i. Številka.
O LJubljani, v Cetrteh, J. innuvafla 1909.
XLll. leto.
Izhaja rsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po p o »ti prejeman za avstro-o grške dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse draga deiele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnUtvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravn.štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon it 34.
Posamezne številke po 10 h*
Uprovntttra telelon it 85.
Borba no Kočevskem.
(Iz kočevskega okraja).
Kakor poročata kočevska lističa »Gottscheer Hote« in »O. Naehrich-ten«, se snuje na Kočevskem »Ver-s t a n d i g u n g s a n s s e h it s s« , ker je baje nemštvo v nevarnosti in ker germanizacija ne napreduje tako naglo, kakor si žele naši nemški prijatelji- V ml horu bodo zastopniki obeh strank, liberalcev in klerikalcev, in veliki protektor Kočevcev, knez Auersperg, vojvoda kočevski. Ker uživajo Kočevci že vse mogoče pred pravice in protekcije pri vladi, ako so tudi ločeni na dva kampa, ne vemo, čemu se družijo in kaj hočejo še vse doseči. 16.000 Kočevcev ima popolno nemško gimnazijo, državno obrtno šolo, svojega državnega poslanca, povsod, tudi v občinah z mešanim prebivalstvom, nemške, ljudske šole, svojega okrajnega in deželnega šolskega nadzornika, na vseh važnih mestih nemške, germanizu-Joee uradnike itd. »Mein Liebchen, was willst du noch mehr!« Omenjena zveza bode pravi »Germanisie-rungsausschuss«, kateri bode na na-rodneni in gospodarskem polju s podvojeno silo delal zoper Slovence. Treba je tedaj, da se mi združimo, da osredotočimo svojo moči in da trdno in pazno stojimo na braniku. Nasproti nemškemu »Volksratu« postavimo slovenski »Ljudski svet« ali »K o č e v s k o s t ni ž o«, katera naj bi obsegala vse tri sodne okraje in imela zastopnike obeh strank. Ko-čevci žive od Slovencev, od vladne protekcije in od zaradi obširnih posestev na Kočevskem mogočnega kneza Auersperga. Samo od pičle kraške zemlje, od laških pomaranč in primorskega kostanja se ne da živeti- Kočevci dobodo od naše visoke vlade, kar hočejo. Naj zahtevajo fakulteto za krošnjarstvo, pa bo tudi šlo.
Kako je pa z nami- Mi se meščanske šole nimamo.Ako zahtevamo še tako jasne, v zakonu nam zajamčene pravice, zacvili ves nemški »Volksrat« in se nervozno strese politična oblast. Dajte nam za slovenske otroke slovenske šole, pustite nam narodno in gospodarsko svobodo. Vi pa poučujte in vzgajajte svoje otroke, kakor vam je drago. Ker je v kočevskem političnem okraju dve tretjini, v kočevskem sodnem okraju pa ena tretjina Slovencev, zahtevamo, da so vsi v Kočevju nastavljeni državni tiradu i ki popolnoma zmožni slovenskega jezik« in da ustno in  pismeno občujejo   /.   nami i
slovenski. To Nemce prav nič ne briga. Ako uradniki obravnavajo z Nemci v kočevskem dialektu ali kitu jsko, nam je prav vseeno. Tu naj bode skrb Nemcev, da se razumejo med seboj. V Kočevju se sedaj do-malega uraduje vse nemški, spaka-dravajo in ponemčujejo se slovenska krajevna in lastna imena. Naši slovenski Osiluici so dali kitajsko obliko »O s s i u n i t z«, čisto slovenska imena pišejo: Moditz, Sobitz, Sehe-ga itd. Proti takim spnkadrankam se moramo odločno upreti in jKibijati germanizacijo, bodisi da jo podpira okrajni glavar baron Sehonberger ali pa okrajni sodnik Cernstein.
Naše poslance opozarjamo posebno na ponemčeni slovenski občini Drago in Travo, kjer so naši rojaki naravnost brezpravni. Tamkaj vlada knezov borštnar Kiin-zel, nemški nacionak'e, in nemška učitelja v Dragi in Travi, katera podpira nemški »Schulvereine. Kar ti možje ukrenejo, je vse prav. Podpira jih deželna vlada in okrajni glavar, ako je Peter ali Pavel, in okrajni šolski nadzornik Peerz,kateri z vso vnemo dela za ponemčenje šol. Tako zahteva sedanji sistem. Zvestim in lojalnim Avstrijcem se domoljubje s kleščami trga iz srca. Vse pritožbe in dobrohotne opozoritve ne pomagajo nič. Volitve se potrjujejo, razveljavljajo ali zavlačujejo, kakor Nemcem bolj ugaja. Ako naši birokrati v kakem slučaju vidijo, da ves aparat ne pomaga in da ne bodo mogli Slovencem odreči pravice, se dene akt počivat ter se dela po navodilih nekega kranjskega okrajnega glavarja: »Kein Akt ist so dringend, dass er nicht drei Jahre liegen konn-te.« Tako se rešujejo slovenske prošnje in pritožbe. Tudi pri nas bi bilo treba Augijev hlev temeljito posna-žiti in staroturške razmere javno razkriti. _
Koalicijsko ministrstvo.
Dunaj, <5. januarja. Po poročilih raznih listov se baron Bienerth in guverner avstro-ogrske banke Bi-linski trudita, da bi prišlo do nove koalicije v državnem zboru. Baron Bienerthov načrt je, da bi se imenovalo parlamentarno ministrstvo, ne da bi stranke, katerih pristaši bi vstopili v kabinet, postale ifxso fakto vladne stranke. Ministri bi vstopili v kabinet na svojo odgovornost, do-čim bi njihove stranke ohranile popolno akcijsko svobodo. Novo ministrstvo hi skušalo izposlovn (i pri Nemcih in Cehih, da bi odobrili sklicanje češkega deželnega /bora. Po tem projektu hi se češki dežeiuj zbor
sklical meseca februarja. V tem času bi parlament ne zboroval, pač pa hi imeli seje razni odseki. Baron Bienerth se nadeja, da češke stranke takemu kabinetu ne bodo nasprotovale. Toda ministrski predsednik se v tem moti, zakaj češkim poslancem niti na misel ne pride, da bi se ogrevali za tako sestavljeno parlamentarno ministrstvo.
Vesti o nameravani mobilizaciji.
Dunaj, 6. januarja. Tu s<, bile razširjene vesti, da namerava vojna uprava radi dogodkov v Srbiji odrediti mobilizacijo vojaštva. Vojno ministrstvo razglaša, da so te vesti popolnoma neutemeljene, češ, da se mobilizacija na noben način ne da izvesti na skrivnem. Rezervisti so se poklicali pod zastavo, ne da bi se to prikrivalo, in tudi mobilizacija se bo odredila, ako bo potrebna, tako, da bo o njej obveščena najširša javnost.
(Ce se vojna uprava za svoje odredbe ne boji javnosti, zakaj pa potem oblasti preganjajo z zaplembami časopise, ako zabeležijo tudi naj-nedolžnejšo vest o vojnih odredbah 3 Opomba uredništva.)
Dogodki v Srbiji.
B e r o 1 i n , 6. januarja. Konflikt med Avstro - Ogrsko in Srbijo, ki je nastal vsled govora ministra dr. Milovanoviča v narodni skupščini, je poravnan. Ko je včeraj avstro-ogrski poslanik grof Forgach posetil dr. Milovanoviča, mu je le-ta dokazal, da je avtentični tekst njegovega govora drugačen, kakor je bil sporočen na Dunaj. S tem je bil konflikt poravnan.
T) u n a j , G. januarja. Poslanik groi' Forgach je zahteval od ministra dr. Milanoviča pojasnila zaradi tegale stavka v njegovem govoru: »Prvi korak Avstro - Ogrske na Balkanu je bil, da je napravila narod dveh srbskih dežela za sužnje.« Službeno besedilo tega stavka pa se glasi: »Prvi korak Avstro - Ogrske na Balkanu je bil, da je zarobila narod dveh srbski li pokrajin«, kar se pravi toliko, da si ga je podvrgla.
Zemun, b\ januarja. V Bel-grad je te dni dospelo več srbskih vstaških vojvod iz Makedonije, da se udeleže posvetovanj odbora za narodno obrambo. Sekcijski načelnik ministrstva zunanjih del dr. Spala j-kovič je pri teh posvetovanjih na znanil, da se v kratkem pošlje na Drino 2000 prostovoljcev (t). Prostovoljci ne bodo nosili uniforme, marveč narodno nošnjo. Vrhovno poveljstvo nad temi prostovoljci ho v rokah treh vojvod iz Makedonije.
LISTEK.
Knitsovodstvo.
Red je zlasti v trgovini predpogoj uspešnemu delu. Kjer ni reda, tam je plodonosno delo Sploh nerno-ogče. Te vsakdanje resnica so že starodavne, a vendar je še danes mnogo ljudi, ki tega ne uvidevajo, f^elo mnogo ljudi, ki imajo obsežne kupčije in vsako leto velik promet, pa si vse zapisujejo v kake notese ali pa celo s kredo na vrata, namesto da bi skrbeli za pravilno knjigovodstvo.
Zdaj je v zalogi trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani izšla v slovenskem prevodu knjiga, ki jo je pozdraviti z največjil veseljem. To je »Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole«. Delo je spisal v nemškem jeziku priznani strokovnjak ♦Josip Gasteiner. Nemška knjiga se rabi v vseh dvorazrednih trgovskih šolah in služi tudi zasebnemu študiju, ker je jako pregledna in Lahka umljiva, pa vendar natančna. Slovenski prevod, ki ga je oskrbel Ivan Vole, je točen in pisan v lepem, pravilnem jeziku.
Knjiga obsega naslednja poglavja :
A. Uvod: Pojem in namen kuj: govodstva.      Zakonska določila gle-de trgovskih knjig.   -   Razlaga najobičajnejših   knjigovodstvenih izrazov.
IS.    Enostavno knjigovodstvo:
Teorija   enostavnega knjigovodstva.
Popis imovine. Blagajniška knjiga. fmevnik. — Glavna knjiga. Pomožne knjige. — Zakl j uf-ck knjig   (letni zaključek).
C. Knjigovodstvo v trgovinah na drobno.
D. Dvostavno knjigovodstvo:
Teorija  dvostavnega knjigovodstva. — Najvažnejši računi. — Blagajniška knjiga.       Prvopisna knjiga. Glavna knjiga. — Mesečni zaključek.
Letni zaključek. Otvoritev glavne knjige. — Dnevnik. — Knjiga tekočih računov. — Tekoči računi: I. nadaljevalni način. — II. povratni način. — III. stopnjasti način. — Zaključek čekovnih računov pri poštni hranilnici.
E. Enomesečni kupčijski načrt za trgovino s kolonijalnim blagom na debelo in na drobno. Vknjižba po načelih enostavnega knjigovodstva. — Vknjižba po načelih dvostavnega knjigovodstva.
F. Vknjiževanje deviz in efektov: Vzorec skontra o devizah. ~-Vzorec   skontra o efektih. — Regi-
ster o kupčijskih slučajih, podvrženih prometnemu davku od efektov.
G. Javna trgovska družba.
H. Opravniško in konsignacijsko podjetje: Opravniški nakup. — Opravniška prodaja.
L Od pravniško podjetje: Priročna knjiga o voznini. — Priročna knjiga o frankaturi in povzetju. — Odpravna knjiga.
K. Amerikansko knjigovodstvo: Dnevnik — glavna knjiga.
L. Kupčijski načrti za vknjiževanje po načelih enostavnega in dvostavnega knjigovodstva: I. Dvomesečni kupčijski načrt za trgovino na debelo, spojeno z nadrobno trgovino. — II. Dvomesečni kupčijski načrt (Zaključek pri tvrdki posameznega trgovca. Predaja podjetja in zaključek pri javni trgovski družbi). —-III. Trimesečni kupčijski načrt za blagovno, bančno, opravniško in od-pravniško podjetje (javna trgovska družba) na Dunaju.
Cena v platno vezani knjigi, ki ima 300 strani, je 4 K 50 vin., po pošti 30 vin. več. Dobiva se v »Narodni knjigarni« v Ljubljani.
Knjigo priporočamo jako toplo. Pogrešali smo tako delo že dolgo in ker je potreba zahtevala, da se izda, je pričakovati, da bo občinstvo pridno segalo po tej knjigi.
B e 1 g r a d , 6. januarja. Ruska državna konjarna je podarila Srbiji 1000 konj v vojne svrhe.
Bel grad, 6. januarja. Kraljev brat princ Arzen se vrne iz Pariza in bo imenovan za> konjeuiškega generala.
Belgrad, 0. januarja. Bivši minister Protič odpotuje v Petro-grad, da poroča tamkaj o najnovejših korakih Srbije in o sklepih narodne skupščine glede hosanskega vprašanja.
Novi s a i! , 6. januarja. »Zastava« javlja, da so na železniški postaji v Indiji zadržali neko sumljivo, na priorja samostana v Raven ie i v Sirmiji naslovljeno pošiljatev. Eden izmed zabojev se je slučajno odprl in našli so v njem orožje in streljivo. Na to so odprli še druge zaboje, v katerih je bilo tudi orožje. Prior ja v samostanu so aretirali.
LjiiMjnnsKi oMinsRi svet.
V Ljubijo n i , 5. jan.
V torek se je vršila prva redna seja občinskega sveta ljubljanskega v tekočem letu. K točki I. ;n IT. dnevnega reda: Župan or ow sejo, konstatira sklepčnost, .i umuje ove r<. vatel jem zapisnika občinska svetnika Dimni k a in L !» o z a rja poroča, da sta občinska svetnika Franchetti in dr.: Tril'er opravičil;} svojo odsotnost ter nadaljuje:
»Zadnji čas so došm iz južne Iia-ljje in Sicilije poročila » strahoviti katastrofi, ki je zadela ie dežele, poročila, pri katerih zastaja človeku kri. Ta potresna katastrofa je gotovo ena največjih, ako ne največja, kar jih pozna zgodovina in zahtevala ie najmanj 80.000 človeških žrtev. Izpočetka so bila poro *i:a o človeških žrtvah še strašnejša, .-t. sedaj vendar dohajajo vesti, da Št ?vilo žrtev ni tako visoko. Matermi na škoda je ogromna. Sočutje s prizadetimi je splošno, posebno \m vemo mi, ki smo bili svoj čas sami prizadeti po enaki nesreči, upoštevati človekoljubje v taki priliki, in sem zato, da dovolimo pris]>evek za ponesrečence. Gotovo smo vsi zato, da se dovoli čim največji prispevek, ali žal. smo v težkih finančnih razmerah, da nam je dovolilo večjega zneska nemogoče. Vemo pa, da bo vsak. tudi najmanjši dar radovoljno sprejet in gotovo je tu na mestu izrek sv. pisma, da je vinar ul>oge vdove več vreden, kakor pa bogatinovi talenti. Predlagam, da dovolimo za |x>nesrečence znesek 100 0 kron, ki naj se izroči odboru, kateri se ustanovi v Ljub-
ljani za nabiranje doneskov v korist }m>  potresni  katastrofi prizadetim.'« (Dobro!!)
Predlog je bil sprejet soglasuo. Župan naznani, da je prejel letno poročilo društva »Rdečega križa«. K zapisniku predzadnje seje pri-| pomni žujian, da bo z oziroin na nujno potrebo vendarle treba    v letoš-njel letu določiti znesek 800 kron zn direktno   telefonieno zvezo »Mestnega doma« s čuvajnico na Gradu, dasi ravno se je ta   znesek nameraval postaviti v  proračun  za prihodnje leto. Ta vsoti* se torej postavi v letošnji proračun. — Nato se odobrita oba zapisnika zadnjih dveh sej.
Nujni ]> r e d 1 o g je priglasil občinski svetnik dr. Tavčar z ozi-rom na vtikanje nemškega »Volks-rata« v naše justične zadeve. Nujnost se prizna soglasno. V meritorni razpravi govori dr. Tavčar: »Slavni občinski svet' Od nekdaj se nam je kazala justična uprava silno sovražno, sovražno in pristransko. Jiustični minister Klein je sicer sladko govoril slovenskim jk>-slancem in se čudil, če je čul njihove pritožbe, ali bil ni nič boljši, kakor njegovi predniki, Pit rej eh ni nič. boljši od Gleispacha, navalil je celo vrsto nemških fukcionarjev na Kore ško in Štajersko, katero se sedaj že smatra za nemško posest. V zadnjem času pa smo videli, da se je justična uprava tudi glede justičnega aparata na Kranjskem postavila na isti temelj, da vidi tudi v Kranjski »d e u t s e h e s B u u il r s 1 ;i n d^, da so Nemci začeli tudi strašiti na Kranjskem. In justično minisirstvo tudi nič ne skriva. Nemški »Volksrat« je jnstični minister za Kranjsko, kar ta namigne, se potem, zgo-d i v Gradeu in na Dunaju.
Zadnji čas se je zgodilo nekaj, kar bi siler ne vzbujalo ]H»zornosti. Navada je, da vodi posle okrajnega sodnika v Ljubljani svetnik deželnega sodišča. Zgodilo se je že večkrat, da je bil \h> nekaterih letih tak okr. sodnik zopet prestavljen nazaj k deželnemu sodišču, kjer je imel manj Odgovoren posel. Ne da se tajiti, da je justična uprava upravičena narediti tako izpremembo in reči. sedaj pridi nazaj, pride namestnik. 0e se to izvrši iz službene potrebe, potem ne more nihče ugovarjati. Sedaj pa je svetnik K i n s p i e 1 e r premeščen od okrajnega k deželnemu sodišču. Seveda so se ob tem pratneščenju ik>-bndile slutnje, da svetnik Kinspieler ni bil premeščen, ker si je sam želel priti nazaj k gremiju, temveč, ker je bil preveč znan kot dober Slovenec kar ni bilo všeč gospodi v Gradeu in na Dunaju. Ta sumnja je bila jnipol-
Janove skrivnosti.
Spisal Milan P u g e 1 j. I.
Jakob Novak, trgovec in posestnik iz Zaplotja, se pelje s svojo družino in v svoji prostorni družinski kočiji na uro oddaljeno postajo. V obraz je rdeč in gladko obrit, na glavi ima rjav širokokrajen klobuk s podolgovato štulo, izpod krajeveev gledajo kratko pristriženi, zamolklo sivi lasje, oči so svetlorjave in bistre, nos močan in nalahko upognjen, ustne ostro zarezane, nekako resne, skoro trpke. Čokat je in širokopleč, upognjen je naprej, desno dlan upira ob koleno, z levico sega po debeli, zlati verižici in po enaki uri, ki je velika in močna in na glas tiktaka. Tik njega na levi sedi soproga, ki je drobna in suha, njej nasproti petletni sinček Milček in poleg njega nasproti očetu edina hčerka Katinka. Mati ima na glavi črno in svileno šerpo, hči bel slamnik z rdečimi rožami, Milček je gologlav in kodro-las, v majhnih rokah drži zelen ozko-krajen klobuček in popravlja za trak dolgo fazanovo pero, ki se je bilo med naglo vožnjo in sredi vetra povesilo.
Lep poletni dan se širi naokrog, kakor sneg bela cesta se vije v soln-
cu sredi polj in travnikov, po njivah na desni in levi delajo kmetje in kmetice, obstajajo, pozdravljajo odda leč jKičasi in okorno. Ozračje je čisto, nebo brez oblaka in skoro mle-čnobelo, semintja švigajo pod njim lahkokrile ptice, včasih visoko, včasih nizko, da bi je prijel z iztegnjeno roko. Mesec junij je v deželi, zaru-di mnogega dežja, ki je padal vse do zadnjega čajsa, še xii nastopila vročina, toplota, ki jo širijo naokrog sohi-čni žarki, je baš ugodna in prijetna.
Velika in stara, nekoč črna, a zdaj nekako umazano siva kočija Be vzpenja v klanec, dolgorepa in mo-čnovrata vranca brskata pred ujo, kimata z glavama in jačje zapikata podkve v trdo cesto, stari hlapec Jošt, ki sedi spredaj na vozu z vajeti in bičem v rokah, jima prigovarja, naj bi se ne trudila bogvekako, ker je še časa na dolgo in široko.
»Ob petih popoldne pride vlak<< — govori gospodar. »Natanko ob petih. Zdaj je še časa pol ure!«
Vsi so zamišljeni, nihče ne odgovori, samo Milček je brezskrben in kratkočasen. Zdi se mu, da je dobro naravnal fazanovo pero, zato ga pokaže očetu in povpraša za njegovo sodbo.
»Ali dobro stoji, poglejte!« »Dobro!« pravi oče in tudi mati in Katinka prikima. »Dobro je!«
noma utemeljena, in to je dalo povod, da se pečam s to nepravilno, de-Irka t no zadevo, pri kateri je imel svoje prste zraven nemški »Volksrat« za Kranjsko. Dr. Eger je v svojem znanem nepolitičnem, neprevidnem, bahavem govoru poleg drugih nespametnih stvari, česar se gotovo že kesa danes, govoril tudi o preme-ščeuju Einspielerjevem, ki še ni bilo izvršeno, ter označil to kot politično pridobitev nemške stranke na Kranjskem, da je Einspieler odstavljen od vodstva okrajnega sodišča ter premeščen h gremiju kot namestnik prisednika kazenskega, sodišča. To premeščenje je torej, kakor kaže dr. Egerjevo lastno priznanje, politična koncesija kranjskim Nemcem, torej stvar popolnoma politične narave. Z vso odločnostjo je temu treba ugovarjati, da bi se nemški »Volksrat«, ki nima pri sodišču prav nič opraviti, vtikal v zadeve naših sodišč. Z vso odločnostjo zavračamo to pristno avstrijsko specialiteto, da se trese Pitreich, da se trese ministrstvo pred nekim Egerjem, da bi bila justična uprava dekla nemškega »Volksrata«. Umi j ivo je, da so take razmere razburile vso slovensko javnost, ker jo morajo razburiti, in takih razmer ne bomo trpel! nikdar. Predlagam, da občinski svet izreče svoj ugovor proti temu, da bi bila justična uprava dekla nemškega »Volksrata« in da pooblasti župana, da ta ugovori priobči justičnemu ministrstvu. Predlagam sledečo resolucijo:
»Mestni svet, ki se je iz govora dr. Egerja prepričal, da se justična uprava na Kranjskem pokori diktatom nemškega »Volksrata« in da na ljubo tej brezpomembni korporaciji še celo slovenske sodnike premešča, ugovarja najodločnejše takemu postopanju justične uprave ter nalaga svojemu županu, da o tem protestu obvesti c. kr. justieno ministrstvo:«
Resolucija je bila sprejeta s o -glasno ob splošnem odobravanju.
III. Poročila personalnoga in pravnega odseka. Poročevalec P 1 a n t a n poroča o samostalnem predlogu obč. svetnika F r a n c h e t-t i j a glede slovenskega dopisovanja obrtnim zadrugam. V utemeljitvi predloga se poudarja, da na podlagi novega obrtnega zakona prihaja obrtnim, strokovnim, oziroma kolektivnim zadrugam, posebno novo ustanovljenim, leto za letom več dopisov od oblasti, posebno od trgovinskega ministrstva in ministrstva javnih del. Vsi ti dopisi pa so sestavljeni v nemščini in večinoma imajo potem podrejene oblasti nalogo, da prevajajo te nemški dopise v slovenščino, ali pa jih dostavljajo zadrugam naravnost v nemškem izvirniku. Oboje je vredno obsoje, kajti večinoma pri zadrugah ne razumejo nemški, in dopis je potem nerazumljiv, prevodi podrejenih oblasti pa so nedostatni, ravno tako nerazumljivi, ker opravljajo posel prevajanja največkrat uradniki, ki niso dovolj zmožni slovenskega jezika. Ministrstvo naj dopisuje slovenskim zadrugam slovenski, če pa nima za slovensko dopisovanje zmožnega- osobja, naj ga pa namesti. Predlog zahteva izključno le slovensko dopisovanje, v prvi vrsti pa od deželne vlade. — Odsek predlaga, da se sprejme predlagana resolucija,zalitevajoča,da višje oblasti odgovarjajo obrtnim zadrugam v vseh obrtnih zadevali na vse slovenske vloge v slovenskem jeziku.
Občinski svetnik K o z a k toplo priporoča sprejem predlagane resolucije, ker zadruge res bridko čutijo
nedostatke   nemškega dopisovanja.
— Sprejeto.
2. Poročilo o prošnji »Slovenske filharmonije« za delegovanje treh občinskih svetnikov v njen odbor — odpade.
3. Prošnji Marije Kosove, vdove po bivšem mestnem vrtnarju Francu Kosu, da bi se njej prepustila njenemu rajnemu možu podeljena pa ne izplačana jubilejna ustanova v znesku 100 K, — se ugodi. Poročevalec; dr. M a j a r o n poudarja, da je prosilka stara 78 let in da živi v toliki bedi, da ne more plačati niti pogreba po svojem možu, kateremu je bila ustanova podeljena, a ne izplačana, ker je medtem umrl.
IV. Poročila finančnega odseka.
— 1. Odobri se proračun mestnega ubožnega zaklada za leto 1909. s 119.982 K potrebščin in '54.151 K pokritja, torej primanjkljajem 65.831 K, za kar je treba izrednega pokritja.
2. Proračun zaklada meščanske imovine izkazuje 56.571 K potrebščin, 56.735 K pokritja, torej prebitka 164 K — Sprejeto.
3. Proračun mestnega loterijskega posojila izkazuje 183.410 K 65 vin. pokritja, potrebščin pa 137.818 kron 99 vin., torej prebitka 45.591 K 66 vin. Prebitek je za približno 3700 kron manjši od prejšnjega leta, vzrok temu pa je, da so bili dvignjeni skoraj vsi glavni dobitki in da se je investirala velikanska vsota za vodovod. — Sprejeto.
Proračun amortizačnega zaklada mestnega loterijskega ]x>sojila s potrebščinami 1,500.485 K in ravno tolikim pokritjem — se odobri.
4. Josip Puh, posestnik na Emonski cesti je imel dosedaj kot mejaš v najemu majhno parcelo mestnega sveta, ki ni uporabna za stavbo, za najemnino 10 K. Svet meri 3591/2 m2 in Puh je ponudil, da kupi ta svet po 7 K za m2. Župan je pri poročal odstop tega sveta po 12 K za m2, odsek pa predlaga eeno 8 K.
— Sprejeto.
5. Neki iiadporočnik je službeno prišel v Ljubljano ter se nastanil v »Unionu«, ni pa prišel na magistrat, da se mu nakaže stanovanje. Uprava »Uniona« zahteva 59 K 70 vin. stanarine in c. kr. štacijsko poveljstvo je prosilo, da bi mestni svet izjemoma naknadno dovolil pokritje te vsote. Poročevalec predlaga načelno odklonitev te prošnje. — Sprejeto.
6. Družba sv. Cirila in Metoda je dobivala dosedaj redne podpore letnih 1500 K. Poročevalec priporoča dovolitev enakega zneska. -— Sprejeto.
7. Trgovskemu gremiju se dovoli podpore za g r e m i j a 1 n o trgovsko šolo 500 K.
8. »B o 1 n i š k e m u in podpornemu društvu pomožnih in zasebnih uradniki) v« se dovoli letna podpora 100 K.
9. »P odpornemu društvu za slovenske visoko-š o l c e n,a Dunaj u« letne podpore 200 K — Sprejeto.
10. »Z a v o d u sv. Nikolaja v Trstu« se dovoli izredne podpore 100 kron.
11. »S 1 o v e n s k e m u planinskemu d r u š t v u« se dovoli z ozirom na njegovo jako uspešno delovanje na narodnem in narodno-go-spodarskem polju redne podpore 600 K, izredne pa 400 K.
12. »D e ž e 1 n o podporno društvo za bolne na p 1 j u -č i h« je prosilo letne podpore 1T>00 kron, ker pa finančne razmere niso ugodne,   se   dovoli   le 500 K, kakor
lani.
Materine vodene in skrbne oči bežijo nekam daleč tja preko njiv in poljan, ustne od časa do časa vztre-pečejo, kakor bi izgovorile same sebi važno besedo, gube po obrazu se stiskajo, včasih širijo, včasih množijo z novimi, majhnimi, komaj opaznimi. Njene misli, vsa njena čuvstva se motajo okrog drugega sina, ki je že nad dvajset let star, ki je študiral v daljnem nemškem mestu na takozvani trgovski akademiji, te dni dokončal svoje študije in se danes popoldne pripelje. Mirno je živel vse do zadnjih časov, redno in pravilno se je z njim vse godilo, zadnje tedne ali mesece pa se je pripetilo nekaj neznanega in nejasnega, bogvekaj je poseglo v njegovo življenje, ali bolezen ali zunanji svet, ki je čestokrat zloben in goljufiv in mladini največkrat pogubi ji v in nevaren.
Gospodinja, kjer je stanoval njen najstarejši otrok, trgovski akademik Jan, je poslala pred nedavnim časom pismo in v njem sporočila, da je postal njen sin čuden, da se je po njenih mislili ves izpremenil, da je obolel skoro gotovo na nekakšni notranji, duševni bolezni. Mogoče — tako je pisala — so krivi veliki napori, ki so mu jih nalagali težki izpiti, nemara mnogobrojne knjige, ki je živel nekako vanje zakopan in jim posvečal vse svoje proste ure. Prej — dasi redko — je vendar tuintam
govoril z mano, z mojo hčerjo, s prijateljem in sosedom, ki ga je slučajno posetil. In dobre volje je bil včasih, smejal se je, pošalil. Zdaj, pomislite, se je nenadoma izpremenil. Resen je,   vedno  nekako  pobit, kakor
umorjen od skritih in nejasnih skrbi, mene in moje hčerke se vedoma izogiblje, če začuje na hodniku prijateljeve stopinje, zaklene duri, molči in se ne oglasi trkanju. In noči prečuje. Luči ne ugasne vso noč, sam sloni v postelji, gleda predse, govori sem i nt ja celo uro.
Tako je pisala gospodinja in mati premišljuje, gleda vse to pred seboj kakor nekakšno megleno uganko, nekako nerazrešljivo in važno vprašanje, ki ga treba nemudoma rešiti. Tudi njen soprog, njegov oče, hodi zadnje dni doma sam po sobi, poglablja se v razmotrivanja, ukrepa to in ono, hoče si vse pojasniti in raz-tolmačiti, pa si ne more. In se tolaži: čakajmo, pravi, le čakajmo tako dolgo, da ga vidim, da se ž njim pogovorim,   pogledam    in pregledam
nekoliko njegove misli! Takrat se pokaže: tako ali tako. Tudi Katinka misli na brata, ali ona ničesar ne razume. Očetovo in materino skrbno in nekako plašno govorjenje se ji zdi nepotrebno in nezapopadljivo. Gospodinja je pisala, da Jan ne spi ponoči, ne ugasne luči, sloni v postelji in čuje.   To vse skupaj ni nič nena-
13. Šolski odbor za ustanovitev in vzdrževanje kuharske šole, ki bi trajala 5, in gospodinjske šole, ki bi trpela 3 mesece, in so letni stroški proračunjeni na 10.000 kron, je prosil enkrat za vselej podpore 8000 K in potem redne letne podpore. Župan je izvajal, da je proti podelitvi podpore, ker že obstoji gospodinjska šola in bi se lahko s to sklopila nameravana kuharska šola. Odsek predlaga, da naj se prošnja za sedaj popolnoma odbije, toda ne načeloma, temveč do tedaj, da se v isti zadevi izreče tudi dežela in ministrstvo javnih del. — Sprejeto.
14. »E lizabetna otroška bolnica« je prosila v nemški prošnji za zvišanje redne letne podpore, češ, da se je obisk v bolnici povečal in da se je vse podražilo. V bolnici pa da je 96% slovenskih otrok. Župan je predlagal, z ozirom na neugodne finančne razmere navadni prispevek 1000 K. Obč. svetnih dr. O r a ž e n je že lani grajal, da se seje upravnega odbora te bolnice vrše v — kazini ter zahteval, da naj se vrše na nevtralnih tleh. Župan je nato ponudil upravnemu odboru za nje prostor na magistratu, a odbor se ni oziral na to, temveč še vedno sklicuje seje v kazino. Odsek predlaga podpore 1000 kron, obenem naj se pa izreče obžalovanje, da upravni odbor bolnice ni respektiral želje, da se vrše seje na nevtralnih tleh, in županove ponudbe, župan pa naj to pismenim potom sporoči vodstvu bolnice. — Sprejeto.
13. »D eželna zveza za po-v z d i g o tujskega prome ta«je prosila podpore za gostiluičarski tečaj, katerega stroški so proračunjeni na 4000 K. C. kr. obrtni pospeševalni urad je dovolil podpore 1500 K za učitelje, ki pridejo z Dunaja, trgovska in obrtna zbornica je dovolila 800 K, gostil ničarska zadruga pa 200 K, da bi torej še manjkalo 1500 kron. V smislu županovega x>or°čila predlaga odsek podpore 500 K.
Obč. svetnik pl. T r n k o c z y je z ozirom na veliko važnost tega tečaja za tujski promet toplo priporočal, da bi se dovolilo vsaj 800 K podpore. Enako se izreče tudi obč. svetnik T u r k. Poročevalec občinski svetnik Milo h noja poudarja, da z ozirom na sedanje finančno stanje ni mogoče dovoliti večjega prispevka. Župan je mnenja, da je podpiranje tega tečaja gotovo glavna stvar dežele, ki bo gotovo dovolila tudi izdaten prispevek. — Sprejme se odsekov predlog (500 K).
16. »F i 1 h a r m o n i s c h e G e-s e 11 s c h a f t« dobi, kakor dosedaj redne podpore 400 K.
17. Prošnja »Slovenske filharmonij e« za letno in izredno podporo se odstavi z dnevnega reda, ker bo občinski svet razpravljal o njej pri glavnem proračunu.
(Konec prihodnjič.)
Dnevne vesti«
V Ljubljani. 7. januvarja*
— Eranlskl deželni zbor. Na
dnevnem redu jutrišnje seje, ki se začne ob 10. dop. so med drugimi naslednje točke: Obljuba novoizvoljenih poslancev; dopolnilne volitve v deželni odbor; volitev disoiplinar-nega odseka; volitev peticij s kega odseka; poročilo o dopolnilnih volitvah in naznanila deželnozborskega predsedstva. — Deželni odbor je pripravil oelo vrsto predlog, največ seveda proračunov in računskih sklepov posamičnih zakladov, katere predloge se izroče pristojnim odsekom.
ravnega. Tudi ona vendar pogostokrat ne zatisne vso noč očesa, ker jo boli glava in ne more spati. In luč pusti goreti, da je ni strah, da ji ni dolgčas. Ne brat Jan, domači ljudje so se ji zdeli neumljivi in čudni in tista tuja in nemška gospodinja.
Kočija se je spustila po holmu navzdol, dolgorepa vranca sta tekla spredaj in tako naglo prestavljala tanke in vitke noge, da so hitrim kretnjam komaj sledile oči, hlapec Jošt je ohlapno držal vajeti in gledal z veliko zadovoljnostjo in dopadaje-njem na okrogle in gladke boke njemu v oskrbo pripuščenih konjiče v, družina na vozu je molčala, gledala zamišljeno po okolici, ki se je na tistem mestu nižala in spuščala polagoma proti zeleni in široki reki, tekoči naglo in šumeče spodaj v dolini, vzgubljajoči se za vz bočen i m bregov je m, za grmičjem in nizkim, slabotnim in starikavim drevesjem.
Naglo, kakor bi jih nosile ptičje peroti, so dospeli v dolino, zavili proti mostu, oddrdrali preko njega naravnost dalje po široki cesarski cesti proti postaji, ki je stala vsa v zelenju in v rdečih rožah sredi ravnice.
»Ustavi!« — je velel gospodar, Jošt je napel vajeti, nekako globoko je požvižgaval nad konjema, ki sta potiskala glavi nazaj, grizla uzdi in str igla po zraku s koničastimi in razposajenimi uhlji.
(Dalje prihodnjič.)
— Slovenell Slovenka I V nedeljo, 10. januarja 1909, ob polnil uri dopoldne se vrli v veliki dvorani hotela Union velik manifastaoijski shod aa slovensko vseučilišče. Na tem ■hoda hočemo protestirati proti nesnosnim razmeram, ki so zavladale v zadajem časa na avstr jskih neenakih vseučiliščih, proti terorizmu nemško-nacionalnega burŠevstva, preti pristranske mu postopanja akademič-nih oblasti, manefestirati ia slo« vensko vseučilišče v Ljubljani in proti laškemu v Trsta; zahtevati takoj Id j o ustanovitev slovenske pravne fakultete v Ljubljani in kot provizorij popolnega slovenskega vseučilišča državne štipendije aa slov. docente. Shod bo impozantna manifestacija Slovencev v Ljubljani. Zato vsi do Badnjega na shod!
— Iz premembe pri det. ao-
dtičn* VI. senat (v kazenskih zadevah ta gorenjske sodne okraje in Ljubljano): predsednik dež. sod. svetnik Vedrnjak, namestnik sodni svetnik dr. Bose bek (Nemec); člani sod. svet. Einspieler, dr. vitez Lusohan (Nemec); Bosehek (Nemec); namestniki sod svet Hauf-fen, (Nemec); sodnika dr. Kaiser, (Nemec); dr. vit Graselii. — VII. senat (v kazenskih zadevah ca notranjske sodne okraje) predsednik dvorni svetnik Pajk (Nemec), namestnik sod. svetnik dr. vitez Lusohan (Nemec); Člani ?od. svet. dr. Bosohek (Nemec); Einspieler; dr. vit Lusohan (Nemec); namest niki sod. svet. dr. Toplak; sodnika dr. vit. Graselii in dr. Kaiser (Nemec). — Vzklioni senat: predsednik dvorni svetnik Pajk (Nemec); namestnik sod. svetnik Vedrnjak; člani sod svet. Vedrnjak; dr. vit. Lusohan (Nemec); dr. Bosohek (Nemec); namestnika sod. svetnik dr. Toplak in Hauffen (Nemeo). — Svetovalstvena z b o r n i o a: predsednik dvorni svet. Pajk (Nemec); namestnik sod. svetnik Vedrnjak; Člani dež. svet. Vedrnjak; dr. vit. Luschan (Nemeo); dr. Bosohek (Nemeo); namestnika sod. svet. Hauf fen (Nemeo) in Einspieler.
— lfecureool Dr. Eger je na zadnjem shodu dne 27. decembra t 1. podajal med drugim tudi tukajšnji zemlj eknjižni urad okrajnega sodišča češ, da zapisuje oelo z nemškimi strankami slovenske sapi snike „so dass eine Abstellung der-ar tiger Verstosse gegen Gesetze und und Verordcuogen unbedingt verlangt werden muss.u 8 tem napadom je hotel dr Eger dognati, da oelo s nemškimi strankami nečejo sestavljati nemških zapisnikov, ter jim vsiljujejo slovenske. In vendar je vse, kar je govoril, le pesek voČi. Zemlieknižni urad — in tega ni treba poudarjati — ne dela nobene politike. Da bo občinstvo spoznalo nemške nadu te že, — evo pojasnila, kate-rega smo dobili iz zanesljivega vira. Leta 1907 prišla je neka nemška stranka k zemljiški knjigi ter prosila, da se naj vzame njen zemljeknjižni predlog na zapisnik. Če tudi tisti dan ni bil uradni dan, in tedaj zemljeknižni vodja ni bil zavezan, sprejeti na zapisnik, in ča tudi se je stranka tu oglasila še le po 4. url popoldne, je zemljeknjižni vodja vendar iz gole prijaznosti stranki storil to uslugo, ter vzel njen predlog na zapisnik. PraŠal je strank , če želi slovenski ali nemški zapisnik, na kar je stranka rekla, da [ji je to vsa eno. Nato se je zapisal ž njo slovenski zapisnik. To je suho dej • stvo. Zemljeknjižni vodja je tedaj postopal popolnoma pravilno. Namen dr. Egerjev je prozoren! — Blatiti in denuncirati poštene slovenske uradnike, ki storijo, — kakor v tem slučaju več kakor svojo dolžnost. Badovedni smo, če bo dr. Eger dal zadoščenja zemljeknjitnemu vodji g. Čerčku.
— Nepričakovan na|nove|ši odlok o. kr. dot. šolskega sveta
Prejeli smo in objavljamo : S avnemu uredništvu „Slovenskega Naroda** v Ljubljani. — Z ozirom na dnevno vest v št. 3 dne 5 januvarja 1909, Vašega oenj. lista: .Nepričakovan najnovejši odlok o. kr. deželnega šolskega sveta aa Kranjsko — silovit udarec aa uboge starše", blagovolite vzeti resnioi na ljubo na znanje, da sem jaz poročevaleo o prošnjah za oproščenje od plačevanja šolnine, oziroma aa odložitev plačevanja Šolnine učencem prvega razreda srednjih Šol. Očitanja torej ne zadevajo gosp. deželno vladnega svetnika viteza Kal-teneggerja ampak mene. Sioer pa po mojem prepričanju niso osnovana. S spoštovanjem Fr. Hubad, o. kr. dež. šolski nadzornik.
— Is nčiteljakih krogov se nam piše: Ker so po ponedeljkovem shodu jako različna mnenja med ljudstvom, kakor tudi med nekaterimi učitelji, zato je potrebno nekako pojasnilo. Do sedaj so bila vsa učiteljska društva, koja so v „ Z vezi", nekak privesek narodno napredne stranke. Kdor ja bil Član kakega društva, je moral biti pristaš nar. napr. stranke in je
tudi moral za njo sg'tirati. V plačilo aa to so pa afiteljska društva zahtevala, naj da narodno-napredna stranka njenemu načelniku dežtmoaborski mandat, ker je B. L S dala načelniku »Slomškove zveze" deželni in državnozborski mandat akoravne pri njih stranki ni niti deseti del vsega učiteljstva. Ker so pa razni pristaši na nelep način odklonili načelniku učitejjstva kandidaturo, zato je bilo učitelj stvo prisiljeno se cfioijalno izjaviti, da njih organizacija ne pripada več nar. napredni stranki. Ker je pa učitelj s t vo odločno izjavilo, da ne pristopi k nobeni drugi stranki, aato je nerazumljivo, kako more »Slovenec" pisati, da mora sedaj vsak učite j pristopiti k nSlomškovi zvezitf, ali pa k sooijalnim demokratom. To je naravnost nesmisel. Učiteljska sveza je sedaj samo stanovska organizacija, torej imajo v nji prostor pristaši vseh strank, ker bo a veza skrbela odslej samo za stanovske koristi in za izobrazbo ljudstva. Vsak učitelj za svojo osebo pa lahko pripada k tej ali oni politični stranki, to od sedaj naprej nikogar nič ne briga. Tako imajo urejene svoje stanovske organizacije tudi drugi stanovi in tako je tudi prav. Po veliki večini bo učite jstvo ostalo Še pri narodno-napredni stranki, ker se politično prepričanje pri značajnih možeh ne preminja kakor kaka tuknja, ali to je od sedaj naprej vsakega posameznika privatna zadeva. Seveda bodo morali izostati v „Naroduu članki kakor je bil sobotni, ker drugače tudi za posameznike ni prostora v stranki. (Opomba uredništva. Ta dopis tiskamo brez spremembe, ker dajemo svobodno besedo v našem listu tndi učiteljstvu, kadar jo hoče imeti.)
— SI o venec" je v torek 6 januarja prinesel notioo, v kateri je pavšalno sumničil varnost gospodarskih zavodov ki so v naprednih rokah. Na prošnjo nZveze slov. zadrug" je župan Hribar kot predsednik na rodno napredne stranke danes uradno povprašal vodstvo S. L S. ali želi, da se zopet vname take vrste boj na veliko veselje Nemcev. Uredništvo „Slovenca nas je danes obvestilo da je predmetna notica prišla pomotoma v list.
— Vitez Oskar Kaltenegger je velik prijatelj ljudskoŠolskih učiteljev. Pred par leti je prišel k njemu učitelj v fraku, cilindru in v beli kravati ter ga prosil za nadučiteljsko službo v N Gospod vitez je misli), da ima v osebi elegantno oblečenega moža pred seboj kakega sodnega svetnika in mu je ponudil — Čudno, — stol. Ko je pa dotičnik povedal, da je učitelj, se je g Odkar tako trdo vsedef na svoj stol, da je po kazal pete kvišku, prošnjika pa na-hrulil. — G. Oskar ima sploh učitelje neizrečeno rad To pa izvira od tod, ker je bila njegova žena tudi učiteljica. Ko je bd kot okr. glavar imenovan za referenta o. kr. dež. šol. sveta, je rekel neki okr. g a var tamošnjemu o. kr. okr. šoNk mu nadzorniku: „Wehe euoh!" Nadzornik je pa glavarju mirno odgovoril: „Ioh vrtUste nioht varam!" Upajmo, da s Sohwarsem izgine s pozorišča tudi naš ljubi Oskar.
— Javni ahod v Idriji se vrši v soboto 9 t. m ob 8. zvečer v pi-varni pri„ Črnem orlu " Na sporedu so idrijske občinske zadeve iu ustanovitev tretjega deželnega nadzornika na Kranjskem. Z ozirom na važnost dnevnega reda se pričakuje pol« noštevilne udeležbe.
— Nerazumljivo postopanji*. Predstojnik okrajnega sodišča v Škof j i Loki g. Š u in e r jo sicer naroden mož, a vendar n e dovoljuje, da bi se dvignil v »Kranjski hranil niči« naloženi denar varovancev. Tu je pač čudno in docela nerazumljivo postopanje. Ce varuh nima več za upanja do »Kranjske hranilnice;, kako ga more nadvaruška oblast siliti, da mora vzlic temu puščati v tem zavodu denar varovancev.
— Kranjska deželna vlada, uit se na Koroškem! Vsakomur je še \ živem spominu divja gonja za dvoje žične napise na krajevnih tablah in« Kranjskem. Okrajna glavarstva so se pri tem sklicevala na neko zasta relo naredbo deželne vlade, ki zahte va dvojezičnost pri takih napisih. Mi smo takrat navajali, da taka naredba za Kranjsko ne more držati, ker so na Štajerskem, posebno v Sa-vinski dolini občine, ki imajo samo slovenske napise. A sedaj prideuiu še z značilnejšim dokazom. Koroška je tista slovenska pokrajina, kjer ima slovenščina najmanj pravic. In vendar so na Koroškem slovenske občine, ki imajo samoslovenske napišete da bi jih bila dosedaj deželna vlada prepovedala. Taka napisa sta n. pr. na krajevnih tablah v Glinjah in v Zadolah (Zdole) med borovniška občine. In kar je dopustno v ponem-čeni Koroški, bi naj ne bilo dovoljeno v popolnoma slovenski Kranjski? Koroška deželna vlada molče pusti samoelovenske napise, ker bi sicer morala priznati, da so za Koroško predpisani dvojezični napisi.
— Triasad nameaioik in ne-altJlsko   demonstracije   v Trstu
poročali smo, kako se je na nedeljskem shodu Narodne delavske organizacije v Trstu prvič hndo napadalo tržaškega namestnika princa H o h e n -loheja in se proti njemu demonstriralo, ker ae je bila po Trstu raz nesla vest, da je on vsled pritiska socialdemokratov in komore vplival na paroplovno društvo „Dalmatia", da je le ta prelomila že pravno-veljavno sklenjeno pogodbo s slovanskimi delavci. Takoj v ponedeljek je pa dobil poslanec dr. Rybai od gosp. namestnika pismo, v katerem ga vabi, naj takoj pride k njemu, da se pojasni, aakaj so se pravzaprav godili v nedeljo ti skrajno neljubi prizori proti njemu. Dr. Rybar je šel k na-mestn ku in mu povedal, da je pred sednik delavskih zadrug dr Cima-d ori izrecno izjavil, da je bila pogodba „Dalmatiau razveljavljena le na odločno zahtevo namestnika. Gospod namestnik je z začu denjem sprejel to poročilo dr. Rybaf a in odločno izjavil in zatrdil, da sta pač prišla k njemu poslanec Pagnini in dr. Oimadori ter zapretila z gene ralnim Štrajkom, ako se pogodba ne razveljavi, ali da se on — namestnik
— nikakor ni hotel spuščati v to zadevo, temveč vzel to vest edino le na znanje brez vsakega najmanjšega vpliva na katerokoli strani, ker to vprašanje po njegovem mnenju ne spada v delokrog politične oblasti, temveč v kompetenoo sodišča. Da se stvar še natančneje razjasni, je namestnik v torek zopet povabil k sebi dr. RybaJa in obenem dr. Cimadorija Dr. Cimadori je moral v navzočnost^ dr. Rvbafa izjaviti, da namestnik nikdar ni vplival n a razve 1 j a v ljenje pogodbe z „Dalmatiou. Dr. Rybar je nato pred namestnikom očital in oštel dr. Cimadorija, da je grdo zlorabil namestnikovo ime in da je edino le on — Cimadori — kriv vsega, kar se je proti namestniku dogodilo. Dr. Cimadori je moral
— osramočen kot lažnik — brez vsakega odgovora in v navzočnosti namestnika požreti ta in še razna hujša očitanja. Ko se je stvar tako razjasnila, je poslaneo dr. Rybar namest niku izjavil, da je sedaj očito, kdo je kriv, da se ga je od slovenske strani neopravičeno napadalo in se proti njemu demonstriralo. Z gospodom na mastnikom je s tem stvar poravnana, ne pa z dr. Cimadorijem, z „Dalma-tiou in drugimi krivci. Poskrbelo se bo, da bo vso to „iepo družbo" v kratkem — glava bolela.
— Tepeni socialdemokrate v Trstu. „Narodna delavska organizacija44 v Trstu je sklicala v ponedeljek večer javen shod železničarjev v Sokolsko dvorano tamošnjega „Narod nega doma" v svrho ustanovitve podružnica Češko-slovanske zveze železniških uslužbencev. Shoda se je udeležilo okoli 250 Slovencev in kakih 150 socialdemokratov pod vodstvom znanega »kačjega pastirja" Kopača in dr. Šolarja. Socialni demokratje so ob 8. korporativno prikorakali s svojega shoda, ki so ga poprej imeli v ulici „Bjschetto" in iz nemškega društva „Adriaperle" via Boooaoio. Sprva je vladal v dvorani mir. Tovariš Skalak je otvoril shod, rekoč, da bo vsakomur dovoljena beseda, ki se bo spodobno in mirno obnašal. Ali že tu zakliČe so o al dem o krat dr. Šolar: nMi zahtevamo, da se voli predsedstvo!" Tovariš Skalak mu je odgovoril, da sklicuje shod pripravljalni odbor Češko-8lovanske železniČarske zveze, v imenu katerega predseduje shodu on sam Dr. Šolar vpije: „Mi ne bomo danes tukaj ubogali, ampak komandirali !" Na te besede so pričeli vsi sodrugi rogo vihti in vpiti. Tovariš Skalak da besedo predsedniku N.D O. dr. Mandiču. nakar so sooialdemofcratje vzdignili pravi brup: žvižgali in kričali so na vse pretege. Nato je nastal pravi vihar in pravcati pretep. Stolice so kar frčale po dvorani in ni bilo pet minut, ko so bili vsi rdeč k ar j i
— z več ali manj razbitimi glavami na trgu pred „Narodnim domom". Bežali so tako, da so v grozni konfuziji razbili par šip. Tudi Kopač je bil prav po predpisih „nabunkan-, do Čim je dr. Šolar tako bežal — in to iz tiste telovadnice, v kateri je pred leti kot navdušen Slovenec telovadil — da v veži ni niti znal razločiti okna od vrat. Policijski komisar dr. Trnoveo, videč, da je v takem razburjenju shod nemogoč, je tega razpustil. So oi al demokratje so si nekaj Časa „hladili u razgrete in nabite buče na trgu, potem pa bili od polioije razgnani. Nekateri ranjeni so si poiskali pomoči na zdravniški postaji, Kopač je pa tekel v uredništvo „Piooola", kjer je milo potožil, kako so bili on in njegovi somišljeniki od Slovenoev v „Narodnem domu" tepeni. „Piccola" je pa tudi grdo nalagal, sporočivši mu, da se je v Sokolska dvorani na sodruge streljalo, kar ja pač grda in nesramna laž. — Slovanski železničarji so se po raz-
Euščenem shoda zbrali v prostorih f. D. 0, kjer se je vršilo zaupno sborovanje in ogorčen protest proti
dogovorjenemu sooi al demokratičnemu nasilju. Med socialdemokrati ja bilo več Nemcev in Lahov, katere sta Kopač in dr. Šolar nabrala v nemškem društvu „Adriaperle" in v „rdečem domu" ulice Bosohetto, a namenom, da s pomočjo teh raaženejo slovenski železničarski shod.
— V t*|nl se(l občinskega sveta ljubljanskega je župan omenjal lep napredek slo enskege gleda HšČa. Mestnemu uradniku Ivanu Kališu se je dovolila stalna upokojitev ter mu dal naslov ravnatelja Razpisana služba asistenta mestne hranilnice se je po debla Avgustu PetriČu. Stražniškim vodjem je imenovan nadstražnik Alojzij Sla novec, nadstražnikom Mihael Sitar, definitivnim stražnikom pa Mihael Stan te. Bivšemu mestnemu uslužbencu G. se je spregledala disciplinarnim potom naložena mu kazen, drugemu se sioer ni ugodilo, a skle nilo pomagati mu drugače. Mestnim otroškim vrtnarioam so se a višali prejemki za 300 K. Prvim strojnikom pri vodovodni zajemalnioi v K lečah je imenovan dosedanji drugi strojnik I Žirovnik.
— Imenovanje Za uradnika pri centrali zavarovalnice privatnih uradnikov za Štajersko in Koroško je imenovan visokošoleo Anton Sage-din. Oddati je še mesti dveh slovenskih poduradnikov.
— Is šolske sluibe. Zaradi bolezni je d -bila dopust učiteljica gdč. Marija Jelene v Godoviču in pride na njeno mesto kot snplentinja absolvirana učit. kandidatinja gdč. Frančiška Maver. Zaradi bolezni je dobil dopust učitelj gosp. Josip Svetlič v Skofji Loki in pride na njegovo mesto bivša izprašana učiteljska suplentdnja v Šmartnem pri Kranju gdč. Ljuboslava Orehe k.
— Iz finančne službe na Primorske m. Evidenčni eleve Kristijan Pertot je imenovan za evidenčnega geometra II. razreda v XI čin. raz redu, Hajko Reburek pa za fi nanČnega kanoelista tudi v XI. Čin. razredu.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v
petek se igra drugič velezabavna burka „Veleturist", ki je zbujala pri premijeri toliko smeha.
Slovensko gledališče. Včeraj popoldne so igrali romantiško dramo „Grof Monte Cnristo". Pri ti predstavi je en del občinstva g. Ronovski sikal in oelo žvižgal menda ker na ulioi vedno nemški govori in hodi neprestano k nemškim predstavam. Sioer je pa pri našem gledališču še nekaj takih neporabnih moči. Zvečer je bila na čast deželnim postanoem predstava opere nZrinjskiu. Gledališče je bilo sioer nabito polno, samo za poslacce rezervirana mesta so ostala prazna. NavzoČni so bili samo dež. glavar Š u kije in poslanca dr. Pogan in Zupančič.
Za živeče ponesrečence vsled katastrofe v Itaijl se po vsem svetu nabirajo darovi in se sestavljajo pomožni odbori v ta namen. Tudi ljubljanski župan g. Ivan Hribar je na včeraj dopoldne sklical v mestno dvorano na magistratu več gospodov, da bi se sestavil odbor z istim namenom. Odzvalo se je kakih 20 gospodov. G. župan je pozdravil udeležence in govoril o strašni potresni nesreči v Južni Italiji, koja nesreča je zahte vala več Človeških žrtev kakor sploh kdaj kak potres. Sožalje za žrtve te katastrofe je po vsem svetu veliko in povsod se sestavljajo odbori, da z nabiranjem darov lajšajo bedo žrtvam, ki so ostale pri življenju. Ker je tudi Ljubljana leta 1895 čutila grozote potresa, se je zdelo županu potrebno, da bi se tudi v Ljubljani sestavil pomožni odbor in se izdal oklic na občinstvo, da bi darovalo za žrtve. Obč. s ve t ljubljanski je že daroval v ta namen 1000 K, ki jih izroči temu odboru, ki se ima osnovati. Gosp. lekarnar Pioooli se je ponudil, da sprejme blagajniški posel. Gosp. župan je prebral nato listo gospodov, ki so se priglasili v ta odbor: Pioooli, dr. Zamik, Župan Hribar, Fa-lesohini, Grassi, polkovnik pl. Lukano, Hans Roger (poklioanec: Prosim moje ime je Ivan Roger mL), prof. Funtek, Roger st., Tene n t e, prof. PetkovŠek, dr. Ivan Jenko, trgovec P e r d an in trgovec Lili e g. — Odbor je imel takoj sejo in se konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen g. župan Ivan Hribar, aa njegova namestnika gg. stavbenik dr. Falesohini in polkovnik pl. Lukano, aa blagajnika gg. lekarnar Pioooli in trgovec Roger st., sa zapisnikarja pa Ivan Roger ml. in prof. Petkovšek. Sklenilo se je, da se izda oklio na občinstvo sa prispevke in da se rastegne delovanje odbora na vse slovenske dežele. Med odborniki se je takoj nabralo 715 K.
Častni veter. Srojemn velesa-služnemn koncertnemu pevovodji g. Mateju Hubadu priredi povodom Najvišjega odlikovanja pevski sbor »Glasbene Matioe" noooj v veliki sgornji dvorani „Narod-nega doma" častni veder, h kateremu se častilci odlikovana in pri-
jatelji „ Glasb ene Matice" vljudno vabijo.
bo noš na Japonakesal V Soboto a večer 9. januarja točno ob osmi uri jo odjadramo v japonsko mesto „čon K in" Na jadrnico vaa me m o „Slovensko Filharmonijo", društveni pevski zbor in kvartet „Glasbene Matice". Sopotnikom priporočamo slabe obleke, ker udeležili se bomo vseh japonskih zabav. Ogledamo si tudi japonsko Čaj ar no in seveda tudi „Japonke". Na trgu nMaki S kaki" promenada in ples. Kdor še nima vstopnice, naj si jo takoj preskrbi pri trgovcu E. Skušku na Mestnem trgu, ter stane za oelo noč samo 1 krono. Na svidenje v soboto zvečer! — Veselični odsek „Sokola I u
Savan sU ples. V toreh zvečer je bil v veliki dvorani .Narodnega doma" Savanski ples, prva plesna prireditev v letošnjem pred pustu v Ljubljani. Ples se je vršil pod pokroviteljstvom narodnih dam pod vod stvom gospe dr. Tavčarjeve, ka teri je bil izročen krasen Šopek in društveni trak. Dvorana je bila bogato okrašena a eksotičnimi rastlinami in emblemi društva „Save". Iatotako je bil vestibul ves v zelenju. Ples sam je bil zelo animiran. 'J a kako bi tudi ne bil! Saj so bile plesalke ljubke gospodične in lepe gospe, plesalci pa vneti gospodje, ki so kakor tudi plesalke prinesli seboj dovolj živahnosti in veselja in dobre volje. Prvo in drugo kadriljo je plesalo po 40 parov pod vodstvom gosp. Esta. Do jutranjih ur je trajal ples ob zvokih godbe „Slov. Filharmonije", ki je igrala dovršeno in žela za svoje igranje obilno aplavza Damska darila sta izvršila gg. Birola in Gaspari zelo okusno, da so vzbujala splošno priznanje.
Z ozirom na napad na dr.
Earlovška v Celja v „Slovencu" od 5. jenu var j a nam poroča g Smole, da ni res, da bi mu bil dr. Karlov-Šek vse prodal, ko je tirjal plačilo za delo, za katero je bil naproŠen in je bil torej upravičen zahtevati to plačilo. Smoleta in obrt njegovega očeta, pri katerem je gosp. Smole le poslovodja, so da skušali uničiti ljub ljanski nemčurji s pomočjo Tirolca in nemškutarja Mateliča, ki je najemal proti njemu nemškonaoijonalne odvetnike.
Beračenje od hišo do hiše.
Med ljudmi, ki so hodili letos od biše do hiše in od vrat do vrat voščit srečno novo leto, je bila tudi sufierka nemškega gledališča. Ta vrla ženska sliši na ime Ana Mahr. Obletavala je ljudi s čudovito vztrajnostjo in jim a nedosežno zgovornostjo vsiljevala listič, na katerem je poleg nekaj groznih verzov natisnjena tudi pre značilna izjava Kant je trdil, da ga ni nobenega praznega prostora na svetu, sufl-rka Ana Mahr pa je razdeljevala listič, na katerem je natisnjeno, da je njen žep popolnoma prazen in da je bil torej Kant v zmoti. Verjamemo sioer, da so pri nemškem gledališču različni žepi popolnoma prazni, ne samo žep podjetne Aoe Mahr, toda vzlio temu ne pojmimo, kako se je Ana Mahr drznila laziti okrog Slovencev in f htati pri njih. Saj je vendar dosti Nemcev in ti so vendar strašansko „nobel" ljudje. Mioi Kovaos, krepostna ljubimka se je vzlio svoji teatralni naivnosti prepričala, da je manufaktura v Ljubljani imenitna stroka; Irma Sennberk bi to lahko izpričala glede bančne stroke; Mici Baum bo pa to tudi potrdila, morda celo za več strok. Torej je res nepotrebno, da hodi nemška sunSrka iskat milodarov okrog Slovencev.
Za žrtve katastrole v Siciliji
se daroval o. kr. priv. avstv. kreditni zavod za trgovino in obrt 10000 K.
Statlstcni podatki o tujskem prometu v LJubljani leta 1008. Lansko leto je prišlo v Ljubljano 50.891 tujoev, kar je pač za naše razmere ogromno število, ker tujskega prometa do pred kratkim skoro poznali nismo. Dospelo pa je meseca januarja 3219 februarja 3403, marca 8904, aprila 3788, maja 4277, junija 4032, julija 4628, avgusta 5748, sep tembra 5505, oktobra 4592, novembra 4240 in decembra 3515 tujcev.
Nekaj podatkov o delovanja policijskega oddelka. Lata 1908 je bilo v policijskem oddelku ljubljanskega magistrata izdanih poleg različnih potrdil, spričeval itd. 435 delavskih knjig, 324 domovnio, 356 spričeval o lepem vedenju, 302 orožna lista, 285 potnih listov, 28 krošnjar-skih dovolil, 27 legi tim aoi jskih izkaznic, 1121 nakasnio za brezplačno dobavo zdravil ubožcem, 76 rasnih produkcijskih dovolil, 107 spremnio aa orožje in raastreijivo, 94 poselskih knjig, 1072 dovolil sa zabavne prireditve, 109 oseb pa je bilo odpravljenih domov a blagotvorno vožnjo.
Tsak volaškotaksnl obveznik se ima tekom meseca januarja vsakega leta aglasiti pri županstvu, v čigar območju ima svoje navadno, ali stalno bivališče. Ta aglamtev ee lahko opravi ob navadnih uradnih
urah ustmeno, ali pa pismeno a vpo-rabo predpisanega zglasilnega obrazca. (V Ljubljani v mestnem vojaškem uradu, „Meetni dom", L nadstropje, vrata št. 1) Kdor aglasitev opusti ali ae prepozno zgiasi, se kaznuje ■ globo do 50 K, v slučaju neizterljivosti pa ■ zaporom do 5 dni.
ftolo v Spodnji Šiški so zaprli, ker imajo otroci šolskega sluge ikr-latico. Ni znano, če se je pri drugih otrocih tudi pojavila 6 kri a ti oa.
Obrtno vestL Za predsednika pomočniške izpraševalne komisije mizarske zadruge v Novem mestu je nameščen g. Vinko Ume k, mizarski mojster v Novem mestu, za njegovega namestnika pa g Anton Peršina, mizarski mojster v Ločni pri Novem mestu in sioer za dobo 3 let
Za ranami Je umrl 27ietni
fant Andrej Vrhoveois Vrha v bolnišnici usmiljenih bratov v Kan diji.   Vrhoveo  je   božične praznike praznoval s Budim pretepom, v katerem so ga tako zdelali.
Blejsko Jezero je zmrznilo popolnoma in je led čvrsto gladek — na kar opozarjamo drsalce.
Umrla je v Ilirski Bistrici v starosti 76 let rodoljubna gospa Frančiška Pavlina Lešnik roj. Batestin. N. v m. p.!
Dekan In glnvnl topnik v Laškem trgu ob Jut tel. je postal
—  po   rajuem   dr. Z,ži — stolni vikar v Maribor, dr. Fr. K ruljo. Klub naprednih akademikov
v Ceiitt pridno nabira za „ narodno zbirko" ter je v ta namen že nabral odnosno dobil lepe vsote.   Le v Celju samem  se je v dveh dneh na bralo nad 400 kron  Le tako naprej!
Ob glavnem zboru učiteljskega društva za celjski okraj dne 6 januari a v Celju je bil mnogoletni predsednik tega društva, na d učitelj Armin Gradišnik, imenovan za častnega Č lana temu dru« Štvu
Živela  slovenska zavednost.
Kakor poroča krš6. soc. „Straža" v Mariboru, sta pri ustanovitvi šulfe-rajske po družnioe v Podnu ob Milšt. jeseru na Koroškem nastopila kot govornika proti slovenstvu tudi župnika Trunčnik iz Treblinj in P nohta. Prvi je tudi podružnični tajnik. Slo žno ž njim je nastopal pastir Buoh-acher. Mislimo, da naša duhovščina nima nobenega vzroka, da ne bi delovala za družbo sv. Cirila in Metoda!
Resnici čast. Po informacijah iz dobro poučene strani ne odgovarja resnici, da bi bil g. A Jakić, urednik „Slavenske Misli1* v Trstu, kdajkoli v svojem listu napadal Slovence zlasti pa ne v zadnjem Času. Prelistali smo zadnje številke „Slavenske Misli" ter se prepričali, da ni najti v*njem nobenega kakršnegakoli napada na Slovence. Ko ustati jemo to, ker nečemo nikomnr delati krivice.
Poskusen vlom. V skladišču trgovine usnja Cantoni & Co. v Trstu so neznani tatovi hoteu na vrtat i železno blagajno, a so jih o pravem času prepodili.
Mrtveca so potegnili Iz morja v tržaški luki. Njegove identitete še niso mogli dognati.
Zastrupila se le v Trstu 44-letna vdova Marija Košuta.
Pet letnikov ušlo. Iz vojaških zaporov v veliki vojašnici v Trstu je ušlo pet jetnikov. Iščejo jih povsod, a doslej jih še niso mogli dobiti.
Dela IŠČO 1 pekovski pomočnik, 1 strojnik. Javiti „Narodni delavski organizaoi|i" v Ljubljani, Šelenburgove ulice 6, I.
Današnji list ima prilogo „Kmetova lecu, ki ga izdaja o. kr. kmetijska družba za Kranjsko.
Z lopato po glavi. Danes dopoldne je vsled nekega prepira udaril delavec Peter Božič, rojen 1853. 1. v Pirničah in pristojen v Šmartno z lopato po glavi svojega sodelavca Antona Dolenca in mu prizadjal težko telesno poškodbo. Dolenca so morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Karambol. Ko je predvčerajšnjim po Poljanski cesti peljal voz cestne električne železnice, je na tiru pred njim peljal Ivan Ahlin z eno-vpreženim konjem prazen mesarski voz. Vkljub temu, da je voznik dal pravočasno z zvoncem znamenje, se je Ahlin prepozno umaknil in je električni voz zadel v njegovega s tako silo, da se je pri konjski opravi pretrgala prsna veriga. Pri tem je bil poškodovan tudi električni voz.
Zasledovani tat aretovan. Predvčerajšnjem zvečer je bil v neki hiši v Prešernovih ulicah zasačen 521etni agent Ivan Kapus, rodom iz Kamne gorice, ko se je ravno hotel vtihotapiti v neko stanovanje. Poklicani stražnik je Kapusa aretoval. Areto-vanca išče orožništvo na Bledu radi tatvine srebrne ure. Oddali so ga sodišču.
Izgubljeno in najdeno. Žena skladiščnega mojstra Katarina Var-sekova je izgubila   črn predpasnik.
- Vdova Regina Antosevič je izgubila prost bankovec za 10 K. — Čev-
ljarski pomočnik Peter Kolenicky je izgubil klobuk in palico. — Posestnikov sin Ivan Šusteršič je našel zlat prstan.
Delavsko gibanje. Iz jnžnega kolodvora se je predvčerajšnjim odpeljalo v Ameriko 17 Slovencev, 4 Hrvati in 53 Macedoncev.
Slovenski visokošolci
vabijo vso
Sta* h Slovence
na
za
slovensko vseučilišče,
ki bo
v nedeljo, 10. januarja t L
ob polu 11 dopoldan
v veliki dvorani hotela „Union"
(vho3 s frančiškanskih ulic,)
MniVJE: V/IVI RED;
1. Anarhija na avstrijskih nemških univerzah.
2. Slovensko vseuČiliško vprašanje.
3. Slovenske vseučiliške zahteve.
Manifestirajte t oblino uleležbo zo opravičene dmuH zahtei/e!
Sklicatelji.
DroDne sovice.
— Železniška nesreča. Med Milanom in Bolonjo je nočni brzovlak trčil v tovorni vlak. Več vozov je bilo popolnoma razdejanih. Par potnikov je bilo ubitih, več oseb pa težko ranjenih.
— Potopljen parnik. Ruski par-nik »Svjatoslav« je na potu iz Novo-rosijska v Tuapse trčil v neki gTŠki parnik in se potopil. 34 oseb je utonilo, rešile, so samo štiri.
— Potres v Ameriki. V New Yorku in Filadelfiji so te dni čutili precej močan potres. Poškodovanih je bilo več hiš, večja nesreča pa se ni prigodila.
Potres v južni Italiji.
General Mazza, vladni komisar v Mesini, je brzojavil ministrskemu predsedniku, da so v torek rešili izpod razvalin še deset oseb. V celem so sedaj rešili 2300 oseb. Zadnje dni so pokopali okrog: 2000 mrtvecev. Vrednostne papirje denarnih zavodov »Banca d' I tal i a«, »Banca co-merciale«, »Navigazione generale« in »Societa veloce« so spravili na varno. 181 jetnikov, ki so jih radi izvršenih zločinov po proglasitvi izjemnega stanja zaprli, so odposlali v Palermo. Poštne brzojavne in železniške zveze s Palermom in Neapljem so zopet urejene. 10.000 mornarjev in vojakov je v Mesini na delu, da pokopavajo mrliče. Nadškof in duhovniki hodijo med razvalinami okrog, da tolažijo ljudstvo in blagoslavljajo mrtvece pri pokopu. V torek ponoči so lopovi zanetili požar, da bi vsled tega nastalo zmedo izkoristiti. Več nego 100 oseb, ki so po razdejanem mestu plenili, so ustre-
Ijli.
V komercialni banki je izginil skoro ves zlati zaklad; v kleti so našli obleko treh jetnikov, iz česar se sklepa, da so zaklad oropali. Od imetja te banke so našli samo še 20 milijonov. — Pod razvalinami neke razdejane hiše v Palmi se je doigra-la strašna drama. Pod zidovjem je bil pokopan hišni posestnik in dva njegova ovčarska psa. K njemu se je ponoči priplazil neznan tat, hoteč ga oropati. Mož ga je prosil, naj ga reši, a ker tn o rešitvi ni hotel ničesar vedeti, marveč je zahteval samo denar, je mož v svojem obupu naščuval psa na tatu, ki sta ga dobesedno raztrgala. Posestnika so kasneje rešili.
V sobi neke podrte hiše so našli 121etno deklico in njenega bratca. Deklica je sebe in brata hranila s kavo in limonado.
V Mesini se potresni sunki še vedno ponavljajo. V torek so čutili zopet dva silna potresna sunka, ki sta povzročila med narodom silno paniko.
ime. ■   y ,_--•»
Književnost
— Gasilski koledar za navadno
1. 1909. Sestavil Fraao K s. TroSt, ■vezni tajnik. Zaloiil odbor aveae prostovoljnih gasilnih društev. Poleg koledarske vsebine obsega knjižio* ved primernih strokovnih člankov. Cena 60, vin* ., ¥
i frvl slovsawatl Masi ~ koledar in as planik, Narodna in rodoljubna
E%++L
^Slovanska knjigarna in papirnica4* g. J. Gorenjca v Trstu (nI. Valdirivo 40) je izdala v svoji zalegi prvi slovenski združeni blok koledar in zapisnik, kakoršnjega potrebo smo že davno čutili Ta koledar je kaj praktičen: more se ali obesiti, ali postaviti na mizi. Rasun tedenskih listov ima vsakodnevne lističe za trganje, a na konou rasne praktične tablice. Izdelan je koledar solidno in ukusno a tudi glede cen mere konkurirati s sličnimi italijanskimi in nemškimi izdanji. — Gr^sp. Gorenjec je namenil darovati 5% brutto skupila za ta koledar naši družbi 3v. Cirila iu Metoda Toplo priporočamo to koristno in krasno izdanje kakoršnjega treba vsaka slovenska hiaa, posebno pa trgovoi. Slovenski blok koledar se more dobiti po vseh slovenskih knjigarnah. Stane le 1 K 20 v.
Telefonska m brzojavna porodio.
Baron Bienerth pri cesarju.
Dunaj, 7. januarja. Danes opoldne je cesar sprejel v posebni avdi-jenci ministrskega predsednika barona Bienertha. Avdijenca je veljala istemu vprašanju, radi katerega je bil pri cesarju tudi dr. Wekerle.
Krščanski socialei proti kartidni banki.
Dunaj, 7. januarja. Krščansko-socialna stranka razglaša, da z načelnega stališča odklanja takozvano karte Ino banko.
Pogajanja o bančnem vprašanju.
Dunaj, 7. januarja. Uradno se razglasa, da se med obema vladama zopet prično pogajanja o bančnem vprašanju. Najprvo bodo imeli posvetovanje obojestranski referent je in šele potem se prično pogajanja med vladtuna.
Hrvaški ban v Pešti.
Budimpešta, 7. januarja. Hrvaški ban baron Raueh je dosiK?l semkaj in imel dopoldne konferenco z ministrskim predsednikom dr. We-kerlom in hrvaškim ministrom Jo-sipovichem. V nekaj dneh potuje ban na Dunaj, da čestita cesarju k novemu letu.
Spopad na črnogorski meji
Mostar, 7. januarja (Poseb. brz. „Siov. Nar.u) V bolnico v Trebinje so te dni prepeljali Štiri ranjene vojake, izmed katerih bodo na i brže trije umrli na ranah. Ranjeni vojaki so iz 4, takozvanoga „deutschmeister" polka, ki se rekmtira z Danaja. Ranjeni so bili pri patroliraniu na Črnogorski meji pri Kozici. Pri patruliranju je njihova Četa iz nevednosti prekoračila ?nejo, kjer so jo napadle črnogorske obmejne atraže. Na Črnogorski strani baje ni bil ranjen nihče. Srbski prostovoljci \t Amerike. Bslgfid, 7. januarja. (Posebna brz. „Siov. Nar.u) Semkaj sta dospela dva odposlanca ameriških Srbov, da obvestita odbor za narodno obrambo, da je v Ameriki več tisoč srbskih prostovoljcev pripravljenih, da na prvi glas o vojni prihite na bojiSČe.
Pogajanja   med   Avhtro Ogrsko in Tur6i|o.
Carigrad 7. januarja. Po baj-ramskih praznikih se znova prično pogajanja med Turčijo in Avstro-Ogrsko. Bojkot avstrijskega blaga na Turškem se vedno bolj širi.
V. Maklakov na potu med Jugoslovane.
PetrOfjrad 7 januarja. (Poseb. brz. nSlov. Nar.u) Znani ruski politik in poslanec v gosudarstveni dumi Vladimir Maklakov je včeraj odpotoval na Zapad. Posetil bo v in* formativne svrbe Srbijo, Bosno in druge jugoslovanske zemlje. Na svojem potovanju pride tudi v Ljubljano. Iz Ljubljane odide v Trst in od tamkaj v Italijo.
JTrgovina z voznimi I stki.
Berolin 7. jan. Iz Vilne poročajo, da so prišli na sled družbi, ki je trgovala z železniškimi voznimi listki. Država je oškodovana za več tisoč rabljev.
šah proti ustavi.
Berolin 7. jan. Iz Teherana javljajo, da je šah izdal manifest, v katerem izraža svojo trdno voljo, odpraviti konstitucijo.
Slovenci in Slovenke! ne zrinite druibe s«. Cirila m Metodo l
a»lo trt n«j>£rtv>
titne cene * Budir^pešti
r>u« 7 januarja 19C9
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K Pšenica za oktober I9c9 za M) kg K RŽ za april » za 50 kg K Koruza za maj m za 5C kg K Oves za april „ za 50 kg K Efekt v. Nespremenjeno
fteteoroiositnc uerodto.
12 68 1 87 10 »2
7 24
8 63
.5.
=3
c rt
Cas opazovanja
Stanja barometra
5. 6
9. zv.
7 zi. 1 pop.
26
Ji
V+trovl
7489 —96 sl y*hod jasno
74««2 —10-0 sl anod megla 746 5 —39 brezvetr. oblačno
7.
4
9. zv.
7.zj. Z, pop.
7437
742*0 742 t
28 •19
sl jvzhod
0\, sl jjvzhod
Srednja včerajšnja In predvčerajšnja temperatura - 3*3l in 5 61; norm. —2 7 in —ti Padavina v 24 urah o o mm. in " Omm
Potnike
za vso Avstro-Ogrsko sprejme pod provizijo renomirana dragotinarska (umetna) kar-tonažna tvornica. Ponudbe pod „Karton šle 3I4M na in-serc;jsko kancelijo Jan Gregr v Pragi, Jlndrisska ulice 19. 17 1
lite M inteligentna
prodajalka
z večletno prakso špecerijske stroka
za fino trgovino v Lfubl|aiii.    152—1
Posudbe na glavno posto Ljub-IJaoa pod lv500u
Vnuk l««tnia fcoaj
pj r • I i »an>o prriskučen«
izv!vr h H-vijaki 21 -pedkvs s inamko pf|
Vfidoo oitrol   2f«pr»vilDO »lo-
f,ii m ii(tnug'iOf! Edino praktično
ia gladka pota.
* Jhtbi še pri podkovrih
in « tryi*4nah m aetomiu*. 1'osor! Nam« original. ■ ^ «cal ta iadelujajo U specialnega jekla ; T»ruji» »e ponaredb, nepombnih % -radi munjvrffdnetfii m»t«rn»U in pft-eite , kadar kupujete naUncno n* gore jo rantveno loamko, »ti«n>eoo
na ▼ ta k era originalnom H-sUlu
(O
to
ostilna
„Pri Bobončkii" na Gilncak
z novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred so  odda zaradi bolezni takof ali posnelo ▼ nalosa.
= Iatotam so Odda tudi ==
prodftj&lsica, vse staxo?anj in delav&iea.
Več se izve na fW"ea>h |f, 37 pri LtnbljanL 4r>8 -42
Viktorija Stegnar javlja v svojem, ▼ imenu svoje hčere m Inke omož. firobelnik in vseh drugih sorodnikov tužno Test, da ie preminul nje
dobri soprog oziroma oče, gospod
c kr. sodni uradnik v p.
po daljši bolezni v 70. letu svoje starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek,  8. t. m. ob  lJ23« uri pop iz hiše na Sv. Petra cesti št 24 k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v soboto, 9. t. ro. v frančiškanski cerkvi ob 10 uri dop
Rajnika priporočamo v prijazen spomin.
Ljubljana, 6. januarja 1909. 159
Zahvala,
158
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, stric, oziroma svak, gospod
#iton £ušin
dne 4. t. m. ob 8 uri zvečer v 57 1. svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnega se je vršil dne 6. t. m ob V82. uri popoldne iz hiše žalosti v Sodražici na ondotno pokooališče
Blag mu spomin! Sodražica,    7. prosinca 1909.
Žalujoči ostali
Ob prebridki izgubi našega iskreno-Ijubljenega, brata, strica oziroma svaka, gospoda
^fotona £ušina
čutiiro se dolžne izrtči najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v dnevih žalosti tolažilno stali na strani ter vsem, ki so v tako mnogobrojne m številu izkazali dragemu rajniku zadnjo čast, spremljajoč ga k večnemu počitku. Hvala vsem.
Sodražica,   7.   prosinca 1909.
Žalujoči ostali.
I
Ustna voda j
, „EUODIN"
!       Spedjalite za kadUee.
{ Glavna zaloga lekarna  4813 3 j
v. Ib. Pl. Trnkoczv v Ljubljani. ^
Od 25. decembra do 25. lanuvar]
prodajam na svojib prostorih ■v šolslcezxx drevored-u. pca©er 3-u.TDlle3r5.egra. mosti:
Prima slanino
brez koie£od prašičev Iz lastnih pltsUsč
I. vrste.....- k$ kron 1*50
H........„ » ni
-= Meso istih prašičev: =
I. orste......R$ kron 140
H.    h ......n    m 1*20
4291 34 Elija Predovič.
IMO M prijazno
stanovanje
■a mirno stranko   brez otrok, obstoječe ie treh  vetjih sob in pritikli-narni za februarjev oziroma majev termin. 151—1
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Prijazno stanova. Je".
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato ilustrovani katalog ■ preko 5' 0: Blikami vat h vrst rukljaat b, srebrnih in zlatih ar, dalje vseh vrst solidne zlatnine in srebruioe, glasbil jeklenega in nsnja-tega blaga, kadilnth priprav itd. po isvirnih 3705  24        tvoruiških cenah
NikijaaU ara remanto-
arka.......K 3*50
Sistem Roskopf pat. . _ 4*— Švicarska is vir na Bos
kopf pat.....m 6'—
Kegistr.   Adler Roskopf ni ki a« ta remon-toarka na s.dro   . . m   7*— Goldinaata remootoar-srha s kolesjem ,Lona* m dvojnimi   pokroTci  r    9 — Srebrna reocont s kolesjem Gioria' odprto .   8 40 Srebrna remoatoarka z dvojnimi | okrovoi .   „  22 60 Srebrna oklopna verižica s obročkom
na venet, 16 gr   teže....... 9   2 6fl
Rnska tolika nikljasta remontoarka a kolesjem »Lana' K V 60, nra s knkavieo K 8 60, budfl-niea K 2 90, kabiuska ara K 3 schwarz-
waldska nra K 2 60. Za vsako uro 3 leta pismenega jamstva. —
Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tvorniea sa ore lian Konrad, a. kr. dvorni dobavitelj   Most št 667, Češko.
Sirom anani ter jako dobro obiskovani
hotel
pri .Zlatem levu'
v Kanala ob Bohinjski železnici se odda iw-»
■ L Jeferuarjem 1909 z vi« oprave
na račun.
Pogoji ter promet se iave pri lastnika A  Križnico ▼ Kanalu.
IIČudite seli
4 psjrt ievtj«v zrn samo 3( 6 90
Zaradi nakupa ogromnega števila obutvi se bode samo kratek ćas oddajalo po tej sramotno nizki ceni: 2 para moških in 2 pera ženskih čevljev na trakove
z močno zbitimi, jakimi podplati s posebno finim usnjem obšitih, veleclegaatni najnovejša oblika in moćni. Velikost na cm ali po številkah. Val 4tlrjo paH stanejo samo 6 dO K. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamena dovoljena, tsdi denar brez ne pri lik nazaj. 149
L. Zvveig, Krakov 50/20.
J^ado Predahe
c. kr. davčni asistent
Vilma Predalič roj. Gangl
*^*^v-t£   poročena. ^2^^->—» U //(etliki, 7- Januarja 1909.
pecijaliteta modn.h telovnikov.
frak, smoking in salonske obleke za gospode so do najfinejše izvršitve v veliki izbiri v zalogi, kakor so tuli v zalogi suknene bele in crem in svilnate bluze in krila za dame
>vlto  nlake   «-«»*x«- t
„Angleško skladišče oblek" 0. Bernatovič
• « «9 934
1 .)ubt juna.
Os sir« i»v^trij*r\«f
Izvleček iz
Bb)
a reda.
Vf9i«aven od 1. oktobra 1908 leta.
f^inod trn Mttlii|»aM» imiL 4eL*
7»05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel„ Gorica,
a. X žćlTrst, ckr.drž. žeU Beljak čea Po-drozjco, Ca-OTec , Prago. 7-07 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevje.
s?r*»Ki!»«^««'. Osebn! vlak v smeri i -a»*nfce, Bcijak, (čea Podrožčico) Celovec, P a^o.
j*38 aradlpoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, losenice, Trbiž, Beljak juž. žel^ Gorico dii. žeU Trs €t\ aeU Beljak, (čez Pod.ožčico) Celovec Q
«05 peaeldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevja.
1*40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica dri. £el„ Trst dri. žel„ Beljak, (čez Podfoičico) Celovec, Praga.
f io zvefior. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevje.
7*3b zveeor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0-40 ptnr-v. Osebni vlak v smeri: la-sentce, Trbiž, Beljak, jul. Sel., Gorica dri. del.. Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čem fcciroačico).
&i&cS H LSaMlasa Ariu holoAvavi
/28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. t-OB popeldno. Osebni vlak v Kamnik. r\c ?veOer. Osebni vlak v Kamnik O'BO p«ns>el. Osebni vlak v Kamnik. (S**? -eb aedeljaa in praanikih do 31. oktobra.)
Pritoke p> Mublttm« trni. tmLt
o-ae zjutraj. Osebni        Is Beljaka že!^ Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8a34 zjutraj. Osebni vlak is Kočevja, Straž* Toplic, Rudolfovega, Grosuplje.
11-22 prodpeldne. Osebni vlak  iz Prag;-. Celovca, Beljaka juž. žei., čez Podrožcie In Trbiž, Gorice drž, žel., Jesenic, Tržiča,
282 popoldne. Osebni vlak iz Kocovji. Straio Toplic, Rudolfovega, Grosuplje,
4-13 popoldne. Osebni vlak ta Bel jer luž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (č* Podrožčico) Gorice drž. aeU Trsta dr žel. Jesenic, Tržiča
6*bo zvečer. Oseb. vlak iz Pragsf Cslcvci, Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
837 zvsoor. Osebni vlak iz Kočevja,3traŽs>^ Topile, studolfovega, Grosuplje.
8-4b zvoAor. Osebni vlak is Beljaka lirr-žeU Trbiža, Celovca Beljaka (čea Po^^ roždco) Trsta dri. žel Gorica drJL Jsh, Jesenic, Tržiča.
li-bo ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsi* dri. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
PrittOd v LJublj&iztt Uri kolodvecr
8-48 zjutraj. Osebni vlak is Kamniaa> io-b8 prodpoldno. Osebni vlak iz Kamn^kr;* evio Lvocor. Osebni vlak iz Kamnika 9*88 ponori. Osebni vlak iz Kamnika   i a.' ob nedelj zh in praznlldb do 3l. oktobra.)
(Odhodi Is prihodi s«i ovnsčsmt v afadj svropejskam času.)
G. kr. frafaatežtsrvo irtavsis žeissaic v IPra?«
i n
juMjaiiKka kreditna banka v Ljubljani.
Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
■i. glavnic, k 9,ooo.ooo. Strttar]e*e nliea itev. 2- ftemer.iii • v»«i k
sprejema vl6|S M kSjIiiCS in SS ISkoCi raCsater jih obrestuje od do« vlogs pO Čistih
4
Xn»uifl ta prodala srsiks ta vrsOssslas sspjrig vsoh vrst po dnevnem kor tu.
t.^«-:n^AK ;n cwi(/f»vnrni uradni k Kasto PuetoslemSek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«,