavitne smernice delovanja je označil pomoč intenzivnim kulturam, predvsem pri povrtninah in ribolovu, primemo pomoč živinoreji, sodelovanje z znanstvenoraziskovalnimi	inštitucijami,
predvsem z Univerzo ter z gorskimi skupnostmi.
Sledila je obsežna diskusija, med katero so razni člani odbora dopolnili predsednikovo izvajanje s postavitvijo specifičnih problemov. Ta-
ko so na primer ugotovili, da je potrebno izboljšati tehnično pomoč, zagotoviti večjo podporo zadrugam v težavah, izboljšati delovanje na področju tržnega raziskovanja ter se prilagoditi kmetijskemu razvoju z izboljšanjem kvalitete vinskih in mlečnih proizvodov. Nekateri so tudi postavili potrebo po večji pozornosti dejanskemu programiranju razvoja
Urniki trgovin
Kot že v prejšnjih dneh, bo tudi ob za vrtljaju leta prišlo do sprememb v umiku trgovin. Tokrat sicer ne bodo odprte v nedeljo, pač pa bodo vse trgovine redno odprte v ponedeljek, 31. t.m. Mesnice bodo ta dan odprte tudi v popoldanskem času, peki pa bodo morali zagotoviti dovolj kruha tudi za naslednji dan.
Na novega leta dan, v torek, 1. januarja, bodo vse trgovine zaprte. Izjema velja edino za cvetličarne in slaščičarne, ki bodo lahko odprte v dopoldanskem času.
kmetijstva, kajti — je bilo rečeno — ob podporah in drugih rednih posegih je treba zagotoviti razvoj kmetijstva tudi v gorskih predelih, na primer s konkretnimi pobudami za že prisotne in nove oblike živinoreje. Podobno pozornost je treba posvetiti tudi okrepitvi sadjarstva m vrtnarstva.
Razprava o smernicah posegov ERSA v prihodnjem letu je bila še precej obsežna in se je dotaknila številnih drugih podrobnejših vprašanj. Predsednik je pred glasovanjem, s katerim je večina odobrila proračun, izrazil pripravljenost upoštevati nekatere kritike in predloge, ki so izšli iz diskusije.
Na isti seji je odbor tudi sprejel nekaj posegov za rešitev tekočih vprašanj. Odobrili so poslovanje 114 podjetij, dodelili jamstva na posojila v skupni vrednosti poldruge milijarde sardjarskim in vinogradniškim konzorcijem in zadrugam ter za odpravljanje posledic naravnih nezgod. Sprejeli so tudi nekaj sklepov na področju razvijanja alternativnih virov energije in za gojenje rib, ob sočasni valorizaciji naravnega okolja, v Val Canavati pri Fossalonu.
Sojenje iraškemu državljanu zaradi tihotapljenja heroina
Pred goriškim okrožnim sodiščem bodo sodili 28-letnemu iraškemu državljanu Nabilu Tawfiku Bakarju zaradi posesti mamila ter drugih kaznivih dejanj. Bakarja so prijeli 30. avgusta letos v neposredni bližini železniške postaje v Tržiču, kjer naj bi skušal izročiti zaenkrat neznani osebi (slednja je še pred nastopom policijskih organov pobegnila) večjo količino mamila. Preiskovalci so namreč v dvojnem dnu manjšega kovčka, ki ga je im\l Bakar, našli nekaj nad 1 kilogram heroina.
Bakar je med zaslišanjem izjavil, da je v Milanu od neznane osebe sprejel nalog, naj bi prenesel kovček do Tržiča ter ga izročil neki drugi osebi. Za to uslugo naj bi prejel milijon lir.
Zadeva se je končala seveda drugače, z aretacijo. Pravzaprav velja zabeležiti, da se je sojenje Bakarja že pričelo in sicer pred okrožnim kazenskim sodiščem v Trstu, vendar je slednje prekinilo postopek, zaradi o-zemeljske nepristojnosti in akte po sialo goriškemu okrožnemu kazenskemu sodišču. Bakarja so namreč aretirali v Tržiču in je torej pristojno sodišče v Gorici. Ni znano, zakaj je bil postopek sprožen najprej v Trstu. Morda je bil Iračan vpleten v kako drugo preiskavo v zvezi z razpečevanjem mamil.
V Italijo naj bi Bakar prišel ilegalno, preko Jugoslavije, namenjen v Švico, oziroma kako drugo zahodnoevropsko državo, v iskanju zaposlitve. Tako naj bi izjavil v preiskovalnem postopku.
Modernizacija v zdravstvu
Goriška zdravstvena enota bo v prihodnjih mesecih naredila korak naprej na poti posodabljanja zdravstvenih struktur in uvajanja informatike na tem področju. V sodelovanju z družbo Informatica FVG bodo uvedli sistem za avtomatiziran sistem zbiranja in upravljanja podatkov v zvezi z laboratorijskimi storitvami.
Kasneje bodo ta sistem razširili tudi na delovanje transfuzijskega centra, v perspektivi pa naj bi dosegli avtomatizacijo informacij v zvezi z vsemi uslugami za oskrbovance, za katere ni potreben sprejem v bolnišnico. Prav tako imajo v programu za srednjeročno obdobje razširitev informatike na upravne službe, tako kar zadeva računovodstvo in ekanomat, kot tudi za vse podatke v zvezi z o-sebjem.
Uspelo štefanovanje SMReKK tokrat v diskoklubu v Pierisu
Kot je običaj, je SMReKK tudi letos priredil na Goriškem že tradicio-, nalno štefanovanje, ki ga je pred vzel od SKAD, potem ko je društvo SMR eKK stopilo na lastna pota in zaobjelo širši krog mladine. Društvo žal ne razpolaga s primernimi prostori, kjer bi potekala taka zabavna srečanja, zato se mora vsako leto prilagoditi razmeram in se sprijazniti z razpoložljivimi prostori. Prejšnja leta je društvo našlo svoje zatočišče v plesni dvorani v Ronkah, ki je še ustrezal namenom, letos pa se je morala zateči v Pieris, kjer pa je bila dvorana premajhna, saj je bila u-deležba nad vsakim pričakovanjem. 650 mladih z Goriškega in Tržaškega je število, ki bi sicer verjetno nikjer ne našlo razpoložljivega primernega prostora. Število samo govori o potrebi, ki jo občuti slovenska mladina vseh slojev in nazorov, da se vsaj enkrat na leto sreča v prijaznem pogovoru, se spoznava in tudi zabava.
Da bi organizocija zadostila zahtevam raznih okusov in želja, je SMRe KK na ta večer povabil kar dva ansambla in sicer Taims z Opčin, ki igra v glavnem narodnozabavno glasbo in pri nas še malo znano skupino Avtomobili iz Nove Gorice, ki je imela svoj minikoncert. V vmesnem času med nastopi ansamblov so vrteli najrazličnejše plošče.
SMReKK je tudi letos uspel v svojem načrtu, da bi zbral in privabil čim večje število slovenske mladine in upa, da: se bo tudi iz teh srečanj s časom porodila močnejša organiza cija v smislu širšega sodelovanja, čeprav je že srečanje samo rodilo svoje uspehe glede spoznavanja, zbliževanja in načrtovanja.
razna obvestila
z uporabo najsodobnejše tehnologije. Samo na tak način bo italijanska industrija lahko vzdržala tujo konkurenco, ki že dela upoštevajoč tehnološke dosežke. Po Nanutovem mnenju pa bo morala italijanska država, prav zaradi specifičnosti italijanske industrije, tej še vedno priskočiti na pomoč, vendar ne v obrambo zastarelih tovarn, marveč s podpiranjem tistih, ki žele uvajati novosti v svoja podjetja. Seveda se ne bodo vsi strinjali s to trditvijo avtorja, vendar pa je že sedaj gotovo, kajti nekateri primeri na to kažejo, da se bodo razvijala le sodobno opremljena podjetja in da bodo samo ta lahko vzdržala konkurenco na domačem trgu na katerega prodirajo tuji izdelki ter uspešno izvažala.
(mw)
Silvestrovanje v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bo v ponedeljek, 31. decembra, že tradicionalno silvestrovanje Mladinskega krožka. Vstop bo izključno z vabili, ki jih je moč dobiti pri odbornikih krožka ali v knjižnici Damira Fei-gla v Ulici della Croce 3. Prireditelji obljubljajo, da bo ta večer v Kulturnem domu, kot že ob podobnih takih prilikah, zelo veselo. Najprej vest, da bo tokrat delovala izredna, nova aparatura Hi-Fi. Cene v bifeju bodo dostopne mladim, na voljo bodo domače pijače, razne slaščice, šampanjci (tako domači kot dražji uvoženi). Vsem pa bodo ob vstopu v novo letu prireditelji ponudili krožnik špagetov. Tako kot na marsikaterem sodobnem plesišču. Seveda bo glasba namenjena predvsem mladim, tudi prostor je na novo urejen. Skratka veselo in tudi zabavno bo.
Prijeten koncert dunajskih zvokov
Dunajski zvoki še zmeraj pritegnejo in navdušijo starejše in mlajše poslušalce. Dokaz za to, če ga je sploh treba, je četrtkov novoletni koncert orkestra »Vecchia Vienna« v deželnem avditoriju v Gorici, pod vodstvom mladega in zelo sposobnega dirigenta Stojana Kureta. Odziv občinstva je bil tolikšen, da so bile vstopnice razprodane že več kakor pol ure pred napovedanim začetkom koncerta, ki je obsegal skoraj izključno skladbe treh znanih dunajskih skladateljev iz družine Strauss, Johanna starejšega, njegovega sina Johanna in Joseja Straussa. V sporedu je bila tudi Lebarjeva skladba Zlato in srebro. Izbor dunajskih zvokov so mladi glasbeni poustvarjalci sklenili z valčkom Na lepi modri Donavi, zatem pa koncert dopolnili, na željo občinstva, ki je dirigenta nekajkrat priklicalo na oder, še z nekaterimi nenapovedanimi skladbami, med drugim z Radetzkega koračnico. Koncert je občinstvo zelo toplo sprejelo, , slišati pa je bilo tudi želje, naj bi taka glasbena prireditev postala nekakšna tradicija.
Sinoči je orkester »Vecchia Vienna« gostoval v Kulturnem domu v Novi Gorici.
kino
Kmečko delavska posojilnica v So-vodnjah bo od 1. januarja 1985 poslovala po sledečem umiku: ob delavnikih od 8.20 do 13.20 ob torkih in petkih pa tudi od 17. do 18.15. Ob sobotah bo posojilnica zaprta.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi jutri, 30. t. m., silvestrovanje« v Kulturnem domu v Gorici, s pričetkom ob 16. uri. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva in pri poverjenikih v So vod-njah (Janko Cotič), Štandrežu (Ema Lupin), Števerjanu (Mario Maraž), Podgori (Wilma Bregant) in v gostilni Primožič v Gorici.
Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da je rok vpisovanja v tečaj plavanja za osnovnošolske otroke podaljšan do vključno 5. januarja 1985.
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »Per vincere domani — The karate kid«.
VITTORIA 16.4S-22.00 »Gremlins«. (Steven Spielberg).
CORSO 17.15—22.00 »Dune - Un mondo oltre ogni esperienza, oltre ogni immaginazione«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Domani mi sposo«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Break dance«.
SVOBODA Ni predstave.
DESKLE »Disciplina brez milosti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44 387.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9. uri Pietro Persoglia iz splošne bolnišnice, ob
10.30	Anna Codrin vd. Huala iz bolnišnice San Giusto, ob 12. uri Avgust Baučer iz splošne bolnišnice.
Že sedaj lahko v osebni avtomobil vgradimo (drag) telefonski aparat
Tik pred novoletnimi prazniki
V novogoriškem Park hotelu so odprli igralnico za tujce
Skoro ne mine dan, da ne bi na televizijskem bkranu videli kakega ameriškega, nemškega ab angleškega kriminalnega filma, v katerem poh-cist uporablja v avtu vgrajen telefon. Za naše evropske pojme je v avto vgrajen telefonski aparat še nekaj novega, nedosegljivega. A ne za vse. Telefonska družba SIP je namreč že pred nekaj leti uvedla tako službo. Najprej v le nekaterih pre-debh države, potem pa je možnost u-porabe takega telefona dosegla tudi druge dežele, predvsem kraje vzdolž pomembnejših avtocest. V naši deže-U je moč sedaj uporabljati v avto vgrajen telefon na vsem območju od meje s pokrajino Benetke tja od Pordenona do Vidma, Gorice in do tržaškega predmestja Barkovlje. Tak telefon torej lahko uporabljamo ko se vozimo z avtomobilom v vsem nižinskem osrednjem delu dežele, tja do kopališč Gradež in Lagnano.
Zakaj je teritorialno tako omejena uporaba takega telefonskega aparata? 'Zato ker ni še danes moč neposredno telefonirati iz avtomobila ali neposredno dobiti v vozilo telefonski poziv od katerega kob telefonskega naročnika. Pogovori gredo še vedno skozi neko centralo, ki jih je v državi že veliko. To seveda velja za telefone takozvane »prve generacije«, ki se sedaj uporabljajo. Kot nam je povedal direktor goriške podružnice SIP inž. Piovesana pa imajo že pripravljene telefone »druge generacije«. S
Marsikdaj ko si pred leti šel k avtoličarju. da bi popravil poškodovani del karoserije tvojega vozila, si se znašel, po opravljenem popravilu, z vozilom katerega zunanja barva ni bila enotna. Avtoličar ni namreč našel prav točno enake nianse barve originalni. Jezil si se, a nič ni pomagalo. Le malokateri avtobčar se je potrudil in kupil originalno barvo, ki jo je običajno prodajala le tovarna, ki je izdelala avtomobil.
Dandanes so stvari lažje in tudi e-nostavnejše, kajti marsikje dobiš tr-govca-mirodilničarja, ki ti sam pripravi pravo barvo za katerikob avtomobil. To se zdi nekam čudno, a res je. Eden takih je Julko Čaudek, ki ima drogerijo v Ulici Duca d’Aosta v novi, večnadstropni stavbi, ki je zamenjala pred pribbžno desetimi leti podrto Cappellovo hišo, v kateri je bilo dolga desetletja skladišče moke, na katero se stari Goričani še dobro spominjajo.
V svoji veliki drogeriji je naš Julko namestil stroj - mešalec za barve. Specializiral se je že pred leti za to o-pravilo. Stroj je bil zelo drag; v naši deželi je bil prvi, ki ga je nabavil. Sedaj ga še nekaj kolegov posnema v Trstu in v Vidmu. Za nakup tega stroja - mešalca se je naš Julko najbrž odločb, ker se je spominjal, kako hudo je bbo takrat ko je bb šofer tovornjaka njemu in kolegom dobiti pravo nianso barve za popravilo vozila. Nakup stroja pa seveda ni bil dovolj. Treba se je bilo speciabzirati. In poznati originalne barve najrazhč-nejših avtomobbov. Tovarne motornih vozb imajo namreč vsaka svojo spe-
temi bo moč pogovarjati se bolj na neposreden način iz avtomobila ab pa dobiti vanj poziv. Še boljše bo ko bodo pričeb uporabljati telefonske a-parate »tretje generacije« ki jih tehniki že sedaj izpopolnjujejo. Elektronska tehnika je namreč v vebko pomoč na tem področju.
Inž. Piovesana nam je tudi omogočil ogled take aparature nameščene v avtomobbu. Videb smo kako tak aparat deluje. Kot katerikob drug telefonski aparat, le da je na pogovor treba čakati kak trenutek več. Iz avtomobila že danes lahko kličemo ne le druge telefonske naročnike v sosednjih krajih, marveč v vsej Ita-bji in tudi v vseh tistih državah Evrope oziroma drugih celin s katerimi se lahko pogovor jamo po telefonu iz našega doma.
cifično barvo. Vsakih nekaj let menjajo model avtomobila, prav tako se zaradi mode menja tudi barva vo-zba. Doma pri Julku Čaudku je moč dobiti kup knjig, ki so jih tiskale največje avtomobbske tovarne sveta s točno označbo barv za njihova vozila in za modele raznih let. Povsod je specificirana mešanica raznih barv, tako da je moč ugotoviti kako priti do prave barve za neko vozilo določenega leta.
Prav zaradi tega ima Julko Čaudek že dolgo vrsto let precej dela. Med klienti ima vebko tukajšnjih avtoličarjev, k njemu pa prihajajo tudi številni jugoslovanski obrtniki. Kar precej barv gre namreč v inozemstvo. Pa ne le v sosedno Jugoslavijo. Celo v kako drugo evropsko državo gredo njegove barvne mešanice, v Južno A-friko, v Turčijo. Nekemu kbentu iz Angbje je dobavil pravo barvo za stari robs-royce, nekomu iz Benetk pa pravo, rekb bi originalno barvo,' za star mercedes. In še bi lahko na-števab.
V drogeriji, kjer z Julkotom dela njegova žena Adrijana, tu pa tam mu pomagata tudi sinova, ko za kako uro Odložita šolske knjige, je vedno polno ljudi. Drogerije niso več danes tisto kar so bile v starih časih, ko si v njih dobil vse kar si potreboval za olepšavo hiše in druge potrebe. Danes je v taki vrsti trgovine veliko v tovarni že pakiranega blaga. »Dro-gir«, tako smo mu pravih v Gorici, je nekoč bil nekak kemik, napol zdravnik, napol tehnik. Vedno je i-mel opravka z najrazličnejšimi mešanicami. Vedno je precej zaslužil.
Kaj pa cena, se boste vprašab. Telefonskih aparatov vgrajenih v avtomobile je danes razmeroma malo, bodisi ker ima družba SIP aparatov malo na razpolago, bodisi ker je letna naročnina za tak aparat visoka : štiri milijone lir. To pa ni prav malo. Zaradi tega imajo take telefonske a-parate v avtomobilu industrialci, trgovca, ki imajo veliko opravka s tujino, kak odvetnik, kak drug magnat. V naši dežeb je 25 takih srečnežev. Sicer pa ni cena takega aparata v Itahji najvišja : v Združenih državah Amerike je treba letno odšteti kar 3.000 dolarjev.
Sicer pa napredek je napredek. Brez dvoma bomo že čez nekaj let videb v avtomobbih vedno več telefonskih aparatov. Kaj, ko bi bdi med srečneži tudi mi novinarji? (mw)
bd pa je vedno tudi precej umazan. Danes so se razmere spremenile. Pa je treba še vedno imeti opravka z mešanjem barv, kot dela naš Julko.
Za pokbc »drogirja« se je odločb konec šestdesetih let, ko je staro trgovino v sosedni stavbi prevzel od danes že pokojnega Leghisse, ki je tam imel trgovino dolga desetletja, in ki smo se ga mulci spominjah kot moža, ki nam je, vsakokrat ko nas je mama poslala v drogerijo, zavil v papirnat škrtoc nekaj »citrata«. Zato smo ga tudi imeh radi.
Naš Julko pa se je prej ukvarjal s šofiranjem tovornjakov. Iz kmečke sovodenjske družine iz Klanca, kjer je marsikdaj manjkalo kaj za pod zob, kar pa je bilo normalno za nekdanje čase, se je zaposlil v slovenskem avtoprevoznem podjetju La Goriziana. Več let je delal v tem podjetju, potem pa si je sam kupil to-
Hotelsko in gostinsko podjetje, ki združuje že skoraj celotno gostinsko dejavnost v občini, je pred novoletnimi prazniki predstavilo obnovljen hotel »Park«. Njegovih prostorskih in hotelskih zmogljivosti niso bistveno povečah, toda hotel so posodobih in povečali njegovo funkcionalnost. Razpored sob je prilagojen zahtevam sodobnega turizma, tistega poslovnega in rekreacijskega. V hotelskih sobah imajo skupaj okob 200 ležišč, pri čimer je 50 sob z eno posteljo. V restavraciji je 350 sedežev in na vrtu 800.
Novost in največja zanimivost je nova igralnica, ki so jo odprti v sklopu novogoriškega hotela. Gre za tretjo igralnico v Sloveniji, za tistima v Portorožu in na Bledu. Igralnica ima 35 elektronskih rulet in igralno mizo imenovano boule. Namenjena bo zgolj tujcem in v Novi Gorici pričakujejo, da bodo gostje pribajab iz sosednje Itabje in tudi obiskovalci iz drugih držav, tako Francije, skandinavskih dežel in iz Nemčije, ki tranzitirajo čez Novo Gorico.
Glede nove igralnice roulette navajamo, da je dovoljenje za odprtje dal Sekretarist za finance Slovenije, začetne vloge gostov pa bodo znašale od tisoč do 10 tisoč lir. Prostora in in igralnih avtomatov je toliko, da bo srečo lahko hkrati preizkušalo o-koli 50 gostov. Pri urejanju in opremljanju nove igralnice je kot poslovni partner sodelovala igralnica v Polto-
vornjak in prevažal blago po Itahji in Jugoslaviji. Marsikdaj je šel tudi v tujino, Grčijo, Bolgarijo, Francijo, Španijo, Avstrijo. Takrat niso še pre-važab blaga v Perzijo ab arabske države. Videl je veliko sveta, veliko zanimivega, spoznal se s tolikimi stanovskimi prijatelji.
Potem pa se je zaustavb pred neko hišo v Vrtojbi v kateri je zagledal prikupno dekle. Poročil se je in kar na lepem ga je minha volja potovati po svetu. Odločil se je, da si bo poiskal kak drugi posel kar doma. »Zagledal« se je v Leghissovo drogerijo. Z ženo sta sklenila, da bosta poizkusila srečo v tem novem poklicu, o katerem nista vebko vedela. Pa je šlo. Danes se Julko ukvarja z sestavljanjem barv za najrazhčnejše avtomobile. Kar 17.000 razhčnih barv ima registriranih v svojih beležnicah.
MARKO WALTRITSCH
rožu, ki je prispevala tudi del potrebnih sredstev. Tako so izšolah tudi 12 croupierjev iz Nove Gorice. V celoti so stroški za usposobitev igralnice (o slednji so v Novi Gorici razpravljali že več let) znašah okrog 6 mihjard starih dinarjev. Nadaljnjih 8 mihjard pa je veljala posodobitev hotela.
Ob predstavitvi prenoveljenega hotela in igralnice roulette, so v hotelu »Park« priredbi več družabnih nastopov. Tako je bila okrogla miza na temo »Pojem in pomen kakovosti v turizmu«, ustanovili pa so tudi Društvo za pospeševanje kulture uživanja hrane in pijač Nova Gorica. Sedež bo imelo v hotelu, svojo dejavnost pa naj bi razširilo tudi med člane z onstran meje v Itahji. Vse naštete in tud' druge pobude naj prispevajo k hitrejšemu napredku gostinstva in turizma v obmejni novogoriški občini.
Marjan Drobež
Tečaja KZE o problemu mamil
Goriška KZE je z razpoložljivostmi iz dež. zakona za zdravstvene posege v zvezi z uporabo mamil priredba dva tečaja, ki jih obiskuje okrog 60 poldicnih in prostovoljnih operaterjev na tem področju.
Prvi seminar obravnava splošno mladinsko problematiko. O mladinski psihologiji predava med drugimi prof. Gèrard Lutte, docent na univerzi, izvedenec za psihologijo v dobi do-raščanja. Ob spoznavanju teh teoretskih osnov je seminar namenjen tudi iskanju možnosti za povezavo med raznimi skupinami, ki delujejo na mladinskem področju.
Drugi tečaj je namenjen obravnavi narkomanije in alkoholizma ter primerjavi med tema dvema oblikama odvisnosti, ki imata marsikaj skupnega. Seminar vodi dr. Antonia Cosentina, članica socio-zdravstvene zadruge »Albedo« v Rimu.
darovi in prispevki
Goriškemu Zelenemu križu so darovali : Ebsa Dugaro 5 tisoč br, družina Claudio Culot 20 tisoč lir, Anita Dho 20 tisoč br, Anita in Giulio Dho 15 tisoč br, Gruppo marciatori iz Moša 150 tisoč br, Marisa, Luciana in Vittorina 30 tisoč br, ravnateljica in vzgojiteljice otroških vrtcev 70 tisoč br, družina Redento Carrara 50 tisoč br, Evelina Simonetti Tof-ful 30 tisoč lir, Unione pughistica goriziana 30 tisoč lir, Maria Leon 50 tisoč br, družina Pacori 50 tisoč br, Eleonora Mezzorana 25 tisoč lir, Chiaudiani in Massisi 20 tisoč br, Ada Schabl Rosignob 30 tisoč br, Mario de Galateo 50 tisoč lir, 136 tisoč lir uslužbenci v tajništvu goriške občine, Sbrino Poletto 30 tisoč lir, 87 tisoč lir (v spomin Francesca Ruka) sostanovalci, družina Clansig 15 tisoč br. Moto club Romans 50 tisoč br, družina de Gironcoh 20 tisoč lir, podjetje Autorimessa Ricambi Fiat Ribi 50 tisoč br, Marisa in Donata Chiezzulin 100 tisoč br, Maria Cilenti 15 tisoč br.
BERITE
»Novi Matajur«
Zahteven sodoben drogerijski posel: iskanje prave barve za vse vrste vozil
___________pisma uredništvu______
O SOVODENJSKI OBRTNI CONI
V Primorskem dnevniku 21. decembra ste v rubriki Pisma uredništvu objavili pismo gospoda Ivana Tomšiča o sovodenjski obrtniški coni ter o različnih prostorskih posegih, za katere naj bi bila kriva, ali naj bi jih dopustila občinska uprava. O-menjeni dopis vsebuje vrsto netočnosti in posplošenih trditev. Zato prosim za objavo sledečega pojasnila.
»Lepo bi bilo, ko bi lahko vsakdo Uvel v nekakšnem steklenem zvoncu, v nekakšnem idiličnem okolju, brez tovarn, zadružnih hlevov, brez takih ali drugačnih objektov, ki i-majo poleg pozitivnih strani na žalost tudi negativne, zlasti kar zadeva onesnaževanje ozračja, povzročanja hrupa itd. žal, takega idiličnega okolja najbrž ni nikjer na svetu in ga tudi najbrž nikoli ni bilo. Tovarne, delavnice, trgovine, ceste, letališča, upepeljevalniki za smeti, naprave za čiščenje odplak pa tudi far-ne za vzrejo živine sodijo v naš vsakdanjik, v naš način življenja. Če je večina Sovodenjcev pred tridesetimi leti še nekako živela od zemlje, to ne velja več danes, ko se s kmetijstvom, ali pretežno s kmetijstvom ukvarja le še nekaj družin.
Ni rečeno, da se bodo razmere
čez kakšno desetletje lahko spet spremenile in da bo okolica Sovodenj spet skrbno obdelana, tako kot včasih, čeprav je to bolj malo verjetno. Sicer pa naj se s tem ukvarjajo futurologi. Nesmiselno bi bilo pa po drugi strani, da ne bi prav spričo spremenjene gospodarske strukture kraja, del teritorija ne namenili za razvoj obrtništva, male industrije in trgovine, specializiranih kmetijskih dejavnosti, da ne bi omogočili predvsem domačinom, da si svoje gospodarske objekte zgradijo v domačem kraju, v domači občini. To je bilo vodilo občinske uprave v prejšnjem mandatu, ko je v regulacijskem načrtu predvidela nastanek obrtniške cone v Rubijah; enako stališče je osvojila sedanja občinska uprava, ki je pričela načrt uresničevati.
Ne moremo se strinjati s trditvijo avtorja pisma, da se veliko let že dogaja, da zemljo v sovodenjski občini razlaščajo v prid tujim trgovcem in obrtnikom. Takih primerov
doslej ni bilo. če ima avtor v mislih trgovsko in obrtniško cono nasproti letališča, moramo povedati, da tu ni bilo nikakršnega razlaščanja, ampak so lastniki zemljiških parcel (med njimi je bilo precej jugoslovanskih državljanov) zemljo prodali povsem prostovoljno. V zadnjem času tu gradijo svoje objekte gospodarski operaterji, ki jih v nobenem primeru ne moremo označevati za tuje.
Glede zgraditve parkirnega prostora pred zdaj že nekaj let skoraj povsem zaprto tovarno LACEGO v Rubijah, lahko samo obžalujemo, da je ta gospodarska pobuda, ki je svoj čas dajala zaposlitev lepemu številu delavcev, v glavnem iz naše občine, tako klavrno propadla. Žal v naši družbeni ureditvi nimajo občine in druge krajevne ustanove velikih možnosti in pristojnosti tako ali drugače posegati v gospodarstvo. Parkirišče je bilo zgrajeno v vidu pozitivnega razpleta krize v omenjeni tovarni in tudi v vidu nasta-
jajoče obrtniške cone.
Glede objektov, ki so po mnenju pisca škodljivi, čeprav bi morali takoj dodati, da so z druge strani tudi potrebni, velja najprej pojasniti, da so bili zgrajeni na območju sosednje goriške občine, čeprav na robu Sovodenj, deloma pa se jih poslužuje (upepeljevalnik) tudi so-vodenjska občinska uprava. Vprašanju onesnaževanja občinska uprava zelo budno sledi, protestira pri pristojnih organih, ko te naprave ne delujejo tako, kakor bi morale sicer.
Po mnenju pisca omenjenega pisma, v naši občini ne bi smeli imeti niti hlevov, niti perutninskih ali drugih farm, ki, hočeš nočeš, povzročajo določeno stopnjo onesnaževanja ozračja (smrad) pa tudi podtalnice (gnojenje z odplakami, gnojnico itd).
Vprašujemo se na tem mestu, kako naj pravzaprav uporabimo ta naš prostor: za kmetijske pobude ne, za gradnjo obrtniških in indu-
strijskih objektov ne. Naj ga spremenimo v strogo vinkulirano (zaščiteno) območje, ali pa naj ga namenimo za zidavo enostanovanjskih vil s parkom (na srečo kaj takega ni mogoče)?
Asimilaciji se upiramo tudi tako, da domačim gospodarstvenikom odpiramo možnosti, da si doma zgradijo delavnico, trgovski lokal, uredijo kmetijski obrat, če take možnosti ni, jim ne preostane veliko izbir: ali izselitev, ali pa da se odpovedo svojim načrtom.
Žal so širši interesi, ki jih lahko imenujemo interesi skupnosti, velikokrat v nasprotju z interesi posameznika ali posameznih skupin. To pa je v naravi stvari samih, življenja kot takega, stvarnosti v kateri živimo. Ker avtor pisma najbolj kritizira upravičenost urbanizacije in urejevanja obrtniške cone, naj ob koncu postrežemo še z zelo objektivnim podatkom: v sovodenjski občini se z različno obrtniško dejavnostjo (od proizvodnje do različnih storitev) ukvarja nad šestdeset podjetij, od katerih imajo nekatera stvarne možnosti za razvoj in razširitev.«
S spoštovanjem Vid Primožič, župan
Rezultati dveh anket
Lewis najboljši
Pogovor s smučarskim delavcem Lojzetom Gorjancem
Planica odločilna za skakalni šport
MILAN — Na anketi, s katero so zbirali deset zmagovalcev »Nagrade Sanrema — svetovni oskar za šport« in katere se je udeležilo 70 predstavnikov sredstev javnega obveščanja (46 italijanskih in 24 tujih), je zanesljivo zmagal Američan Carl Lewis, ki je prehitel Michela Platini ja. Zmagovalci, katerim bodo podelili zlato odličje, so naslednji: Carl Lewis (Z DA) 70, Michel Platini (Fr.) 64, Niki Lauda (Av.) 57, Francesco Moser (It.) 52, John McEnroe (ZDA) 41, Michael Gross (ZRN) 39, Alberto Cova (It.) 30, Martina Navratilova (Z DA) 29, Sergej Bubka (SZ) 27, Da-ley Thompson (VB) 27.
Lewis se je uveljavil'tudi na anketi, ki jo je organizirala specializirana revija »Atletica leggera«. Lewis je prehitel Bubko in srednjeprograša Joauqima Cruza, med ženskami pa je Američanka Evelyn Ashford prehitela maratonko Valerie Briscoe in rekorderko v skoku v višino Ludmi-10 Andonovo.
Letos Sabonis in Pollinijeva
MILAN — Na anketi »Eurobasket 84«, ki jo je izvedla Gazzetta dello Sport in pri kateri je sodelovalo 67 predstavnikov iz 14 evropskih držav,
sta se uveljavila sovjetski košarkar Sabonis, ki je s 83 glasovi prehitel Španca San Epifania (45) in Corba-lana (24) ter Italijana Rivo (22). Med ženskami je prvo mesto zasedla Italijanka Pollinijeva (50) pred Jugoslovanko Perazičevo (45). Dosedanji zmagovalci : 1979 Tkačenko (SZ) in Simionova (SZ) ; 1980: Dalipagič (Jugoslavija) in Djurkovič (Jug.) ; 1981: Kičanovič (Jug.) in Djurkovič (Jug.); 1982: Kičanovič (Jug.) in Boksaj (Madžarska) ; 1983: Meneghin (It.) in Pollini (It.).
Italija peta
RIM — Na anketi, ki jo na podlagi prvih dvajsetih uvrstitev atletov v svetu in Evropi sestavlja največji francoski športni dnevnik »L’Equipe«, je Italija zasedla odlično peto mesto, kar je najboljši rezultat doslej. Na prvem mestu, kot še dogaja že vse zadnje desetletje, so ZDA, medtem ko je v Evropi Sovjetska zveza prehitela Vzhodno Nemčijo, Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo in Italijo.
Disciplinski ukrepi
RIM — Disciplinska komisija itali-- janske košarkarske zveze je za eno kolo izključila Gilardija (Bancoroma).
Planica, dolina skakalnic in domovina smučarskih poletov praznuje letos svojo 50-let-nico in kot nekakšna krona vseh praznovanj bo 8. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.
Da bi podrobneje predstavili pomen Planice in stanje v jugoslovanskem skakalnem športu, smo se pogovorili z direktorjem jugoslovanskih klasičnih smučarskih reprezentanc Lojzetom Gorjancem, ki je rade volje odgovoril na naša vprašanja.
»Kakšno je trenutno stanje jugoslovanskega skakalnega športa in kakšno vlogo je pri njegovem razvoju odigrala Planica?«
»Planica je s svojimi skakalnicami odigrala v zgodovini jugoslovanskih smučarskih skokov odločilno vlo-gp. Vse do 70. let so bili smučarski skoki naša paradna zimska disciplina, potem pa je prišlo do delne krize. V zadnjih letih skoki spet pridobivajo na popularnosti, kar se pozna tako pri rezultatih kot pri množičnosti. Tako je lani Ulaga zmagal
Lojze Gorjanc
na tekmi za svetovni pokal v Planici, dosegel državni rekord v poletih v Harachowu s 173 m, a tudi drugi so bili uspešni. Kar pet naših skakalcev je osvojilo točke v svetovnem pokalu, Janez Štirn pa je na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojil srebrno medaljo, ki je prva v zgodovini jugoslovanskega skakalnega
športa. Za temi že uveljavljenimi skakalci že prihaja nov rod mladih skakalcev. Imamo deset področnih centrov, ki imajo na razpolago tudi manjše plastične skakalnice, na katerih vadi več kot 500 mladih skakalcev, kar vzbuja realen optimizem za lepšo prihodnost našega skakalnega športa.«
»Z olimpiado je do modemih skakalnih objektov prišlo tudi Sarajevo. Katera je največja pridobitev na olimpijskih objektih? «
»Največja pridobitev je vsekakor pokritje 70-metrske skakalnice s plastiko in ureditev ledene smučine, kar omogoča kvalitetno vadbo skozi vse leto. Računamo, da nam bo ta objekt omogočil boljše rezultate že v letošnji sezoni, ko bo od 17. do 27. januarja v Seefeldu v Avstriji svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah, krona sezone pa bo gotovo planiško svetovno prvenstvo v smučarskih poletih od 15. do 17. marca. Priprave naših tekmovalcev so potekale v redu in rezultati v pripravljalnem obdobju na plastiki kažejo, da nismo izgubili stika s svetovno elito in naša želja je, da se bodo pozitivni rezultati nadaljevali tudi na pravih skakalnicah.« (M. Šušteršič)
Šah: za naslov svetovnega prvaka
Kasparov zamudil priložnost za zmago
MOSKVA — Gam Kasparov je včeraj zamudil priložnost, da bi osvojil drugo zmago v dvoboju za naslov svetovnega prvaka proti Karpovu, ki še vedno vodi s 5:1.	»
Kasparov je sredi včerajšnje partije imel idealni položaj za zmago, bil pa je nespreten in tako sta šahista prekinila partijo v 41. potezi, po kateri ima sicer Kasparov kmeta več, po mnenju strokovnjakov pa se bo tudi ta, 36. partija najverjetneje končala z remijem.
šahista bosta partijo nadaljevala danes.
Spet sprememba : »Montecarlo« bo
PARIZ — Na včerajšnji izredni seji je francoska zveza za avtomobilski šport dala svoj dokončni pristanek izvedbi rallyja Montecarlo 1985. Potrebno je bilo še ugodno mnenje avtomobilskega kluba iz Monaka, ki je sicer trmasto vztrajal na svojem odklonilnem stališču, v večernih urah pa je prišla vest, da je tudi slednji dal svoje povoljno mnenje.
Številni odstopi
SYDNEY — Zaradi izredno slabih vremenskih pogojev je doslej odstopilo kar 95 od skupnih 155 posadk, kolikor jih je sta rta lo na jadralni re gati od Sydneya do Hobarta. Tako veliko število odstopov pripisujejo u-porabi lahkih materialov, s' katerimi jadrnice res pridobijo na hitrosti, vendar na škodo varnosti.
V pogovoru s predsednikom gor iškega pokrajinskega odbora FIFA V
R. Flamio: Velik doprinos odbojke k medsebojnemu sožitju
Smo sredi mandata odbora goriške odbojkarske zveze, oziroma že v začetku drugega dela. čas je torej za prve obračune, ocene in analize sedanjega stanja, pa tudi za načrtovanje in izpeljavo novih dodatnih programov, ki naj bi še dopolnjevali od bojkarsko dejavnost na Goriškem. Ravno o tem smo želeli slišati mnenje predsednika goriškega pokrajinskega odbora FIPAV, Rinalda Fla-mia.
»Predsednik, kakšne so vaše ocene o odbojkarski dejavnosti na Goriškem?«
»Stanje je spodbudno, saj smo priča novim pokazateljem rasti, zlasti na mladinskem področju. Goriška pokrajina je trenutno zastopana le v ženski C-l ligi, pri moških pa s tremi ekipami v C-2 ligi. Vsekakor bi nujno potrebovali višjo kvaliteto, ki bi dajala vsej tej dejavnosti novega zaleta.«
»Podatki minule sezone pa kažejo, da je bilo v vseh prvenstvih 93 go-riških ekip, ki so odigrale 592 uradnih tekem, približno 15 odst. več kot v prejšnji sezoni. Pri tem vzponu nikakor ne smemo prezreti problemov, kot npr. pomanjkanje kadrov itd. Med pomanjkljivosti postavljam tudi vprašanje informiranja, oziroma vloge tukajšnjih sredstev množičnega obveščanja. Prevečkrat namreč naša dejavnost ne najde pravega odziva v krajevnem tisku. V tej zvezi je izjema ravno vaš dnevnik, ki je pravzaprav edini na Goriškem, ki redno in
načrtno spremlja odbojkarska dogajanja na vseh ravneh. Izkoriščam priložnost, da se v imenu goriškega pokrajinskega odbora zahvalim športni redakciji Primorskega dnevnika za dragoceno delo, ki ga v tej zvezi o-pravlja.«
»Kako ocenjujete odbojkarsko dejavnost v okviru goričkih slovenskih športnih društev?«
»Še posebej v tem trenutku je slovenska odbojka na Goriškem važen in pristen element. Opaža se namreč rast te dejavnosti v raznih okrajih, kjer živijo Slovenci (Sovodnje, vznož-
je Brd, Štandrež, v sami Gorici itd.). Poleg tega zaznavamo določen utrip širšega slovenskega okolja, ki gravitira na to športno panogo (občinstvo itd.). Menim, da je v marsikaterem primeru lahko organiziranost in stvarnost slovenskih odbojkarskih klubov za dober zgled tudi društvom večinskega naroda. Tudi sam rad zahajam na tekme, na katerih nastopajo slovenska moštva, saj ravno na teh srečanjih zasledim to, kar je v duhu odbojke: angažiranost, zagrizenost, navdušenje.«
»Mislim, da je k današnji rasti slo-
kratke vesti - kratke vesti
Košarka: »plavi« drugi
na balkanskem prvenstvu
ATENE — Jugoslavija je na balkanskem košarkarskem prvenstvu o-svojila drugo mesto. Včeraj je namreč. premagala Grčijo s 84:70 (41: 35). Najboljša v vrstah »plavih« sta bila Dražen Petrovič (36 točk) in Ra-dunovič (11), pri Grkih pa je izstopal Galis (31).
Zlato kolajno na teh BAI pa je o-svojšla Bolghrija, druga je Jugoslavija, tretja Grčija, četrta pa Romunija.
Zanimiva pobuda
TRENTO — Odborništvo za turizem iz Trenta bo edotti glavnih sponsor-jev Francesca Moserja v novi sezo-
ni, poleg seveda nekaterih denarnih zavodov in krajevnih ustanov in podjetij. Namen te pobude jei, da b|i podobo Francesca Moserja poistovetili s turizmom in tipičnimi tridentinskimi krajevnimi proizvodi.
Žico: osvojili bomo
»mundial«
RIO DE JANEIRO — »Brazilska nogometna reprezentanca, ki ji je naslov ušel v Španiji, bo spodrsljaj popravila v Mehiki, kjer bo svoji državi priborila četrti svetovni naslov.« Tako je menil Žico, ki je trenutno v domovini na zdravljenju, ter še izrazil prepričanje, da se bodo brazilski i gr alci, ki igrajo v Italiji lahko udeležili kvalifikacij za SP.
venske odbojke na Goriškem bistveno pripomogla nova telovadnica Kulturnega doma v Gorici, ki je vsekakor postala važen športni center v našem mestu. Želja naše zveze je, da se čimprej odstranijo zapreke glede telovadnice v Sovodnjah. V tej zvezi smo kot pokrajinska odbojkarska zveza že dali dovoljenje, da je igrišče nared za odbojkarska srečanja, obenem pa pritisnili na razne odgovorne forume s prošnjo, da se zadeva čimprej uredi.«
»V zvezi s slovenskimi društvi, oziroma slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji menim, da je odbojka v vseh teh letih bila v prvi vrsti športnih panog pri ustvarjanju sožitja in spoznavanja med tu živečima narodno-stima. Moje mnenje je, da mora te-lesnokulturna dejavnost, zlasti na našem področju, prispevati še v večji meri pri ustvarjanju pravega sožitja in razumevanja med večino in manjšino. Vloga naše zveze je tudi v tem...«
Igor Komel
snežne razmere
Trbiž 15 - 50 cm, Nevejsko sedlo 45 - 140, Ravascletto - Zoncolan 30 -60, Forni di Sopra 15 - 80, Fiancavano 10 - 60 (naprave v vseh omenjenih krajih delujejo), Planica 8, Pokljuka 15, Krvavec 25, Kanin 50 - 110, Vogel 40 (naprave delujejo).
Za primorski šport je bil letošnji obračun povsem zadovoljiv
Konec leta je čas, ko tudi športniki delajo obračun za preteklo leto. Za primorski šport bi lahko rekli, da je za njim uspešno obdobje. To potrjujejo tudi številni ekipni uspehi kot odmevni rezultati posameznikov.
Največ veselja je letos primorskim ljubiteljem športa pripravil seveda Jure Franko, ki je na olimpijskih igrah v Sarajevu prismučal prvo primorsko olimpijsko medaljo in prvo jugoslovansko na zimskih igrah. Na največji letni športni prireditvi leta — olimpijskih igrah v Los Ange lesu, pa so primorski šport zastopali Pirančan Dušan Puh, ki je bil 15. v jadranju na deski, pozneje pa je na svetovnem prvenstvu osvojil srebrno medaljo, novogoriška atletinja Lidija Lapajne, tudi sicer ena najboljših primorskih atletinj sploh in dresurni jahači iz Lipice.
totip
1. —	prvi	1	X	2
	drugi	X	2	2
2. —	prvi	1	X	
	drugi	X	1	
3. —	prvi	2	1	
	drugi	1	X	
4. —	prvi	2	1	1
	drugi	X	1	2
5. —	prvi	X	1	
	drugi	X	2	
6. —	prvi	2	1	
	drugi	X	1	
Med posamezniki, ki so se v minulem letu uveljavili na domačih ali mednarodnih športnih prizoriščih, je treba omeniti še nekaj imen. Jožko Kancler, novogoriški kanuist, je na mednarodnem mladinskem evropskem prvenstvu osvojil dve zlati in eno srebrno kolajno in je eden najbolj obetavnih jugoslovanskih veslačev na divjih vodah. Robert Gorjanc, balinar postojnskega Železničarja, je letošnji državni prvak v izbijanju, z državno reprezentanco pa je osvojil bronasto medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu. Njegov klubski tovariš Jože Požar je bil 5. na svetovnem prvenstvu v izbijanju in 4. z državno reprezentanco. Lep mednarodni uspeh je s 4. mestom na mladinskem svetovnem prvenstvu v razredu »optimist« dosegel koprski jadralec Tomaž Copi, ki je hkrati tudi državni prvak. Ne smemo pozabiti še mladih atletov Boruta Bilča iz Postojne in Igorja Pekiče, balkanskega prvaka iz Kopra, pa idrijskega kolesarja Valterja Bonča, ki je dvakratni mladinski državni prvak, Draga Gorenca, državnega prvaka v kartingu ...
Med dekleti zaslužijo posebno po hvalo poleg Lidije Lapajne še njeni klubski kolegici Mojca Pertot, državna rekorderka na 400 m ovire, in mlada Ksenija PavlovičK rokometašica Alenka Letig, teniška igralka Tanja čeme, tu je še nekaj odličnih odbojkaric in morda še katera.
Gre torej za imena, med katerimi
so mnoga znana tudi v mednarodnih športnih arenah. Med temi je moč iskati najboljše primorske športnike in športnice, ki jih bodo slovesno proglasili na prireditvi v Trstu.
Izmed moštvenih športov je v preteklem letu izstopal nogomet. To pa predvsem po zaslugi dobrih iger nogometašev Kopra, ki so jesenski prvaki slovenske lige, kar je njihov največji uspeh in novogoriških Vozil, ki so tudi pri vrhu lestvice. Izolčanom pa ni šlo tako dobro. Nogometna igrišča so bila polna kot že dolgo ne. Novogoriške odbojkarice so sicer izpadle iz prve zvezne lige, vendar
igrajo še vedno pomembno vlogo v jugoslovanski ženski odbojki. So blizu vrha v drugi ligi, Koprčankam pa bo verjetno uspelo ostati med drugoliga-šicami. Med moškimi klubi izstopa kanalski Salonit, ki vodi v slovenski ligi. Dobro gre nekaterim rokometnim ekipam, slabše pa košarkarskim.
Atletika je po zaslugi novogoriških športnikov že dolga leta med vodilnimi športi na Primorskem. Pri AK Gorica zdaj pomlajujejo ekipo, raz veseljivo pa je, da sta se pojavili dve novi atletski središči: Koper in Postojna. Pravi razcvet pa doživlja kolesarstvo: uspehe, ki so jih za-
čeli kobariški kolesarji, nadaljujejo idrijski, ki so s svojim mladim moštvom med najboljšimi v Jugoslaviji. Jadralci koprskega Jadra so še vedno vodilni v državi, med najuspešnejše v svojem športu sodijo tudi kajakaši in kanuisti Soških elektrarn.
V	avto moto športih so se lepo u-veljavili dirkači iz Pirana in Nove Gorice, pa tudi motociklisti in motokrosisti iz Nove Gorice. Uspehe balinarjev smo že omenili, dobre rezultate dosegajo tudi strelci in kegljači.
V	namiznem tenisu igrajo še vedno najvidnejšo vlogo Vrtojbenke, ki pa se letos ne bodo mogle potegovati prav za vrh razpredelnice v drugi zvezni ligi.
Še posebej je razveseljivo, da se primorski šport ponaša tudi z množičnostjo. To prihaja do izraza na rekreacijskih prvenstvih, ki privabljajo mlado in staro. Njegova značilnost je tudi sodelovanje s športniki, posebej slovenskimi v Italiji.
Manj razveseljiv pa je gmotni položaj primorske telesne kulture.
Težke gospodarske razmere pač tudi tu puščajo posledice. V posameznih občinah se vse pogosteje odločajo, da bodo podpirali tiste športe, posameznike in klube, ki dosegajo boljše tekmovalne rezultate, ki skrbijo in sploh bolje delajo. Največji del bremena pa ostaja navdušencem, zanesenjakom, brez katerih športa ne bi bilo.
Davorin Koron
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. Rismondo 9 Tel. 761-884 — 761-819
EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA
Radenska mineralna voda — Rogaška mineralna voda — Pivo: Puntigam in Reinlnghaus Mineralna voda in pijače Plose in C rodo Kraški pršut - Pršut »S. Daniele«
Ustekleničena briška vina in kraški teran
Mladinske igre treh dežel
Oh prekinitvi mladinskih nogometnih prvenstev
Dokažimo zrelost na igriščih
Leta 1985
V Postojni so se pred dnevi mudili visoki športni funkcionarji Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije, tako imenovani »stalni komite«, ki je zadolžen za nemoteno organizacijo Mladinskih iger treh dežel za leto 1985. Po ogledu športnih objektov v Postojni skupaj s predstavniki domače ZTKO, so si predstavniki vsake dežele, ki sestavljajo stalni odbor, naravnost meli roke. Bili so zelo zadovoljni nad športno ponudbo Postojne in soglasno ugotovili in seveda potrdili, da ima ta kraj že sedaj skoraj vse pripravljeno za izvedbo tradicionalnih iger, ki so predvidene za 20. in 21. septembra 1985.
Mladinske igre treh dežel, letos septembra v Celovcu so bile že desetič po vrsti, organizirajo odbomištvo za šport dežele Furlanije - Julijske krajine, tajništvo za šport pri koroški vladi in ZTKO Slovenije. Igre so namenjene predvsem mladim treh sosednjih dežel, ki dopolnijo v letu, v ka-
v Postojni
terem se igre odvijajo 15 let.
Ta športna manifestacija se odvija v triletnih ciklusih in jo izmenično organizirajo tri dežele po vrstnem redu: Furlanija - Julijska krajina, Koroška, Slovenija. Dežela organizator, tokrat je to Slovenija, mora namreč do 31. decembra letos predložiti točen kraj in datum tekmovanja stalnemu odboru, ki bo do pričetka prireditve še večkrat obiskal določeni kraj.
Igre ciklusa 83/85 so že bile predlanskim v Trstu, lani v Celovcu in kot je že gotovo, bodo naslednje leto na športnih terenih Postojne. Znan je tudi program športnih panog za to triletje, ki obsega sedem disciplin : atletika, namizni tenis, tenis (fantje in dekleta), streljanje (mešana ekipa) ter košarka in rokomet (samo fantje). V Postojni tako pričakujejo več kot tristo nastopajočih, katerim že sedaj domači športni delavci obljubljajo vzorno organizacijo in prijetno počutje. (B. Fatur)
Tudi mladinska prvenstva počivajo zaradi božičnega in novoletnega premora. Nogometaši se bodo v tem času dobro razvedrili v pričakovanju naslednjega kola. Za naraščajnike in najmlajše bo naslednje kolo že januarja, medtem ko bodo začetniki, cicibani in mlajši cicibani spet začeli šele marca meseca.
Nogometna zveza je torej ukinila nižja prv.enstva v pričakovanju boljšega vremena. Tu gre nedvomno za točno in povsem pravično odločitev tržaškega odbora nogometne komisije. Že ker smo omenili odbor v pozitivnem smislu, ga moramo še v svoji negativni plati. To plat predstavljajo sodniki, ki jih za nedeljske tekme določi posebna komisija zveze. Ta komisija ima gotovo določene težave glede izbire, saj je sodnikov zelo malo.
Vendar kljub temu se še vedno s strani sodnikov ponavljajo diskriminacije proti našim slovenskim ekipam. To opažamo ne samo v prvenstvih
naraščajnikov, najmlajših itd. temveč tudi v višjih kategorijah, kot v 3. a-materski in tudi v 2. amaterski ligi. V minulem kolu prvenstva naraščajnikov je v tekmi CGS - Breg trener Brežanov Visintin prejel povsem nezasluženo kazen. Sodnik ga je namreč izključil in odstranil od igrišča in to v povsem zapletenem in izmišljenem referatu predstavil komisiji, ki je nedolžnega trenerja izključila pretirano dolgo časa.
Žal se taki dogodki večkrat ponavljajo. Večkrat slišimo, da je bil glavni junak srečanja sodnik. Sedaj pa se pojavi vprašanje komu pripisati krivdo? Zvezi ali posameznim sodnikom? Vprašanje je zelo delikatno in istočasno zelo zapleteno. Vsekakor obtoženih sodnikov nogometni urad ne bi smel več poslati na tekme, kjer nastopajo slovenske ekipe.
Druga rešitev bi bila, da bi zveza poslala več tako imenovanih komisarjev na igrišča. To bi lahko zado-
stovalo sodnikom za normalno vedenje. Gotovo je, da so prepričanja in osebna mišljenja sodnikov nedotakljiva, ker pač vsak človek misli na svoj način.
Vsekakor ta razlog zadostuje, da za pravičnejšo izbiro poskrbi prav komisija nogometne zveze. Upajmo, da se ti' takih dogodkih ne bo več slišalo. Vsekakor gre tudi omeniti, da je ravnanje sodnikov večkrat odvisno od ravnanja nogometašev na igrišču, zato skušajmo mi slovenski nogometaši odigrati svoje tekme v povsem športnem duhu, ne glede na mnenje nasprotnikov in dokažimo našo zrelost z rezultati in z neobčutljivostjo na sramotna ravnanja nasprotnikov ali sodnikov.
V novi sezoni skušajmo na nedolžnih nogometnih tekmah igrati mirno, brez hudobije zoper nasprotnikov, ker žal nesramne komentarje smo in bomo gotovo še slišali.
M. Tul
Po prvih težkih korakih
Jadran Parco potrdil pravilnost izbire
Minilo je že mnogo časa od prvega, začetnega preglednega treninga vseh igralcev letnika 1968 in 1969. Po tistih težkih prvih korakih moramo danes reči, da je rezultat tega dela, Jadran Farco, dokaj pozitiven. Ne glede na gole košarkarske rezultate (trenutno je ekipa na 1. mestu deželnega kadetskega prvenstva), pri posameznih igralcih, ki redno vadijo štirikrat tedensko, opažamo viden napredek.
Rekli smo, da se junija in julija niso vsi strinjali s politiko združevanja: tudi pesimisti imajo svoj delež pravice. Na selekciji so se predstavili v 23 in seveda vsi niso mogli v ekipo. Kaj z njimi? Zabeležiti moramo, da druga združena kadetska e-kipa, ki je bila zanje predvidena, žal ni nastala. Sedaj večina igra z matičnimi društvi v mladinskem prvenstvu.
Vendar so ostale plati tega združenega dela rožnate. Igralci Jadrana Farco so od prvega julijskega treninga do danes precej napredovali v ko-
šarkarskem znanju. Kako bi lahko bilo drugače po 210 urah treninga v petih mesecih? Pod strogim vodstvom trenerjev, so naši mladi v prvem delu priprav popravili stare in osvojili nove košarkarske elemente, ki jih danes uspešno uporabljajo na vsaki tekmi. Drugi del priprav je bil posvečen telesni pripravi s poudarkom na eksplozivni in statični moči. Glede na to so imeli možnost obiskati tudi specializirano telovadnico, kjer so pod strokovnim vodstvom s pomočjo uteži skušali okrepiti mišičevje in povečati njegovo prožnost. Nato so imeli teden priprav v Radencih, kjer so v idealnih pogojih dela zboljšali vzdržljivost in gibčnost. Zadnji del priprav je bil posvečen tehnično-taktični pripravi, s katero danes obvladajo 4 različne o-brambe, v napadu pa jih nobena izbira obrambe ne more najti nepripravljene.
Jadran Farco je letos odigral 11 tekem, od katerih je 10 zmagal in le eno (s Slovanom, prvakom Slovenije)
zgubil. Vendar ni dvoma, da je treba s temi igralci še mnogo delati in jih popravljati. Največje hibe so v obrambi in v preveliki individualnosti v napadu. Vseeno pa noben trener ne bo mogel odpraviti največje pomanjkljivosti, višine.
No, če pomislimo, da je program dela dveleten in da razen dveh ključnih igralcev, so vsi za leto mlajši, lahko z optimizmom zremo naprej, v prepričanju, da končno imamo tudi zaledje za prvo Jadranovo ekipo.
J ADR ANO VI STRELCI: Korošec 144 (6 tekem, 24 točk na tekmo, 20:27 prosti meti, 74%), Terčon 90 (6; 15; 16:30; 53%), Lippolis 86 (6; 14,3; 26:42; 61%), Pieri 50 (4; 12,5; 2:6; 33%), Barini 30 (4; 7,5; 0:7 0%), Štoka 29 (5; 5,8; 7:9; 77%), Pahor 25 (4; 6,2; 6:8; 75%), Kovačič 24 (6; 4; 7:10; 70%), Pertot 23 (5; 4,6; 3:6; 50%), Žetko 23 (6; 3,8; 3:7; 42%), Uršič 9 (5; 1,8; 1:2; 50%), Gruden 4 (3; 1,3; 2:2; 100%), Civardi, Mosetti, Kralj, Pertot. SKUPNO 537 (60; 89,5; 93:156; 59%).	(Massimo Raseni)
Navezava prijateljskih vezi
Pred kratkim so mlade odbojkarice Brega gostile igralke Mladosti iz Murske Sobote, s katerimi so odigrale prijateljsko srečanje, na družabnem večeru po tekmi pa so navezale prijateljske stike z vrstnicami iz severovzhodne Slovenije, ki so jih povabile na povratno srečanje v maju prihodnjega leta
Ogorčeni boji v mladinskih prvenstvih
Slovenske košarkarske ekipe so v krajevnih mladinskih prvenstvih dobro zastopane. Še največ ekip je v mladinski konkurenci, kjer nas zastopajo štiri postave (Kontovel E.S. A in B, Polet in Bor). Na sliki vidimo prizor s prvenstvene tekme mladincev med Poletom in Borom
Prijateljski srečanji z vrstniki iz Idrije
Tesni stiki med Domom in Iskro
Domovci so v petek gostili ekipi iz Idrije in sicer kadetsko m člansko moštvo Iskre. S tem srečanjem so belo-rdeči povrnili gostovanje izpred štirinajstih dni, ko se Domovi mladinci odigrali prijateljsko srečanje v Idriji. Tokrat so v obeh srečanjih slavili Idrijčani, ki so prikazali izredno hitro in učinkovito igro. V takih srečanjih pa je sam rezultat stranskega pomena. Važnejše je to, da se igralci med seboj spoznajo in da društvi lahko vzpostavita čimtesnejše stike za vnaprej. Dom (mladinci) - Iskra Idrija (kadeti)
83:84 (27:44)
DOM: Corsi 31, Košuta 8, Romano 20, Batello 1, Rinelli, Roner 6, Čubri-lo, Waltritsch, Orzan 18.
ISKRA: Lakner 16, Trček 12, Korelc 12, Rupnik 35, Novak 4, Pellis 8, Vončina, Zelene 2, Prem 2, Tratnik.
V izredno izenačenem srečanju so slavili igralci Iskre, med katerimi je najbolj izstopal član slovdhske reprezentance Rupnik. Naši mladinci pa so
precej razočarali: zmanjkalo je moštvene igre.
Dom - Iskra Idrija (člani) 97:99
(46:42)
DOM: Dornik 20, Semolič 13, Kri-stjančič 20, Golob 13, Nanut; Uršič 17, Cej 10, U. Dornik.
ISKRA: Erjavec 17, S. Tratnik 10, Lampe 6, Vidič 18, Rupnik 30, Gregorač 4, D. Tratnik, Zelenec 14.
Moštvi sta se stalno menjavali v vodstvu, na koncu pa so imeli več sreče igralci Iskre. Srečanje je bilo zanimivo, saj sta obe ekipi prikazali dopadljivo igro.
M. Čubej
domači šport
Jutri
NOGOMET
Prijateljska tekma
10.30	v Križu : Vesna - S. Nazario.
obvestila
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo redni mesečni šahovski brzoturnir v petek, 4. januarja ’85, v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 19. uri. Vabljeni vsi zamejski šahisti!
S P D T
obvešča vse tiste, ki jih zanima treking okoli Anapum v Himalaji, naj se telefonsko obrnejo na dr. Ivana Simu-niča v jutranjih urah (tel. št. 227-372).
SMUČARSKI ODSEK SZ BREG prireja smučarski tečaj, ki bo v Sap-padi 13., 20. in 27. januarja ter 3. februarja prihodnjega leta. štiri nedelje prevoza in tečaja stane 68 tisoč lir, samo prevoz 46 tisoč lir ter samo tečaj 24 tisoč lir. Vpisovanje je vsak delavnik na sedežu društva od 20. do 21. ure do 4. januarja 1985. Vabljeni!
SK DEVIN
prireja v dneh 6., 13., 20. in 27. januarja 1985 smučarski tečaj na Trbižu. Cena za prevoz in 12-urni tečaj je 65.000 lir, samo prevoz 44.000 lir, samo tečaj 25.000 lir. Zainteresirani se lahko prijavijo pri odbornikih kluba ali na telefonsko štev. 200-236, 208-551 in 910-327 vključno do 30. t. m. s plačilom polovične cene.
Alpinisti SPDT na Južno Anapurno: kdaj, zakaj, kako
Zadnjič smo o prvi zamejski odpravi v Himalajo pisali zelo na splošno. Nismo namreč zadovoljili tistih, ki so želeli vedeti kdaj, kako in zakaj bo ta odprava. No, prav te naše »vedoželjne« bralce bi danes
natančneje seznanili z vsem, kar je v zvezi z ekspedicijo na Južno Anapurno.
. Zadnje dni marca bo sedem članov alpinističnega odseka SPDT skupaj z zdravnikom odpotovalo v Katmandu. V glavnem mestu Nepala se bodo spoprijeli z nekaterimi birokratskimi zadevami, potem pa se bodo podali do drugega velikega centra države — Pokhare. Od tu bodo s petdnevno hojo po prekrasni subtropski pokrajini nadaljevali do baznega taborišča. Le ta bo postavljen na spoštovanja vredni višini 4900 m. Že tu bodo verjetno naši alpinisti okusili prve težave, ki jih povzroča na takih višinah pomanjkanje kisika. Nekaj dni aklimatizacije in jemanja tablet za glavobol, ki jih bo razdeljeval zdravnik odprave dr. Vilko Batistič iz Nove Gorice, in že bodo pripravljeni, da poskusijo osvojiti ta Še nepreplezani greben Južne Ana-
purne. Če se bo vse dobro izteklo, bi se morala odprava zaključiti nekje v začetku maja. Trajala bi torej približno mesec dni iz Katmanduja do 7219 m visokega vrha te tako zaželene gore.
Kot smo že omenili, se bo v Hi malajo podalo sedem članov zamejskega alpinističnega odseka : Lucijan Cergol vodja odprave, Lucijan Milič, Lenard Vidali, Ivo Kafol, Fausta Si-sti, Eva Fičur in Davor Zupančič. Vsi se dobro zavedajo izrednih težav, ki jih predstavlja vzpon v Himalaji. Vsak je na svoj način prepričan, da bo k uresničitvi cilja nekaj pripomogel. Nekateri strastno želijo, da bi stali na vrhu gore, drugi pa se jasno zavedajo svojih dolžnosti pri delu v baznem taboru, ki je prav tako naporno kot plezanje samo. Prisotnost v ekspediciji dveh predstavnikov nežnega spola ni nikakršno naključje. Obe dekleti sta
se namreč v tem letu precej udejstvovali, v krogu odseka in tudi njuna alpinistična dejavnost je bila še kar zadovoljiva. Sodelovanje v odpravi sta si torej zaslužili.
Problem, da bi priključili odpravi še osmega udeleženca, zdravnika, je dolgo časa tarai organizatorje. Končno so le prišli do rešitve. Član alpinističnega odseka iz Nove Gorice dr. Vilko Batistič se je javil prostovoljno in izrazil željo, da bi sam sodeloval pri odpravi. Ta njegova odločitev je bila za naše himalajce kot mana z neba, tako so doktorja brez vsakega obotavljanja takoj sprejeli. Pomen zdravnika pri ekspediciji je sam po sebi razumljiv. Mesec dni bivanja v ekstremnih razmerah in to, da si oddaljen nekaj dni hoje od najbližjega civilnega centra, nikomur ne vzbuja prijetnih občutkov. Zato človeku prav gotovo zaleže, ko ima pri sebi zdravnika.
Nekateri se bodo morda spraševali, zakaj se sploh potrebuje toliko časa, da se doseže vrh. Vedeti pa moramo, da so razmere v Himalaji povsem dnigačne kot v naših hribih. Sama stena Južne Anapurne je visoka 2200 m, kar je npr. za dve severni steni Matterhoma. če temu prištejemo še višinske neugodnosti, saj se ta stena prične, kjer se najvišji vrhovi v Alpah končajo, nestanovitne vremenske razmere in izguba časa pri postavljanju višinskih taborov, lahko sami spoznamo, zakaj je pravzaprav ta pristop dolgotrajen.
Za zaključek še povejmo, da se bo v isti dobi mudil v skupini Anapurn tudi sloviti alpinist Reinhold Messner. Sam bo sicer naskakoval še neosvojeno zahodno steno Anapurne I. Našim alpinistom pa bo gotovo v spodbudo prisotnost tako imenitnega so-
DAVOR ZUPANČIČ
Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številko 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1.800.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din.
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardelieva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglosi Ob delovnikih trgovski 1 modul Išir 1 st . vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /o mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20 IVA 18 Osmrtnice zahvale m sozoho po formatu Oglasi iz dežele Furioniie Juinske kraime se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. Hm 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v ltah|i pn podružnicah SPI
primorski
JL	dnevnik
29. decembra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubei» 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samse
Izdaja LJZTT in tiskar" 'l Trst
Clan kazenske
tveze Časopisnih
zstafctikov F1EG
Velika večina Italijanov nepoučenih o svojem pokojninskem položaju
RIM — Kakšnih 20 odst. italijanskih delavcev vidi svojo prihodnost v zasebni zavarovalni polici. Ta podatek je zabeležen v zadnjem poročilu CENSIS o socialnem položaju v Italiji. Pri obravnavi zavarovalnega sistema se je ustanova pozanimala za mnenje zaposlenih delavcev v starosti od 40 do 64 let. Iz odgovorov anketirancev sledi, da jih je 12,5 odst. že sklenilo spo razum o zasebni dopolnilni pokojnini in da jih je še 6,5 odst. takšnih, ki to namerava storiti čimprej. Izražen v absolutnih številkah je položaj naslednji: na 9,5 mi lijona zaposlenih delavcev jih je en milijon že podpisal zavarovalno polico, kakšnih 200 tisoč je to storilo preko svojega podjetja, kakšnih 500 do 600 tisoč pa namerava takšen korak storiti čimprej; skupno gre torej za okoli dva milijona oseb.
CENSIS nadalje ugotavlja, da so Italijani zelo slabo obveščeni o svojem zavarovalnem položaju in jih ogromna večina, skoraj 50 odst., sploh ne ve, kolikšna bo njihova pokojnina. Ostalih 30 odst. pa sklepa, da
bo njihova pokojnina nezadostna. Nadalje je kar 25 odst. delavcev nepoučenih, koliko so njihovi delodajalci plačali v delavčev pokojninski sklad.
Poročilo nadalje opozarja na protislovja in tudi na nejasnosti Italijanov glede socialnega vprašanja. Kar 81 odstotkov jih ne verjame v sedanji zavarovalni sistem, ki ga upravlja država, čeprav po drugi strani ne vidi drugega izhoda, kot da je pokojninski sistem v rokah javne uprave. Podatki namreč kažejo, da je zelo malo takšnih, ki so prepričani, da si mora vsak državljan za stara leta poskrbeti prihranke, kador je še v rednem delovnem razmerju.
CENSIS deli Italijane v dve kategoriji: na eni strani so tisti kritični državljani, ki so za ohranitev dosedanjega pokojninskega sistema, na drugi strani pa kritiki, ki zahtevajo njegovo prenovo. V prvo sodijo uradniki, delavci, kmetje, obrtniki, majhni trgovci in upokojenci, v drugo pa podjetniki, trgovci, svobodni poklici in vodilni kadri v odvisnem delu.
Liz in njen osmi
GSTAAD (Švica) — Igralka Elizabeth Taylor je priletela k svojemu novemu partnerju Dennisu Steblu. On je javnosti sporočil zaroko, ona pa še vedno čaka, kdaj bo rekla svoj osmi »da«. Na sliki: srečna zaročenca (Telefoto AP)
Odnosi med Kitajsko in SZ
Grenlandija izstopa iz EGS
PEKING — Čeprav je bilo pričakovati, da bodo Kitajci sovjetskega ini-strskega podpredsednika Ivana Arkhipova sprejeli nadvse prijazno in ljubeznivo (Arkhipov je bil svoj čas diplomat SZ na Kitajskem) in da je pekinški tisk člane delegacije imenoval «sovjetski tovariši«, se odnosi med obema državama niso otalili in ostajajo zaradi strateških in ideoloških vprašanj na isti ravni. Triletna pogajanja o normalizaciji odnosov niso prinesla želenih rezultatov, čeprav ni manjkalo objemov in stiskov rok.
Vtem ko bodo pogajanja obnovili v aprilu, pa kitajska agencija poroča o potovanjih kitajskih funkcionarjev na mejo s SZ in ogled novih naprav ob tej meji kot je zgraditev 1.200 km novih cest, 3.000 km telefonskih linij in novih vojašnic za obmejne straže.
Vse to pa ne pomeni, da se Kitajska zapira v svoje meje. Ravno nasprotno se vsa njena politika odpira do sveta, v katerem hoče biti aktivneje prisotna. To dokazuje tudi letošnja (nadvse skromna) turistična bera: prihod 370.000 turistov iz 100 držav.
BRUSELJ — Ob prestopu starega v novo leto se bo število članic Evropske gospodarske skupnosti zmanjšalo za eno: ta dan bo namreč iz »deseterice« izstopila danska pokrajina Grenlandije, največji otok na svetu, odkrit in koloniziran leta 984. Za njegov izstop so glasovali vsi evropski parlamenti razen dublinskega, ki je na počitnicah do polovice januarja in o odločitvi ni nobenega dvoma. Z izstopom Grenlandije se bo površina EGS zmanjšala za dve tretjini, število njenega prebivalstva pa samo za 52 tisoč, kolikor je prebivalcev »zelene dežele« naseljene v 80 odstotkov z Eskimi. Države EGS pa bodo tudi poslej ohranile pravico do ribolova, ki so si ga zagotovile s pred hodnimi sporazumi. Za pravico ribolova v bogatih grenlandskih vodah bo EGS plačala letno po 34 milijard lir.
Grenlandija je proti volji njenih prebivalcev 1973 leta
skupno z Dansko stopila v EGS. Kar 70 odstotkov prebivalcev se je na referendumu izreklo proti takšnemu koraku. Leto 1979 je otok iz kolonije postal pokrajina, ki je bil z Dansko povezan z zunanjo in obrambno politiko. Na tej podlagi ima NATO, in zlasti ZDA, na otoku dve vojaški oporišči.
Izstop Grenlandije iz EGS predstavlja po'sodbi belgijskega zunanjega ministra Lea Tindemansa primer, ki se lahko ponovi s pokrajinami in deželami ostalih članic, kot so, denimo Korzika za Krancijo, Škotska in Wales za Anglijo, Katalonija in Baskija za Španijo ali Južna Tirolska za Italijo.
»Ali naj imamo za nekaj povsem običajnega, je še dodal Tindemans, da bosta nekega dne zahtevala izpis kakšna nemška dežela ali belgijska regija?«
Tudi v Franciji si žele sprememb
PARIZ — V Franciji se čedalje glasneje širijo govorice, da bo vlada končno pustila prosto pot zasebnim televizijskim postajam. O tem vprašanju je predsednik Mitterrand pred tednom dni razpravljal z vladnim predsednikom Fabiusom in s predstavniki državne televizijske mreže, vendar pa uradni viri zazdaj trdovratno molče o izidu tega srečanja.
Luči in sence brazilskega novega leta
RIO DE JANEIRO — Pri nas sneg, a v Brazilije sonce, tako zahteva tradicija silvestrovanja, ki je povsod po svetu praznično, veselo in hrupno. V Riu de Janeiru se po zadnjih vesteh vreme nekaj kisa, in če nam to nič ni mar, je v brazilskem glavnem mestu prvenstvene važnosti, kajti sončna in živobarvna Brazilija se pripravlja na praznovanje novega leta. Hoteli so zasedeni, silvestrski paketi razdani, plesne šole so do popolnosti izučile paradne plesalce. Cene so poskočile, nasilja je prav tako vse več, mesto pa je umazano in življenje v njem kaotično. A kaj bi se tu zmrdovali, saj je vendar novo le-
to in turistom je to deveta briga, predvsem Italijanom, ki se semkaj zgrinjajo kot za stavo.
Svetovno znane plaže lpanema, Capacaba-na, Leblon, Sao Paulo in Barra de Tijuca so vzcvetele: tu se spočenja svetovno modno poletje, tu kraljuje tanga — topless životari le v njegovi senci, najbolj priljubljena barva pa je letos limonino zelena. Mlada telesa ljubkih deklet so kot iz stružnice, prava paša za oči.
Novoletno brazilsko poletje obeta vsestransko zabavo za vsak okus. Dan in noč sta tu zapravila svojo prvotno veljavo, kajti zabava ne pozna časovnih meja: filmski festival je v brazilsko pre-
stolnico privabil morje ljubiteljev, festival rock glasbe pa bo v januarju zasenčil menda celo slavni Woodstock in bo navdušil milijonsko občinstvo. Najbolj izbirčnim bodo nemara ustregli z avtomobilsko dirko za formulo 1, na pretek pa bo vsakovrstnih »skromnejših prireditev«, za katere pa bo treba, podobno kot za razne slavnostne o-obede, večerje in prenočišča plačati lepe denarce.
Pisani vrvež pa ne seže v siromašno predmestje, kjer 375 beraških naselij, t.i. «bidon-žrtve in 200-odstotna inflacija izpodjedata živlenjski tod domujejo beda, sovraštvo in nasilje, razpečevalci mamil najdejo tu varno zavetje
L. N. Tolstoj
KAVKAŠKI UJETNIK
27.
Ilustriral
ŽELJKO LORDAMI
Bo Amadeus prejel Oskarja ?
RIM — Z naglimi koraki se bliža slovesnost podelitve Oskarjev za najboljši film in vse kaže, da hollywoodska akademija za umetnost in znanost hrani največ teh kipcev za film »Amadeus« režiserja Miloša Formano. Nadvse ugodne ocene kritike in naval občinstva na kinodvorane, kjer so vrteli ta čudežni izdelek sedme umetnosti, so bogato poplačali Formanovo delo. Ameriški tisk »Amadeusa« kar ne more prehvaliti in meni, da gre bržkone za najboljši glasbeni film vseh časov.
Filmska zgodba je postavljena v konec osemnajstega leta, ko je mladi Mozart — film govori namreč o velikem Salzburžanu — prišel na dvor cesarja Jožefa II. Tu se Mozart seznani z dvomitn skladateljem Antoniom Salierijem. Slednji brž spozna, da sposobnemu prišleku ni kos in začetna zavist kmalu preraste v pravo sovraštvo do genialnega mojstra. Mozart je umrl v nejasnih okoliščinah in tudi Formanov film ne mara o žalostnem koncu salzburškega skladatelja in pianista povedati zadnje besede.
Izlegel se je martinček...
Albuquerque — Pritlikava živalca, ki nemočno ždi v dlani, se čez kako leto ne bo več pustila ljubkovati. Gre za kajmanovega mladiča, ki je komaj prilezel iz jajca in osrečil krokodiljo družino v mestnem živalskem vrtu (Telefoto: AP)