Številka 14 TRST, v četrtek 14. januvarja 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN mH ;ai5njem meteorologičnem observatoriju potresni aparati zabeležili močan potresni sunek. REKA 13. Tukajšnja potresna opazovalnica je danes ob 1 uri 22 min. zjutraj zabeležil 15 sekund trajajoč močan potres. Mnogi zatrjujejo, da je po prvem sunku sledilo polagoma če več sliibejih sunkor. DUNAJ 13. Potresni aparati centralnega zaveda za meteorologijo in geodinamiko so zabeležili danes močan potres, katerega epicen-trum je bil oddaljen okolu 400 kilometrov. Tresenje ie pričelo ob 1 uri 47', maksimun tresenja ob 1 uri 49', konec ob 2. uri. GENOVA 13. V minoli noči ob 1 hh 45 minut je bilo čuti tukaj valovit potres, ki je treiai 45 sekund. MILAN 13. V minoli noči ob 1 uri 50 sekund je bilo čuti tukaj lahek potres. IMOLA 13, Tukaj je bilo v minoli noči ob 1 uri 43 minut čuti zelo močan potres. Prebivalstvo je prestrašeno večinoma zbežalo PODLISTEK. Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva Spisala Karo! i na Svetla. - lz češčine prevel F. P. — Ker ti je po ranjci tako žal, se torej toliko bolj usmiliš njenega otroka — se je vmešal svak, videči, kako se Lukaš v globoki ganjenosti zaman trudi spregovoriti k Vendulki. — Dosedaj je vodila, kakor si morda že ćula, gospodinjstvo pri Lukašu moja žena; sicer mu je rada delala to uslugo, ali dalje je ne more več. Kakor veš, imamo tudi veliko gospodarstvo. otroci so še v plenicah, bliža se delo na polju in ako nočemo utrpeti velike škode, ne more žena vsaki trenotek tekati iz hiše. Nič ne bi rekel, ako bi imeli svatbo tja črez teden dni; a vidva sta si sorodna, imata enako ime, zato morata prositi dovoljenje pri gospodu škofu v Litomeh-cah, ki se gotovo zavleče in bogve, če je dobita v dveh mesecih? Zato te prosimo vsi sorodniki, kar nas je se strani Luka-ševe, da bi prišla, z ozirom na nujno potrebo v naši rodbini, takoj gospodinjit k iz stanovanj. Nekatere hiše in tudi obok cerkve kažejo razpoke. Tudi r drugih občinah okraja so čutili potresne sunke. Prebivalstvo se je zbiralo na trgih. Nekoliko dimnikov se je zrušilo in več kmečkih h>š je dobilo razpoke. BOLOGNA 13. Danes ob 1 uri 51 minut po noči je bilo čuti valovit potres ▼ smeri cd severa proti jugu. BENETKE 13. Ob 1 uri 37 minut in ob 1 uri 45 minut po noči je bilo čuti tukaj potrebne sunke. VELIK POTRES V KALABRIJI in SICILIJI. RIM 13. Močan potres so čutili tudi v Pizi, Lucci, Pistoii, Raveni, Perugiii, Ferrari, Veroni, Reggio d' Emilia, Ballunu, Rimini in drugih krajih. RIM 13. Ravnatelj observatorija v Ka-taniji je brzojavil * Agenciji Štefani", da je kon tatoval, da se je zuižalo blizu pristanišča toliko obrežja kolikor tudi zgradbe. * * * MADRID 13. Zbornica je dovolila za žrtve potresa v južni Italiji 200.000 pezet. Pisma iz Palerma. Zopet nam je na razpolago zasebno pismo, ki je je pisal neki uslužbenec na par-niku družbe „Austro-Amerikana" „Federica", in iz katerega posnemamo: Vozili smo se mimo Messine okolo 5 in pol ure ziutraj. Merto je bilo vse v ogaju, a nismo vedeli, da je to vsled potresa. Ko smo pripluli bližje, smo videli, da je vsa v razva-linah tudi tam, kjer ni gorelo. Pred mestom ao bile usidrane ena angiežka in tri ruske vojne ladije, ki se že izkrcale možtvo v pomoč. Posledice potresa so bile grozne : kakor smo pozneje dozuali: je bilo n&d 100.000 ljudi — ali mrt?ih ali ranjenih — zakopanih pod razvalinami. Na poti prod Palermu smo srečali še dve ruski ladiji, ki sta bili v Palermu, a sta na prošnjo tamošnjih oblasti hiteli v Messino na pomoč. Kakor čujemo, ss se tako ruski kakor angležki mornarji posebno izkazali se svojo srčnostjo na delu človekoljubja. Reševali so izped razvalin ranjene in mrtve. Doapevši blizu Palerma smo srečali parobrod „Regina Margheritta", ki so ga poslali na pomoč z zdravili, nosili, obleko. Par-nik je vozii tudi preko tisoč mož: vojakov, železničarjev, redarjev, zdravnikov itd. Morate vedeti, da prvi sunek je prišel zjutraj cb 5. uri, ko je bilo se vse v postelji. Prav radi se je pa mnogo kdo rešil, ne da bi bil poškodovan. Rešeni so bili skoraj nagi in lahko si je misliti, koliko so trpeli v takem stanju, sosebno Še, ker je pihal močan veter in je deževalo. Niso imeli kam skriti se, ker vse je bilo porušeno ia požgano, a na ladije so vsprejemali le ranjence, da so jih tam zdravili. Sinoči se je povrnil parnik „Regina Margheritta" s 300 ranjenci, od katerih jih je 6 umrlo med potjo. Sel sem bil gledat, kako jih nosijo na suho. Tako pretresljivega prizora ie nisem videl. Solze so silile t oči vsakomur, ki je videl, kako nosijo s parobreda mlado ženo z dvema otročičema, ki sta plakala, videča svojo mater na nosilu. Ta pa, začuvsi plakanje otroč:čevf se je zvijala in klicala otročiča, ki sta potem še bolj jokala. Poleg nje je stopal njen mož, ki je imel roko zlomljeno, ona pa je imela zlomljeno jedno roko in jedno nogo. Otroka sta nosila dva vojaka, a usmiljene duše so iima dajale biš-kotinov in drugih slaščic. Bili ati dekletci obe 1 oziroma 3 let. Drugi so bili zaviti v rjuhe ali plahte, ko so šli z broda. Ti so bili bolj srečni, ker niso bili ranjeni — teh je bilo kakih 500. Milo se je delalo pri srcu, ko je neka mlada ženska obupno klicala svojega moža, češ, da mora biti na brodu tudi on. Bila je blazna. Tolažali so jo, da je mož v mestu in odpe'jaii so jo v — blaznico. Mož je ostal v Mesiini mrtev. Na obrežju je bila zbrana ogromna množica ljudstva ia pričakovali. Mnogi so imeli svojcev v Messiui in so pričakovali s strahom, da-li ne prinesejo z broda katerega njihovih dragih, kar se je tudi često dogajalo. To je bil jok, da je rezalo v dušo. Izkrca 7 al i so jih od 6. popoiudoe, do 2 in pol popolno-M. Ker jih je dospelo mnogo tudi po železnici, so vse bolnišnice napolnjene in nameščajo jih tudi v šolskih poslop jih, kjer so priredili postelje. V znak žalosti so razvessli po vsem mestu zastave na pol droga, razvešene so bile črne preproge in ustavijeno je bilo vsako delo. Katastrofa pa ni zadela samo Messine, ampak tudi druge kraje, posebno tudi Reggio di Calabria. Gori sem pozabil omeniti še nekega pretresljivega prizora. Ko so nesli z brc da neko deklico kakih 5 let, ki je bila težko ranjena (imela je obe nogi zlomljeni), klfcaia je neprenehoma mater in očeta, ki sta pa že bila oba na drugem svetu in je revše ostalo samo — sirota. Kdo bi ne plakai ob takem prizoru ?! Tisoče in tisoče sluča jev je, ko so •Ofetali stariši brez otrok, otroci brez starišav, (mož brez žene in otrok, ali pa narobe. Is kratka: bila je nepopisna groza. Odkrito In dobrohotna beseda. u. Kdor prireja plese, ta siri nemoralo : t) je kratka in v lapidarnem stilu izrečena sodba mariborske „Straže". Ali ne čujemo te sodbe prvikrat. Poglavje o plesu je bilo zadnja leta stalna rubrika v raznih slovenskih listih, pristopnih tesnejim somišljenikom ajega, ki je spisal oziroma poslal včeraj omenjeno notico v mariborsko „Stražo". Ali to dejstvo, da se v slovenskih društvih na tržaškem oz R ml j u tudi pleše, se je razpravljalo in se razpravlja iz precej prozornega namena: hotelo bi se je politično-strankarako fruktifici-rati. Gromovnikom proti plesu ni toliko — to je naše trdno u ver j en je — pred očmi morala naroda, kolikor strankarski kapital, ki bi se ga hotelo kovati. Plea je prilika za širjenje nemorale med narodom 1! To je resnica in ni resnica. Te trditve ni smeti postavljati kakor nekaj absolutnega. Ples more biti res v največo nevarnost za moralo ljudstva, ali lahko tudi ni. Celo nasprotno bi trdili mi: ples more biti tudi sredstvo proti širjenju nemorale po — plesu. To zveni sicer nekoliko paradoksno, ali gola resnica je sosebno ob naših tržaških razmerah. Ker pameten človek ne bo imel pred očmi vedno le tega, kar bi hotel doseči, ampak bo vedno računal in tehtal: k a j i n koliko se da doseči? S tem se bo gotovo bolj bližal uresničenju svojih želja, njemu, da mu ne bo treba najemati zato tuje ženske, ki bi pobrala, kar bi jej prišlo pod roke in bi še, morda na kak način škodovala otroku. Vendulka je medtem, ko je snubač govoril, polagoma nehala plakati. — temu delate toliko besed o tem ? Kaka ženska bi morala biti, ko bi hotela skrb za ženinovo domačijo in njegovo osirotelo dete naložiti tuji osebi ? očitala je bodočemu svaku. Kaj bi si moral Lukaš in vi vsi misliti o meni, ko bi mu ne hotela iz ošabnosti pomagati v stiski ? Res ne vem, kaj bi jaz sama rekla o deklici, o kateri bi bila slišala, da je na slično prošnjo iz prevzetnosti odgovorila : Ne! Njenemu ženinu bi zagotovo svetovala, naj bi si je ne jemal, ker taka ne more biti odkritosrčna in ne more imeti napram njemu nikakega pravega čuvstva. Da, poj-dem k Lukašu gospodinjit in sicer takoj, da bo mogla vaša žena mirno ostajati doma pri svojem delu in svojih otrocih. Vsi, kar jih je bilo v sobi, so pohvalno pritrjevali vnetim Vendulčinim besedam. Nikomur ni prišlo niti od daleč na misel, da bi [se začudil snubačevi prošnji in se izpodtikal nad tem, ker je nevesta tako drage volje privolila. Narobe, smatrali bi bili vsi za veliko zlof ako bi bila drugače govorila nego je; m vsi ženinovi prijatelji bi jej bili gotovo do smrti očitali sramoto, ko bi bila dovolila, da jo v njegovem domu in pri njegovem detetu zastopa tuja za denar najeta oseba. V naših gorah vlada sicer običaj, da se preseljuje nevesta k ženinu šele nekoliko tednov po poroki, a to le tedaj, ko je neobhodno potrebno. Skoro ravno tako često se dogaja, da prihaja v gotovih razmerah v njegov dom že med oklici, bodisi, ker je tašča že preveč bolehna in stara in se morda želi otresti domačih skrbi, ali pa, ker se je hči, ki je vodila dosedaj vse gospodinjstvo, omožila proč od hiše in jo je treba sedaj nadomestiti, ali pa je kdo v rodbini ravnokar bolan, čegar postrežba zahteva posebne skrbi. Skratka, od tistega trenotka, ko je dal nevestin oče ženinu privoljenje, se nevesta že smatra za člena njegove rodbine, in prisoja se jej tudi dolžnost, da mu je v vsaki stvari tako na roko, kakor se, spodobi odkritosrčni in zvesti družici. Ženin * svoje strani zopet pomaga njeni rodbini, ko to potreba zahteva, kakor da bi bil njen sin. Med meščani baje tega običaja ni; imeli se bodo torej čemu smejati, ako pride to med nje. Naj pomislijo, da smo mi le priprosto in pozabljeno ljudstvo, ki modnije po svojem lastnem razumu! nego pa, ako bo silil naravnost proti cilju, ne da bi se menil za zapreke, ki so mu na poti, in ne da bi se vpraševal, da-li ob danih razmerah sploh more odstraniti te zapreke ?! Postavimo se za hip na stališče, ki je zavzemljejo gospodje, ki piš-jo v „Stražo'4 : ples treba popolnoma odpraviti iz našega ljudstva, ker daja priliko za širjenje nemorale in je zato že sam na sebi nekaj nemoralnega. Sedaj pa vzemimo pred oči naše tržaške razmere, to naše ljudstvo z vsemi njega svojstvi, običaji, tradicijami in — če hočete — sira&tai!! In stavimo si vprašanje, ki se mu ne morejo izogniti tudi najgorečneji gro-movniki proti plesu: je-li je ta njihova zahteva sploh izvedljiva ?! Ali ne bi navstala nevarnost, da bi z odpravljanjem jednega zla izzvali še huje zlo ? t Kdor pozna naše razmere in naše liud-stvo, nam gotovo pritrdi, da bi se dogodilo to poslednje. Glejte jih branitelje plesa in zato Siri-telje nemorale ! — utegne biti odmev od iz-vestne strani. Bodi, ali tudi ta obtožba nas ne more omajati v našem naziranju. Mnogo se je že gromelo proti našim slovenskim društvom v Tr»itu in po okolici radi tega, ker prirejajo plese. Ali pa so se gromovniki kedaj potrudili, da bi razmišljali o posledicah, ki bi prišle prav gotovo, ako bi naša društva ugodila njihovi zahtevi?! Mari si res domišljajo, da naše ljuditvo potem splcli ne bi več plesalo ? ! Naše ljudstvo rado pleše! To je dejstvo, ki se ne da utajiti, bodi pa že ljubo ali neljubo. To ja — če hočete — grda razvada, je strast, ali — je deist?o, ki se ne da odpraviti in s katerim treba zato tudi računati! ! Če bi vaa naša društva res zaprla svoje plesae dvorane, kaj bi bilo posledica temu ?! Naše ljudstvo bi zahajalo v druge in drugačne lok&le — plesat! 1 Pognali bi je naravnost v brloge, v močvirja, v okuženo, zastrupljeno atmosfero : v nevarnost moralne, fizične in narodne pogube. Treba torej razlikovati med plesom in plesom, ako hočemo prav soditi. Kako utemeljena je naša trditev, da naše ljudstvo nad vse rado pleše in da se od te zabace jednostavno odvrniti ne da, to ravno sp v zadniih časih na svoji koži občutili somišljeniki „Straže" pri sv. Ivanu. Večkrat se j a moglo konstatirati, da so ljudje naravnost s prireditev v njihovem društvu prihajsli v draga društva — plesat. Še več ! Isti somišljeniki „Straže", če že ne prirejajo sami, pa vsaj dopuščajo, da v njihovi gostilni drugi prirejajo plese od nedelje do nedelje notri v — postni čas. Mi smo lani izrecno konslato-vali to dejstvo in ni se nam moglo oporekati ! Menimo, da to dejstvo govori dovolj jasno in dovolj glasno, da se jednostavno mora računati s tem! Pameten človek poreče: če že ne moremo popolnoma zajeziti hudournika, pa sku-šajmo, da ga navedemo v drugo, nenevarno strugo 1 In taka struga so raznovrstna naša društva. Stareji naši čitatelji se morejo še spominjati, da je svojedobno ravno „Edinost" veliko pisala proti — plesu. Ali, ker smo vedeli, da bi bil boj proti plesu v obče boj brez upa zmag9, smo nastopali le proti tistemu plesu, ki je bil res ne ie v nevarnost za javno moralo, ampak tudi v veliko gospodarsko kalamiteto. Nastopali smo proti tistim Vsakdo je pravil že vnaprej, da bo morala Vendulka iti takoj po zaroki gospodinjit k Lukašu, da ' prinesla zopet red v njegovo zapuščeno in zanemarjeno domače življenje. Znano je bilo, da pokojnica ni bila posebna gospodinja; k temu je prišla njena nenadna smrt in zmešnjava, ki jej ie sledila — ljudje so videli v duhu, kako se je že Vendulka preselila k Lukašu in so smatrali torej pogajanja med njo in svakom za nekaj pričakovanega in pri tej snubitvi neizogibnega. Najbolj malomarno je poslušal nevestin oče, niti vmešaval se ni v to tako malenkostno stvar, naj si je to hči z ženinom uredila, kakor je hotela. Tudi v njegovih očeh je spadala sedaj že več k Lukašu, nego k njegovi hiši in zahvalil je zato Boga, ker mu poj de v doglednem času iz hiše. Trdno je upal, da mu ko-nečno nastopijo oni mirni in udobni časi, ko se bo lahko pripravljal na važno potovanje iz tega življenja v večnost. Do takih časov ni mogel nikakor priti ob pogledu na neutolažljivo hčerino bol, često prekinjeno od strastnih izbruhov obupa in neprestanih nadleg njenih mnogoštevilnih snubcev, prosečih ga, da naj bi se zavzel zanje pri svoji hčeri. (Dalje.) Btraii II »EDINOST« štev. 14 V Trstu, dne 14. januvarja 1909 p*os!ulim šagram po naši okolici, ki bo se f samični liati dvomijo, da bi bilo resnično po-v Sile brez vsacega primernega nadzorstva, ki! ročilo c. kr. korespondenčnega biro, da je bi bilo v nehako jamstvo za — moralo. In dane? moremo beležiti z zadoščenjem, da to zl izginja bolj in bolj in je opravičena nada, ća v nedalinem času izgine popolnoma. A kako se je to doseglo ? Našim narodnim družtTom gre zasluga na tem! Ta so tista nenevarna stroga, v katero se navaja ljubezen našega ljudstva do plesa. Tu se vrše plesi pod vednim nadzorstvom, tu je milije, ki jemlje plesom tisti nevarni zna tudi ruski poslanik Sinovjev porti priporočal, naj vsprejme ponudbo. — „Politika"4 obdol-žuje Francijo, da je iz strahu pred Nemčijo porabila pri porti ves svoj vpli? pri Turčiji, naj vsprejme ponudbo. TURČIJA. Avstro-ogrsko-turški sporazum. LONDON 13. „Dailj Newsa pravijo : Odkar sta se Avstro-Ogrska in Turčija sporazumele; so druge preporne točke ostale za- čaj. Zato smelo trdimo, da so naša druStva; osamljene, kar je za ohranitev miru ve-tuli s svojimi plesi le na konst javni il;l____j___1 morali I javni,vrednosti. PARIZ 13. Večina listov izraža svojo Tej naši trditvi se gotovo pridruži vsakdo | zadovoljnogt y ;pora2umu m€d Avstro-Ogrsko Z,mJ?.1 il^TTl* in Turčijo. - ,Petit Parisien« piše: Pogoji duhovnik v naši okolici se postavlja nasproti plesu na tako stališče, recimo, modre oportu- sporazuma so za oba dela častni in zamore se obem vlaškim čestitati, da so prišle dv te nitete —, ki modro računa z neodpravljivo ,, resnico, da je skrajno nevarno, (ker zavaja v | Dag°CARIGRAD 13. List „Serveti Funun", zgrešene korake) ako se hoče računati le z' kiobra , ^ { Da ljudmi, kakoišnji bi po njegovem mnen:u mo- ' ava+rnntn.a]eMt rali biti, ne pa z ljudmi, kakoršnji so!! bojkot avstroogrskega blaga, je priobčil danes m. A .. i 1 ;UJ' B j JJ ' novo ponudbo Avstro-Ograke in poroča, da Tisto gromenje proti plesu se utegne zdeti V(/ laniki priporo|aii porti. naj se svota komu najnujneje m naj potrebneje delo na Bol Parijo zni£ 6 ali 7 miiijonov fun- svetu, ali pri tem je nevarnost velika da se | ^ J Bol riji nikakor moŽQO, da plača izlivanjem umazane vede, vrže iz skala na' ' & J cesto tudi otroka — moralo. Gospodje pri „Straži" naj le dobro pre 22 milijonov fantov. CARIGRAD 13. — Zbornica je izrekla , , , , ... i • r Kiamil paši zaupnico par exemple. mislijo m priznavali bodo morda, koliko kri- „ { „„"^j^, banlt8' 0 bančnem vprašanju. VS tl^JL'ZLfcSS&l I« Budimpešte javljajo: V torek je pri- radi jedneea ^ jštenega pleBa hoteli postaviti na sramotni oder — razširjevalcev nemorale in pohujševalcev mladine. Slovanska koufereiica v Petro-gradu. Slovanska konferenca, ki bi se bila imela vršiti meseca decembra in ki je bila odložena za mesec dni. se bo vršila te dni v Petro-gradu. >~aše vseucillščno vprašanje. Na veličaataem manifestacij*kem shodu, ki se je vršil miaole nedelje v Ljubljani, so bile voprejete te-Ie resolucije : rSlovenci, zbrani na javnem ljudskem shodu v Ljubljani, dne 10. prosinca 1909. 1. Naiodločnejše protestirajo proti terorističnemu početju nemškega nacijonalnega di-iaštva na avstrijskih nemških vseučiliščih in proti pristranskemu postopanju akademičnih oblasti ter poživljajo vlado, naj skrbi za to. da se zakonito zajamčena enakopravnost na vseučiliščih istinito izvaja. 2. N*j odločnejše zahtevajo od visoke c. kr. vlnde, da predloži drž. zboru prellogo za takojšnjo ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani. Nadalje zahtevajo kot provizorij popolnega slov. vseučilišča v Ljubljani takojšnjo ustanovitev drž. štipendij za slovenske docente in priznanje izpitov, položenih na zagrebškem vseučilišču. 3. Protestirajo proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu. Sicer priznavajo Italijanom pravico do lastne fakultete, spela cdgovorna nota avstrijske banke o vprašanju samostalne ogrske banke. Nota pravi, da je avstrijska vlada pripravljena stopiti g;ede tega vprašanja v pogajanja z ogrsko vlado. Ekspoze velikega vezirja. CARIGRAD 13. Na današnji seji zbornice je veliki vezir predložil obširen ekspoze. Najprej omenja ekspoze, da so vse vlasti simpatično pozdravile uredbo ustavnega re žima v Turčiji. Prvi vspeh tega je bil, da so Rusija in druge vlasti umaknile izlasti svoje predloge glede reform v Macedoniji. Nadalje se bavi ekspoze o proglašenju neodvisnosti Bolgarske in aneksijo Bosne in Hercegovine. Porta je proti o bema činoma protestirala in to prijavila velevlastim ter zahtevala konferenco, kjer naj se rešijo sporna vprašanja. Velesile so priznale, da so omenjene kršitve nezakonite in v nasprotju z berolinsko pogodbo. Ekspoze navaja potem, kako se je Bolgarija oboroževala in kako je morala to storiti tudi Turčija. Na opomin velevlasti je Bolgarija potem svojo armado razorožila in tudi turška vlada je odposlala sklicane redife na dopust. Sledila so potem pogajanja z bolgarskim ministrom Liapčevom. ki pa niso vspela, zato 83 je rešitev prepustila konferenci. Turško-bolgarska pogajanja. Iz Caridrada poročajo, da pride po pravoslavnih praznikih bogarski minister za trgovinah Liančev v Carigrad, da nadaljuje pogajanja, Hilmi paša je nekemu časnikarju ne morejo pa dovoliti, da bi bil sedež fakul-}\zja"1* da je konečni sporazum med Turčijo tete Trst, mesto na izključno slovenskem ozemlju. To bi bila neopravičena protekcija Italijanov, ki bi Škodovala slovenskim narodnim interesom in poostrila narodnostni boj na avstrijskem jugu do skrajnosti. 4. Z ogorčenjem protestirajo proti Slovence izzivajočemu razglasu rektorja dunajskega vseučilišča dr, Exoerja in zahtevajo od vlade, da da zadoščenje za nečuveno žalitev slovenskega naroda. 5. Odobravajo odločni nastop „Narodne zveza" in poživljajo jugoslovanske poslance, da vstrajajo na tem stališča, dokler ne pribore popolne zmaga upravičenim slovenskim znhtevam. Izjavlj&io ae solidarne z univerzitetnimi težnjami Čehov in Malcrusov in žele, da bodo slovanski po .lanci podpirali naše vse-učiliščne težnje. DOGODKI NA BALKANU. SRBIJA. BELIGRAD 13. Vojni minister Živković je zopet poslal v Rusijo komisijo, da nakupi tamkaj 1200 konj za srbsko topništvo. Prihodnje dni odidejo komisije tudi na Francusko m v Bolgarijo, da prevzamejo tamkaj naročeno municijo. BELIGRAD 13. Predstojnik topniške-tehničnega oddelka vojnega ministerstva, polkovnik Vlažić in ravnatelj smodnišnice v Obi-ličevem, podpolkovnik Stanojević sta s kraljevim ukazom stavljena na dispozicijo. Oba častnika je „Stampa" pred več tedni obdolžila velikih zlorab pri izdelovanju in nabavljanju smodnika za srbsko armado. BELIGRAD 13. Vest, da je Turčija vsprejela avBtroogrsko ponudbo, je v Belem-gradu neprijetno presenetilo. Postopanje porte se označa kakor grdo verolomstvo Mlado-turkov, ki so s svojo kratkovidnostjo zadali sebi in ustavnemu režimu v TuiČiji najtežji vdarec, ker bi se bil stari režim vkljub svoji pomanjkljivosti nikdar ne ponižal, da bi prodajal pokrajine. Vladni krogi si prizadevajo oslabiti pesimistično razpoloženje s tem, da se sporazum med AvstrG-Ogrsko in Turčijo označa kakor dejstvo, ki je je mor&l predvidjati vsak resen politik. Pravijo tudi, da bo evropska konferenca gotovo jemala v ozir srbske zahteve, ter bo Srbiji in Črnogori priznala kompenzacije in zagotovila avtonomijo za Botno in Hercegovino. Liiti so razočarani radi postopanja Tmr-čije izlasti pa radi neodkritosrčnega postopanja Rusije nasproti §1 jv&nskemu narodu. — Po- in Bolgarsko možen. Sestava turškega parlamenta. V turškem parlamentu je 107 Tarkov, 45 Arabcev, 27 Grkov, 22 Albancev, 10 Armencev, 5 Bolgarov, 4 Srbi, 3 Židje, 2 Kurda po 1 Druz, Romun, Maronit. Bolgarska. SOFIJA 13. V uradnih krogih se govori, da odstopi radi bolehnoBti minister za unanje stvari Paprikov in da mu bo bržkone sledil finančni minister Salabsešev. Ogrska. Justh za kompromis s Hrvatsko. Predsednik ogrske državne zbornice je pred nekoliko dnevi izjavil v klubu ljudske stranke, da bi morale Btranke, državnozborske večine poiskati točke, kako bi se sporazumele in pogodile z ogrskimi narodnostmi izlasti s Hrvati. DROBNE POLITIČNE VESTI. Hrvatska stranka v Dalmaciji. Jutri 14. t. m. se bo vršila v Spljetu seja hrrat*ke stranke, na kateri se bo razpravljalo o vseučiliščnem in o drugih političnih rpraianjih. Slovanski dijaki bo ustanovili na vseučilišču v Halle na Nemškem slovansko društvo, v katerem bo zastopani vsi slovanski dijaki. Anglija zahteva Kreto? T be-rolinskih diplomatičnih krogih menijo, da bo Angleška, ako pride do konierence, zahtevala otok Kreto za-se in da bo edino v tem slučaju priznala aneksijo Bosne in Hercegovine. Dnevne vesti. Štrajk voznikov tržaške okolice. — V včerajšnji številki nnšega lista smo na kratko poročali' v kolikor nam je dopuščala pozna ura, o velevažnem stndu, ki se je vršil v prostorih Konsumnega društva v Lonjeru. Po dolgem resnem razpravljanja, katerega so se udeležile vse okoličanske vasi, se je vsprejela naslednja resolucija : rVozniki tržaške okolice, združeni ▼ zadrugi voznikov za Primorsko : spoznavši svoje obupno stanje, t katero jih je spravilo brezprimeruo izkoriščanje od strani zasebnih podjetnikov in malomarnost magistrata, ki je ■kozi toliko let to stanje oe samo trpci, marveč je oelo podpiral zasebne podjetnike ▼ njik nečloveškem početju ; u v i d e v š i, da so se vsa njihova prizadevanja po o9amosvojitvi in izboljšanju svojpga bednega stanja s tem^ da bi sami vzeli v svojo lastno upravo dovažanje gramoza, izialovila po volji magistrata ; n e h o t e č i še nadalje nositi spon, ki so jih doeedaj morali nositi: so sklenili enoglasno vstopiti z jutršnjim dnem ob 12. uri dopolu-dne v splošno stavko." Štrajk je torej proglašen l Kar se je v vozniških krogih že da?no pričakovalo, se je uresničilo. Stanje voznikov v tržaški okolici je v zadnjem času tako obupno, da je štrajk postal — edina rešitev. O vzrokih tega štrajka ni treba izgubljati mnogo besed, ker se ie isti pripravljal že na neštetih shodih, ki jih je tekom jeaeni prirejala zadruga voznikov za Primorsko. Vendar si pridržujemo priobčiti v jutršnji številki natančne podatke o sedanjem gibanju, ki je važno ne le radi novosti, ki jo Domenja štrajk v gospodarskem življenju naših okoličanov, amoak tudi radi same Btroke, ki je ostala zapostavljena kakor nobena druga. Štrajk je sicer naperjen proti vzasebnima podjetnikoma Mihaelu Čoku in Štefanu Turku, pod katerima nočejo vozniki več delati, V resnici pa je štrajk naperjen proti magistratu oziroma tehničnemu uradu, ki je zopet pokazal, da pametna in moderna uprava ne sme priti do besede, ko gre za protežiranje gotovih njemu naklonjenih elementov oziroma za ohranitev dosedanjega režima. Kakor se nam poroča, je solidarnost med vozniki taka, da vzbuia nado v ugodno rešitev štrajka. * * * Prvi dan štrajka, to je včeraj", se je ob-nesel zelo častno. Delo (dovažanje gramoza) je počivalo povsod. Niti en voz gramoza ni prišel v meato. Ogorčenje proti dosedanjemu zistemu se je kar naenkrat spremenilo v navdušenje za pravično stvar, ki mora zmagati. * * * Včerajšnji shod v Padričah izrazil je na jasen način razpoloženje, ki vlada med vozniki. Bile so zastopane vasi Opčina, Bane, Trebče, PadriČ, Gropada in Bazovica. Tudi iz Lonjerja, kjer se je predvčerajšnjem vršil shod, je bila častna udeležba. Shodu je predsedoval podpredsednik zadruge voznikov na Primorskem, vaški načelnik g. Jož^f Gr-gič, ki je po primernem nagovoru podelil besedo g. dr.u Josipu M a n d i ć u. Le-ta je pojasnil položaj in bodril vse voznike, naj vstrajajo. Govorili so še gg. Jožef Čok. Andrej Križmančič, Andrej Čok, Ivan Stefančič in drugi. Enoglasno se je sklenilo vatra-jati pri štrajku in sklicati za jutri, v petek 15. t, m. ob 7. uri zvečer shod na Opčinah v prostorih gospodarskega društva. Vozniki oevatrašeno naprej ! ^ , . « ""Kje je resnica ?! Od avtoritativne strani nam zatriajo, da se je dr. Cimadori v prosluli aferi z „Dalmatiio" izrecno skliceval tudi na g. Milosta!!! — Ta poslednji pa zatrja v svoji izjavi kategorično, da je apoatrofiral dr.a Cimadorija, čemu da grozi s splošno stavko; saj oni, socijalisti, nič ne vedo o tem!/ Kje je torej resnica: ali ▼ zatrdilu g. dr.a Cimadorija, ali v izjavi sodruga Milosta?! Na vsaki način je na eni ali drugi strani — laž ! Še par beicd o izjavi sodruga Milosta. Mož meni, da se je že popolnoma rešil iz afere s tem, da zatrja, da se ni potezal „ne za slovenske ne za italijanske krumirje", ker mu je „čisto vseeno če zmagajo eni ali drugi". Čudna beseda to od strani, ki hoče biti jedina hraniteljica interosov delavstva ! G. Milost bi hotel torej z zatrdilom, da so bili krumirji na obeh straneh, podati vsej aferi drugačno, za socijalno demokracijo nedolžno lice. S takim očitnim zvračanjem stvari je pa g. Milost svoji izjavi le odjemal na vrednosti. Tn vendar ni bil boj med krumirji na eni in drugi strani, ampak boj med delodajalci obeh narodnosti na eni, in bogatim podjetnikom na drugi strani, boj med delodajalcem in delavcem! Izjava torej, da je bilo vse eno, ali zmagajo eni ali drugi, je več nego čudna iz ust socijalnega demokrata in morajo našim delavcem prihajati zelo čudne misli o tržaški socijalni demokraciji! D.ru Henriku Turni. Potem, ko je dr. Tuma v št. 12. „Omladine* od leta 1905 v zadnjem delu svojih izvajanj premotrival predpogoje, ki jih imamo Slovenci za v«enči-lišče v Ljubljani in Tr«tu piša: „Dijaštvo z Goriškega in Istre narašča. V veliko večji meri bi se to godilo z ustanovitvijo univerze v Trstu. Kar bi bilo e m i n e n t n o-p r a k t i č n e važnosti; univerza v Trs^u bi dala Slovencem in Hrvatom možnost, da si osvoje doc*>Ia italijanski jezik, torej postati ofenzivnim in le potom ofenzive s i p r i s v o-! j i m o oblast. — Neprecenljive ▼ rednosti ▼ socialnem in narodnostnem oziru bi bila dotika hrvatskega in slovenskega dijaštva na utra-kvistični univerzi v Trstu. Dokaz temu je že sedaBja dotika hrvatstva in slovenstva v Trstu, ki je edino iskrena in dejstvena... Odločati mora vsekako za nai Slovence pri univerzitetnem vprašanju moment višje splošne izobrazbe, ker ta moment odloča pri vprašanju razvoja in napredka vsakega naroda. Ža iz gori napominjanih okoliščin sledi, da ima univerza r Trstu glede posameznih disciplin veliko prednost pred ono v Ljubljani, ker bi se vsaka disciplina v Trstu razvijala univerzelno, na širši podlagi. Imeti pa moramo tu manj pred očmi mehanično šolanje, temveč milieu, v katerem naj se giblje naši mladina v onih letih, ki so merodajna za njeno svetovno naziranje, torej na končni smoter splošne izobrazba, Trst je mesto, polno ne Ie trgovskega gibanja, ampak tudi torišče večjih narodnih in političnih strank, mesto, kjer se dotikajo različni evropejski narodi po svojih najbolj podjetnih t. j. ener-getično najbolj razvitih zastopnikih ... Ne smemo pozabiti, koliko nudi Trst svojemu prebivalstvu po krasni okolici in po življenju ob morju, koliko nudi Trst v šport-skem oziru, na kar akaiemična mladina ne sm9 nikdar pozabiti pod devizo: zdrava duša v zdravem telesu. Ia morje samo v svojem veličast u je element, ki mora dvigati d'i$o mladega človeka: thalassa. tbalas3a ! (Mor;e ! Morje !) V Trstu se 6tikajo prav tesno tri plemena. Koliko življenja mora nastajati iz te dotike. Ša več se ga bode moralo porajati, ako se bo na tem mestu dotikala tudi aka-demična mladina teh treh narodnosti .. . Po tem priraštaju se dvigne bistrimi stopinjami socijalno, ekonomično in politično življenje Slovanov v Trstu. Že sedaj le to napreduje, treba le še zadnjega pogona, da, Trst postane naš. Trst mora postati slovanski. Je torej slednja naša bojna točka, pridobitev Trsta je :a slovanski živel j eksistenčni pogoj .. . Utrakristična univerza v Trstu bi gotovo izpodrinila v kratkem nemški vpiiv v mestu in potiskala italijanski živelj v ozadje na ta način, da postane Slovencem pristopna avna uprava v Trstu samem. V tem oziru bi morali Slovenci in Hrvatje posebno gledati na to, da se polaste onega oddelka uprave, ki cbsega trgovino ii pomorstvo. In to bi bilo tudi v življenskem interesu Avstrije same. Avstrijskim državnikom mora biti že danes jasno, da postane Avstrija velika država le. ako si pridobi Adrijo ia osigura vsa pozicije v Primorju po narodu, ki je vezan na Avstrijo t. j. po S;07encih in H vatih. Avstrija mora iztisniti italijanski element docela iz Dalmacije in Primorskega, ako noče, da jo izpodrine ali že Italija ali že Nemčija. Avstrijski državnik mora uvideti, da je Trst važna točka med dunajsko in balkansko državo, mora stremiti po tem, da si pridobi Balkan in Adrijo in z n:,ima Orient. To s > veliki cilji Avstrije; pa so tudi nak i veliki cilji. In boj za te velike ciije prenoviti mora vse naše socijalno, politično in naredno življenje, mora dvigniti Slovenca ^ stopnje najrevnejšega naroda v Avstriji nh najodličnejše mesto. Zato mora hiti akade-mična mladina, ki se postavi na to najboli optimistično in najbolj napredno stališče : ona mora zahtevati s stvarnih razlogov moderno nniverzo, ki obsega ne le medicinsko, filozofsko in juristično taiculteto, ampak združeno s slednjo tudi trgovsko industrielno Z narodnega, političnega in socijalnega stališča mora zahtevati univerzo v Trstu. Tako je pisal dr. Tuma leta 1905, danes pa je — sodrug. ki sloveano zatrja, da je bil že od davnine socijalen demokrat, torej somišljenik stranke, ki se smeje tisti zastavi, Li jo je dr. Tuma v letu 1905 tako visoko dvigal. Iz sanitetne službe. Okrajni zdravnik dr. Valentin Lukas je iz Trsta premeščen kakor drugi uradni zdravnik k okrajnemu gl&varsivu v Pu!o. Smrtna kosa. Pi-edminolo noč je umrl ta g. A r t u r Umek v najlepši moški dobi. Pokojnik je bil člen znane in ugledne naredne rodbine Umek-Bartelj. Žalujočim ostalim nase najiskreneje sožalje. Opozarjamo posebno, da se bo pogreb vršil danes ob 10. uri predpoludne U b;še žalosti, ulica F. Severo 9 b. „Pevsko in glasbeno društvo v Borici (Podružnica „Glasbene Matice" v Ljubljani) je radi nepredridjenih zaprek svoj nameravani koncert, ki se je imel vršiti v soboto, dne 16. t. m. odneslo na nedoločen čas. Potres. Na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so potresni aparati v predminoli noči zabeležili Jmočan bližnji potres v daljavi kakih 150 kilometrov, ki se ga je čutilo tudi v Tratu. Začetek tresenja ob 1 uri 46 m. 4 sekunde, makoimum ob 1 uri 47 m., konec ob 1 uri 51 minut. Potres so čutili tudi v drugih kraj'h, — (Glej brzojavne vos ti) Otvoritev medmestne telefonske proge Trst—Pazin—Pula. 12. t. m. se je otvorila telefonska proga Trst—Pazin —Pula. Govorilne pristojbine na tej progi možnih razmerij znašajo in sicer : med Pulo in Pazinom 60 st., med Pulo in Trstom K 1*60, med Pazinom in Trstom Ki*—, med Pazinom in Ljubljano K 2—, med Pazinom in Celjem X —, med Pazinom in Wil-don-om K 2'—, med Pazinom in Mariborom K 2'—, med Pazinom in Gradcem K 2'—, med Pazinom in Dunajem K 3*—, med Pazinom in Tržičem n. Pr. K 1*60, med Pazinom in Gorico K 1*60, med Pazinoni in Korminom K 1#60, med Pazinom in Červi-nianom K 1*60, med Pazinom in Gradežem K 1*60, med Pazinom in Opatijo K med Pazinom in Reko K 2*—, med Parinou in Budapešto K 3*—, med Pazinom in Zagrebom K 3'—; med Pulo in Ljut^aao K 2*—, med Palo in Celjem K 2*—, mt 4 Pulo in Wildoaom K 3'—, med Pulo in Mariborom K 2*—, med Palo in Gradcem K 3*—, V Trstu, dne 14. januvarja 1909 »EDINOST« štev. 14 Stran III med Pulo in Danaiem K 3'—, med Pulo in Tržičem n. Pr. K 2—. med Pulo in Gorico K 2*—, msd Pulo in Korminom K 2—, med Pulo in Ćerviojanom K 2'—, med Pulo in Gradežem K 2'—, med Pulo in Opatijo K 2'—, med Pulo in Reko K 2'—, med Pulo in Budapešto K 3'—, med Pulo in Zagrebom K 3'— Težaška mala kronika. Pil je karbolne kisline. Včeraj ie žena spremila v bolnišnico moža, težaka Friderika Stefinčiča, stareg* 38 let. uslužbenega pri tvrdki Treres & C.o Tržiču. Bilo mu je jako hudo. Ženska je predala, da je izpil karbolne kislim; ne ve pa-, ali hote, ali pa h neprevidnosti. Zgubilo se jo. Neka gospodična je 12. m. zgubiia zlato ovratno verižico s priveskom (medaljon, ki ima na spredii strani slikanega aa^elička, na drugi cveti;ico mačešico). Pošteni najditelj je naprofien, da cdda verižico, ki se je zgubila proti večeru na potu od Nar. doma do sv. Ivana, proti nagradi v uredništvu rEdino3ti".«! ^ V krčmi v Adamovem kostimu. Ferdinad Pah:r, star 46 let, ni prav pri pameti. Pred sinočnjem se je nahajal gostilni v ul. Solita-rio št. 3 ; kar na enkrat se je začel slači a z basno silo. Poslali so takoj po Trevesa, ki je pribite! s par strežniki. Ob njihovem prihodu je bil Pahor že popolnoma nag. Le s silo so ga privlekli v bjlnišnico. Lov za zimskimi suknjami. Mornar Matevž B_>ccala je naznanil policiji, da so se nezcaoi mu tatovi priplazili v niegovo kabino pfrnika „Marije Terezije", zasidranega pri pnnjolu št. 4 v prosti luki, in mu vkradii zimsko 6uknjo in čevlje. Zasačen uzmovič. Gospa Frida Pretot, stanujoča v ulici Rossetti it. 43. je šla predvčerajšnjem zvečer po omenjeni uiici; ko je prišla na vogsl ulice Boschetto, plauil je na njo nek iadividij in ji strgal z r k mošnjiček, v katerem se ]e nahajalo 20 kr>o. Na njeno 7p;tje ja pritekel redar, ki je dirjal za be-žečim uzmo^ičem in ga dob tel. Ime mu ju Ferdinand Nadaja, star 20 let, nezaposlen. Zabodena od ljubimca. Margerita Witt-kopf, st-ira 24 let, natakarica v gostilni „Itria" v Piranu, je bila nprejeta v IV. cddilek bolnišnice. Imela je težke urezne rane na prsih. Povedala je, da jo je ranil z nožem njen ljubimec Kari Natur, pomorski natakar, po hudem prepiru, ki je nastal pred&inočnjein med njima. Mali požarji. Včeraj so morali ogojegssci intervenirati v treh slučajih. Požarji so bili vse skoz neznatni. Loterijske številke izžrebane dne 13. ja-nuvariia 1909 : Brno 50 57 12 2 65. I n o m o s t 36 6 71 76 3. Koledar in vreme. Danes: Htlarij £kof; — Jutri: Pavel pošč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne -f- 8° Gels- Vreme včeraj : oblačno. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačao s posamičaimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. — __ Naše gledališče. Na ogaiih tržaških ulic se je pojavil ;epak, ki nam naznanja veselo nepričakovano vest. Na deskah našega slovenskega gledališča ae bode prihodnjo nedeljo,, dne 17. t. m. igrala izvirna doacača igra, katere avtorja sti tržaškemu občinstvu dobro znani, popularni osebi bivši režiser tukajšnjega gledališča Jaka Stoka in ne manje popularni in priljubljeni komponist H. O. Vogrič. Združila sta skupaj svoje moči, da podata svoj plod t^ovenskemu, tržaškemu občinstvu. Ze imeni sami zadostujeta gotovo, da napolni občinstvo caše gledališče do zadnjega kotička ter tako z nebrojno udeležbo skaže hvalo in čast delu domačih avtorjev. Z bogatim obiskom bo občinitvo sami sebi delalo čast. Tržaška gledališča: VERDI. Di-evi repriza Wagnerjeve opere „Mo.stri pevci norimberški*1. FENICE. Smer komedije „Tajnost gospe Veronike" je nastopna: Hči revne družine streže na smrt bolni gospej Veroniki. Gospa Veronika pa poseduje tajnost nekega mazila, s katerim je obogatela. Veronika tlednjič umre in zapusti nekaj premoženja hčerki. Po dolgem iskanju se jim posreči, da dobijo tudi recept onega maziia in tako postanejo premožni. Komedija je dobro vspela, ker vsebuje lahke dijaloge in primerne prizore. Pisateljica Galiina je bila deležna burnih ovacij. Danes se komedija ponovi. V petek bo imela gospa B&ldanello svoj častni večer. POLITEAMA ROSSETTI. —• Danes zvečer se uprizori „Madame San Gene", drama v 4 dejanjih. __ Društvene vesti. Čitalnica" pri Sv. Jakoba opozarja gg. diletante na dramatično vajo, ki se vrši danes (četrtek) ob 5. uri zvečer. Jutri (petek) pevska vaja. Ker se bliža nastop, naj nihče ne zamudi teh vaj« Občni zbor pevskega draitva „Hajdrib" na Prošeku se bo vršil Jv nedeljo 17. janu- ari j a ob 1. uri popoiudne v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom. Kakor eno najstarejših pevskih društev v tržaški okolici, vabi vse ljubitelje krasne narodne pesmi k obilni udeležbi. Telovadno društvo „Tržaški Sokol" Danes ob 7. uri in pol bo imel pevski odeek vajo v „Slavjanski ! Čitalnici". V nedeljo ob 10. uri in pol pred-noludne se bo vršil izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda : Sprememba društvenih pravil. — Na z d a r ! _____Odbor. Vesti iz Goriške. Iz Ajdovščine, Prireditve, kakoršno je priredilo glasbeno društvo „Trst" iz Trsta 10. januarja v Adovščini, so navadno hvaležne. Če že prireditev sama ne, vsaj rezultati in posledice rodijo dober vspeh. Ljudje se spoznavajo med seboj, učijo se primerjati svoje s tujim itd. Ča drugega ne, vsaj to je nekaj vreduo. Petje in kupleti — spremljevala je vo jaška gedba iz Gorice — so bili bolj sredoji. Orkester nam je podal pač krasen venček slovenskih narodnih pesmi in tudi Umburanie je bilo dokaj dobro. Vogričeva fantazija „Božična noč" ima res svoje lepote, žalibog, da tamburanje ne vzbuja nikjer posebnega zanimanja; a tu je kriv instrument, ki se pač z godali na lok ne bo nikdar mogoče meriti. Igri so nam podali tržačani dve. „Zgrešeno nadstropje" je tako pol operete ; škoda, da ni cela. G. Vogrič je zares dobro zadel ton cele igrice in njegova glasba je kaj prijetna. Igralo &e ni ravno vzorno. Izborna je bila pač gospica Katalanova kakor bišna. — Igro m petje, oboje je oočinstvo kar očaralo. Dobra sta bila tudi oba postreščeka, a v celoti nam je najbolj ugaja vendar ljubka bišina Katrica. Dobro bi bilo, da bi slišalo občinstvo večkrat kaj takega, ker drugače ne pridemo tako lahko do pojmov opereta in opera. Vzgajati je treba 1 — Druga igrica „Gluh mora biti" je pri nas zastarela. Odbor bi bil storil dobro, da bi se bil o tem orientiral, kajti tudi pri nas ne slišijo ene stvari radi prevečkrat. Igrauje ni bilo posebno dobro. Nekatere grobosti bi rekel — bi se dalo vbiažiti in tudi vlege je treba zoati bolje/ — Šaloigra zahteva hitrega in točnega govorjenja, ker drugačega ni pravega ef kta. Omeniti moram tu tudi razvado naših dam, ki hodijo k predstavam ■ klobuki. Tega ni nikjer. Gledalci v zadnjih vrstah niti na oder ne vidijo skozi razne perje in razne tičje peroti! Atf se to ne da odpraviti ? Obisk je bil precej dober. Drorana postane kmalu premajhna za take prireditve. Bilo jo razan cenj. Tržačanov tudi dosti gostov iz Vipave in drugih okoličanskih krajev. Po predstavi in koncertu je bil animiran ples do zgodnje ure. Gospice in gospodje, tudi nekateri starejši, so se pridno vrteli v raznih polkah in valčkih, posebno pridne so bile gospice Tržsčanke. Omeniti je treba še, da se je med koncertom nabralo za Cirila io Metoda družbo okoli 30 K. Hvala občinstvu in gospici nabi-ralki. Hvalo smo dolžni posebno pa odboru cenjenega društva »Trst" in predsedniku g. Turku. Vsi so se potrudili in se niso vstra-šili truda ne stroškov, da so nam pripravili prijeten, zabaven večer. Če sem kaj pograjal, naj jim to ne iemlje poguma. Kritika je bila in bo. Bolje odkrita beseda, nego zahrbnost! Seznanili smo še s tem in onim gospodom od Adrije, povedali smo si to in ono in se bodrili za narodno delo. V nadi, da bo naše prijateljstvo trajalo še nadalje, Vam kiičemo prisrčni: Na svidenje 1 Iz Repentahra. Izobražsvalno in bra!no društvo „Tabor" je imelo svoj občni zbor dne 10. t. m. v Vogelskem. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Vpijalo se je tudi več udov. Po volitvi odbora se je vršila leia domača zabava v občo zadovoljnost. Razšli smo se veselim srcem in z nad?, da se bomo v našem društvu pošteno izobraževali in napredovali, čeprav nas nekateri zasmehujejo. Bralno in pevsko društvo „Tabor" v Lokvi na Krasu bo imelo svoj občni zbor dne 17. t. m. po poludanski službi božji z običajnim v3poredom. Povišanje. Učitelj na moški kaznilnici v Gradiški Ignacij Bajt je ad personam povišan v X. činovni razred. Na c. kr. drž. realki v Borici je začetkom 2. polletja razpisano mesto ravnatelja. — x Žrtev mraza. V soboto popoiudne je v Gorici in Še bolj snežilo po htib h. — V Plavah so proti večeru našli na cesti ležati zasneženega moža skoraj zmrzlega. Ljudje so se trudili, da bi ga zopet poklicali v življenje, a bilo je vse brezvspe&no. Mej tem J® Novo pogrebno podjet pisarna in prodajalna Oia Uincenzo gellini št. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon $t. 1402 Zaloga oprave ulica Maesimo D' Azeglio št. 13 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne] še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste ia lepo okrašene lešoaa rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in druži Narodno podjetje! Narodno podjetje! 1 Goriška tovarno mila usu izdeluje vse običajne vrste čistilnega mila. Priporoča v prvi vrsti najboljše pralno milo: Koza s solncem (Caprasole) ki se prodaja v korist in z znakom družbe sv. Cirila in Metoda. Cene konkurenčne. Izdelek I. vrste. Svoji k svojim 1 Podpirajmo razvoj domače industrije ' =n ni =in □ == (0 5&C1 Nova prodajalnica manifakturnega blaga Eugenio Della Torre prej agent tvrdk F. CASTELLITZ e Successori G. SCANTIMBURGO Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich. Velika izb era fuštanja, flanel, črnega blaga za ženske obleke, izdelanega perila in na meter, fuštanjaste pletenine za ženske, možke in otroke. Drobni predmeti in potrebščine za čipkanje. CENE, DA SE NI BATI NIKAKE KONKURENCE. TVSDKA Adolf Kostoris skladišče oblek za moške in dedke Trst, via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije Cooperativa ex Haeker) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo i. t. d. flajdogovornejše eene. Odprlo se je novo veliko skladišde POHIŠTVA = in tapetarij ===== PAOLO GASTVVIRTH v ulici Stadion št. 6 z veliko ezbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroke. I Zamore si Tsaido ogledati, ne da Hi bil rnmoran tupiti . k i navi no O/errava/to za bolehne in rekonvalescente. Provzroea voljo do jedi utrjuje želodec in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. Izborni okna. J. SERRAVALLO - TRST Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozoue, kemiški proizuodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznane kakor najbolj« In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove In stare plasti na aafaltičnih kartonih, skrilnih ploščah In vsakovrstnem lamarino.-.v.v. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lasni oement, karbolinej, k ar Dolu a asfalti in drngi proizvodi U asfalta in kaferaasa, opolzla olj*, mast za stroje, mašila za tokov«, priznane in najbolje znamk« (registriran«) mast za vagon«, mast-vasolina sa kož«, mast za oro^j«, voidilo za 6«vlj« itd. Tovarna in pisarna v TRŽIĆU (Monfalcone) pri Trstu. h DOBIVA 8E V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu .-„ T^lrnoino nnmiV \ prirejena v Trstu KafuU Soiiia, lekarn „jOla Jbiaana kila Šalile" pri i l^uuild od lekarnarjev: sv. Jakoba ia Josipa foftu, Ukanu faraeto 4 Steklenica stane K 1*40. 1» Trota m ae odpočilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti aaticipatoi poafljatvi aneaka 7 K franko po6%. m fctran IV »EDINOST« št. 14 V Trstu, dne 14. jauuvarja 1-09 prihaja po cesti s kolesejnom Matija Gabri-jelčič iz Lozic pri Anhovem, vzame iz samega ilovekol ubija pone.^rečenca na voz tfr hitro odpelje v geriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so se takoj prepričali, da je nesrečneža poleg imrzlobe zadela tudi kap na možgene. Pri njem se je našia delavska knjižica, iako oguljena, na ime Antonio Di Lanardo, kotlar, 78 let star, iz Rezije. — Obleko je imel vso razcapano, bil je bos in golcg'av. Zveza narodnih društev na Goriškem šteje sedaj 95 društev. Umrla je v ponedeljek v Gorici goppica Marija Bežek v dobi 18 let. Pokojnica je obiskovala III. tečaj goriškega ženskega uči-teHšča in je bila hči ravnatelja koprskega učiteljišča g. Viktorja Bržka. Vesti iz Istre. Novi postni avtomobili. Iz Pazina: Te dni se vrše poskusi z novimi poštnimi avtomobili. V komisiji na teh poskusih se nahajajo tudi naši ljudje. Ali, kakor te v \seh stvareh hoče prezirati in izivati naš narod, thko se hoče tudi s temi avtomobili. Na eni strani t<-h avtomobilov se Daha a namreč istrski grb z nadpisom „Provincia d' I .tria. na drugi strani pa avstrijski grb z n i -kakim podpisom. Ti avtomobili b^do vozili po čisto hmt:kih krajih brez hrvatskega nadpisalEj, potem pa naj se šs čudijo izeatni faktorji, ako bi se • t mi avtomobili kaj neprijetnega dogodilo. Vesti iz Kranjske. »Slovenska Matica ' v Ljubljani. Vnanjim členom „Slovenske Mttice" se prično razpošiljati edicije za leto 1908 prihodnji teden. Ra^peč&vanje je ovirai etoicški zemljevid, ki ni bil pravočasno gotov. Učiteijiščnik se je ubil. Ubil se je 17-Iftni učiteijiščnik Fran Žagar, sin župana na Žagi; podal se je v ponedeljek z domačin, hlapcem na lov, V g^ri nud domačo vanio je padel v kak tri sežnje globok jaitk. Ko na klicacje blapčevo ni bilo odgovora, začel je hlapec iak&ti. Ko ga je po dolgem iskanju os šel, bil je še živ. Med nošnjo domov je izdihnil. Socijalno-demokratska stranka namerava baje vzeti v najem "Hotel Stadt WicD* v Ljubi ani, da bodo tu imela v«a socijalnc-demckratska društva svoje lokale. Prvi slovenski pogrebni zavod je otvcril v Ljubljani podjetnik g. Josip Turk, Razne vesti. Rabelj obsojen na smrt. Dzimnik Polskie poroča iz Jekaterino-.lava, da je bil radi roparskega napada obtoženi rabelj Sinkarenko obsojan na smrt. 117 letna „devica". V Korcnci, gjurBki županiji, so te dni pokopali goepico Ano Far-kas, v 117 letu življenja. Roiena je bila 1791 v istem mestu, kier "O'je obč'na Ž9 dve desetletji vzdrževala. Bolna ni bila baje nikdar. Še le tri dni pred smrtjo je obolela od pre-hlajenja. Opcroka glasbenika. Nedavno temu umrli ravn&telj konservatori a v Brusrlju F. A. Ge-vaert je v svoji oporoki dal zelo podrobna naročila o glasbenem delu, ki se je imel vršiti na njegovem pogrebu. Hotel je čim mežno priprost pogreb brez cvetlic in govorov ; imel je le eno skrb, naj bo glasba pri svečanosti povsem konkretna in tako je napisal sledeče odredbe poslednje volje: Želim, da se izvaja liturgično petje maše v gregorijan-skem koralu, če možno brez spremljevanja orgelj izvzemši Dies irae. Hotel bi, da se poje Dies irae na pariški način, izmenoma aolo in zbor. Želel bi tud:, da peva „Abselve* •dico-le tenor, efertonum „Domine Jesu Chri-fetc" naj pojejo pa U i je ali štiri e basi z manje enoličnem brzim izgovorom, kakor je sedaj navada. Ko ponesejo truplo iz hiše, prosim, da se peva „De prefundis" „en faux bourdon' edinemu ni činu glasbe, ki naj se, kakor želim čaje pri mojem pogrebu. Odlikovanje Hrvata v Amerikj. „North-western Universiryw, najstareje vseučilišče v Ameriki, je, kakor poroča „Narodni List", imenovalo čikaškega zdravnika dr. Ante Biankiniia docentom kurirgije. Razveljavljena ogromna globa. Iz Ntw-Jorka porečaje : V; hotno sodišče je razsodilo, da ni opravičena globa v znesku 97 milijonov dolarjev, v katero je bila obsojena Stan-dart-Oil-Compar y. Proti tej razsodbi ni več višega pravnega reka. Ženski odvetniki na Bavarskem. — Z odredbo bavarskega pravosodnega ministra je bilo 50 ženskih pripuftčenih na bavarska so-dišča kakor hraniteljice. Ženske lato. — Ženske ■ črnimi lasmi imajo na svoji glavi poprečno 70 kilometrov lan, dočim jih imajo plavke tudi do 135 kil. Nasprotno so temne lase mnogo močneje in čvrste je nego plave. Črn las nosi povprečno težo 113 gramov, ne da bi se pretrgala, drčim ne nosi plav las več nego okolu 68 gramov. Tajnostna krsta. Iz Karlovih varov pore-čajo: Nedavno so v Lanterbachu pri Pečovi pokopali nekega redarja. Ko so kopali grob, na katerem mestn je bilo pred 12 leti pokopano neko truplo, so naili precej dobro ohranjeno krsto, v kateri so bili ostanki žaganja in obleke v njej ni bilo pa nikakega sleda okostnjaka. Čudna je tudi okoliščina, da n:h?e ne ve, kdo je bil v tem grobu pokopan. Reflektorji za Srbijo. Z Puneja javljajo, da je srbska vlada naročila pri refci nem£b tvrdki tri reflektorje. M so naročeni za 6rh'-ko vojsko, fi irirejeci so tako, da »e iih zsmore prevažati na vozeh z enegfi mesta na drogo. Srbska vlada je hotela te r tlektorje trtkoj imeti, ker pa tvrdka ni takih imela izgoto'-ljenih, jih napravi do meseca marca ter jih preko Soluna odpoš'je v Srbijo. V opozicijskih srbskih krogih so radi tega ogorčeni, da je Hrda naročila rctf-kforie pri nemški in ne pri kaki italijanski sli francoski t«rdki. Vozni listki za velikanske daljave. List „Welt-Oourier*t poroča, da najdaljša železniška prega na svetu, za katero je možno dob:ti Je en vosni iistek. vodi iz Berolina preko Pctrograda io Moskve v Irkntsk. Potovanje iz Beroliaa v Ir*uv«k traja 16 dni, to ie, brez znanih ruskih zamud, ti znašajo na sibirski železnici mnrgokrat več dni. Ista prega preko JeVaterinosla^a je dolga 7376 km., preko Veršave pa 7500 km. Darovi. Za n£ grobni spomenik pok. H. Ražma je darov«! novo ftui klub v g -stilni er. Mihaela Križmančiča K 26'— ; g. Josip Neg~de pri Sv. IvaiiU K 2*— ; na pevskem večeru društva „Lipa" pri Grgu K 10*62 ; Josip Kavčič K 1*— Doslej nabrana skupna svota iznaša K 127 32 st. Za svetoivansko podružnico sv. Cir. in Met. rabralo ae ]e v nedeljo 10. t. m. v prostorih „Gospodarskega društva" v TrebČah na slučajnem sestanku med domačim pev, zborom „Primorec* in vrđeljskimi tamburaši K 9'—, „Gosp. društvo" dodalo K 2'— SkiDfti K 11' — Is nabiralnika -angeljčka v vrdeljskem „Narodnem d'.mua se je 31. decembra 1908 vzelo K 9*— Ta deu^r se je odposlal naravnost v Ljubljano. Zadnje brzojavne vesti. Nesreča v rudniku. BLUEFIELD (Zapadna Vireinij ) 13 P trjire s> , da j » biio v prt m« gorniku v Liclr.-Brancbe ubii;ih vsaj "sto delavcev. Deset trupe! so že dvignil: iz jame. Radi smrtonosnih piinov r;i megeče vdreti v jamo. $ @ & Zapomnite si dobro. SU-^TS ! slikal elektrofotograf JERKIČ, via delle Poaie 10, j I. nad., do 9. ure zvečer, ako »e mu prej i s. vi. 1 Telefon 21-13. In "in mizarski mojster, Trst, u ica Jllvip OlUSld Belvedere prve vrste iz usnja in blaga po jako zmernih cenah v • PRODAJAL-NICI ROKOVIC =x K fiCJBMRMM S • Trst, Ccrso 19 - listan, leta 1865. ® Mali oglasi. Qnkn meblirana, pe odda v najem v ulici OU2Jd Belvedere 2, A. IV., vrata 14._75 Pncnnrfinna nekoliko izobražena in neko-UUOpUUlUlla liko premožna se želi seznaniti z mladeničem ali vdovcem brez otrok z gotovo službo. Naslov; E. B.. po$tn Corso S+idion. 51 a fšin-stro- Ugodna prilika! jev za don ačo uporabo po K 64*— Preprodajalcem j popust Ulica S. Caterina 9. Dvorišče, skladišče Mnctn pisarniškega praktikanta itče ncladvnič, I" 1/51U dobtr slovenski knrespondent, v kakoršni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naslov pove -Edinost". 1958 Bogomil Fino Mrši nrar i Sežani ima svojo no'jo proda-jclnico v ur » TSSSTC ul. Vinc. Bellini 13 nasproti cerkve svet. Antona novega Vsakovnln« verižice po pravih tov. cen?h • • Engenia Co§sovel S • • prej ravnateljica Tržaškega grafi?, zavoda (Stabilimento grafico Triestino A. G. Salom) Časti se naznaniti slav. občinstvu in cenj. klijentom, da je odprla v ulici detle Poste št. 6 Prođnjalnico novih In rabljenih plsšlnih strojev vseh zlstemov. Apara reprodtkteiji vseh zistemov. — Potrebščine. — Čiščenje in poprave. — Pečati in table. IV Gramofoni in slovenske, italijanske in nemške plošče tini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLOŽČ. — Telefon 16-82. ■i ZNIZAME CENE! ■■ Vela izDera zptov. M n Ume, pspde in otroke BOHINEC & Co. Trst ulica delle Torri št. 2 TRST Via San Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) Znižane cene !! Znižane cene !! ===== TELEFON štev. 22-05 ===== Trgovina z manifakturnim blagom Ante Sanzin pok. Frana TRST — ulioa Barriera veoohla štev. 11 Velika izhera: Srajc za moške belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske male, spodnje hlače, konfecijonirano blago za delavce ; ovratnice in ovratniki. NAJNIŽJE CENE. Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 v lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON OS2 — ima na razpolago Jekleno vainostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrainbfoe, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : sa oelo leto kron 30 , pol leta „ 20 • oetrt . 12 6 u en mtato , • Shramb i ee so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Oddaja hramlao pmlioo, fcatara m priporoča poaebmo atarlftam, da a* ta aajBov^U ta aajvspoin^ji aaUa mavajajo fltaditl avoja daoo Nadaljna pojaanla dala zavod ob u rad n h urah. vsakovrstna mizarska dela. štev. 8, izvršuje 3S Qlii7hn ičoa kot slusa v Pisarni ali T OIU^IJU lOl/O Tini. - Ponujam dobra ep iče-vala. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 61 W H&4 40-leiec vsp«tk i PAST1SLSE PRESSDiHS • d offolaajfn« aliU« akorj« Š zMj^Uij 1» izdajatelj P. PRENDINI v Trat« ; P»£aftć«a<> s kolajnami is diploaa ^ 2 J }* ntpoiUna ponarejanja i ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTIGLIE PRENDINI* § JCajfcolja dalmatin. vina JI - ... . v p jamceno pristna iz aolnčnega otoka Visa ^ / navadna v sodih in fina namizna v buteljkah V z Opolo, črno in belo sladko. J SPECIJALITETA: pristna Kurtelaška ^ v buteljkah. — Saino pri ^ JURAJ-u KARASOVIĆ, TRST ^ nlica Ciiiozza štev. 17 (prej s. Favilaovič> Dostavljanje franko na dom. - Ceno zmerne. - Svcji k svojim s \ V \ v S v s s Restavracija Milano Trst, ulica Stadion štev. 10 Danes mm Koncert fliajsM aem Prične ob 7. uri. Vstop prest Za obilen obisk Be priporoča udani C. LIHI ANTON SKER mehanik, zapriseženi izvedeneo TRST, Carlo Goldonijev t**g štev Zastopnilc tovarn^ koles in motokoles,?; Napeljava 'n zaloga električnih zvonikov, loči ln prorta.' mofonov, zooofonov, In fonogra.'OT. Zaloga priprav ta tor«t1« L odlikoTaaJa iiiilii>i H Tovarna internaoiionainihIPiano-Orkestrov F. MACHINEK & SOHNE Dunaj XVII. E Ortliebgaaae 5. „loga v Trstu: Ferdinand Kasimir, nI. Com-lerciale 13; v Ljubljani: Jealp Orali, Sod-nijdte ulice 3.