I N F O R M A TOR
I	KONCERN GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE InM
I gorenj RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE	|
LetoM.
Številka 29
Bitka za proizvodnjo, tržišče in denar
^Gorenju Gospodinjski aparati načrtujejo proizvodnjo iz predla-ane pločevine v obratu Hladilniki že septembra, z novim letom „1 nai bi tako izdelovali tudi pokrove zamrzovalnih skrinj ter stra-
^malu gospodinjski aparati iz ^dlakirane pločevine
,n tohno/oSk/ razvoj v O..'u je tudi na področju ob-WnAVe 'n lakiranja kovin in ge/ev,ne v zadnjih letih dose-skokovit razvoj.
so leta 1967 opravili prve ^1 SklJse s predlakiranjem jekla, ip®0 9a uporabili za različne na-0-ne' največ pa v arhitekturi, za
Cri^0 s,anovani 'n podobno. y lakirano pločevino so začeli Dgja.bljati še v avtomobilski in-So"lriii in tudi v proizvodnji go-ji^jnjskih aparatov. Po podat-k' nam jih je zaupala kemijs-q ,6hnologinja Majda Meža v p .r®nju Gospodinjski aparati, gg* 1 bi v Zanussiju že okrog 30 % li j^bodinjskih aparatov proizved-ja z Predlakirane pločevine. Itali-Pfg^a tvrdka OCEAN izdeluje Pg ®žno vse hladilno-zamrzoval-p aparate iz te pločevine, *ov ^ AEG pa ohišja za zamr-sJP|ne aparate in pomivalne ter Sllne stroje.
gorenje
Z^spodinjski aparati
^so., da bi tudi v Gorenju ijg na proizvodnjo iz predlaki-Ipg6 Pločevine, sicer ni nova in
1 Pnprave za del te proizvodn-
je so že stekle. Tako načrtujejo del proizvodnje zamrzovalnih in hladilnih aparatov v obratu Hladilniki že septembra letos. V tem obratu so v zadnjem času namreč zelo povečali proizvodnjo in tamkajšnja lakirnica ne more več slediti zahtevam. Zato se je bilo smotrno odločiti za nabavo sodobne opreme za obdelavo pred-lakirane pločevine, ki prinaša nekaj bistvenih prednosti. Tako v celoti odpade lakiranje in varjenje, kar prinese več ekoloških prednosti. Poraba energije bo bistveno manjša, prav tako pa tudi število zaposlenih, kar bo v celoti pokrilo razliko v ceni dražje uvožene predlakirane pločevine. Predvideno je, da bi z novim letom iz predlakirane pločevine izdelovali tudi pokrove zamrzovalnih skrinj ter stranice štedilnikov. Prehod na novo tehnologijo, ki ji bodo sledile tudi konstrukcijske spremembe aparatov, bo zahteval svoj čas, vendar računajo, glede na dokajšnje izkušnje strokovnjakov Gorenja, da bodo proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih in tudi drugih aparatov iz predlakirane pločevine kmalu in tudi uspešno osvojili. To pa je tudi korak bližje razvitemu svetu.
H. Jerčič
Povečanje prodaje Izdelkov (junija letos so jih na primer prodali skoraj 10.000 več kot lani v tem mesecu) moramo, glede na nepredvidljivost jugoslovanskega tržišča, na katerem ne velja več nobena zakonitost, ocenjevati zelo zadržano.
Obdobja, ki so nekoč veljala kot konjuktura, danes spremlja skorajda popoln zastoj prodaje in obratno. Plačilna sposobnost, o kateri včasih nismo niti razmišljali, pa je danes vzvod vseh poslovnih odnosov.
Ne glede na to, ali je vzrok povečanju popraševanja splošno znižanje cen ali bojazen kupcev, da se bodo le-te začele dvigovati (to se da slutiti na tržišču in se bo temu, če bo prisiljeno, prilagodilo tudi Gorenje Gospodinjski aparati), velja v tem največjem podjetju v Gorenju koncern pri uresničevanju poslovnih odnosov temeljno izhodišče — plačilna sposobnost trgovinskih partnerjev.
Zato v Gorenju Gospodinjski
Tudi v Gorenju Notranja oprema so že zaključili s kolektivnim dopustom, saj so v ponedeljek ponovno zažarele peči v Keramiki, kjer so z dopustom najkasneje pričeli in končali.
V Keramiki so, po besedah vodje Petra Letonje, začeli s polno paro. V tem mesecu naj bi namreč izdelali 46.000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic. Tudi v Dolopolu v Šoštanju, kjer so šli na dopust 15. julija, da so lahko še izpolnili nekatera naročila, so od 8. avgusta ponovno na delu. Kot pravi vodja proizvodnje, Ladislav Bračič, naj bi izdelali okrog 800 komadov kopalniških elementov, vse za znanega kupca. Zaradi povečanih naročil lesene embalaže za Gorenje Gospodinjskih aparatov pa so v ža-galnici v Šoštanju prešli na dvoizmensko delo, v katerem naredijo približno 40 % več elementov za embalažo kot pred dopustom. Zelo spodbudni so tudi začetki v Pohištvu, pravi vodja te proizvodnje, Janez Špegel. Že konca meseca bodo odpremili 6000 vrat za švedskega' kupca, imajo pa tudi že njihovo naročilo za 6000 vrat v septembru. Če do-
aparatl raven prodaje in njeno uspešnost ne merijo več z lanskoletno doseženo realizacijo, temveč s plačilno sposobnostjo trgovinskih podjetij. Tem namreč narekujejo in opredeljujejo načine plačila dobave izdelkov. Najpogosteje morajo biti to gotovinska plačila in šele potem plačila v obliki dobav reprodukcijskega materiala.
Torej delavci prodaje Gorenja Gospodinjski aparati vodijo zahtevno bitko, kajti ni dovolj izdelke le prodati, temveč zanje prejeti denar. Zato vlagajo velike napore, da tekoče dobave izdelkov kupcem spremljajo tudi gotovinska plačila.
V kriznih denarnih razmerah na tržišču je brez tega sicer težko govoriti o spodbudnih ali bogve-kako trajnih kvalitetnih dosežkih.
Zato je treba vzgajati na vseh ravneh in področjih dela in pogumno voditi bitko za njegovo ustrezno in kvalitetno tržno vrednotenje.	D z
damo k temu še naročila za kakšnih 3000 kuhinjskih in kopalniških elementov na domačem trgu, kar je za to sicer manj konjukturno obdobje veliko, gre vsekakor za resnično obetaven začetek.
Avtomatska linija
V Gorenju Mali gospodinjski aparati so v teh dneh začeli s poskusno izdelavo rotorjev za kavne mlinčke. Linijo so projektirali in izdelali v Gorenju Procesna oprema.
Za izdelavo rotorjev je potrebnih več delovnih operacij, ko rotor iz posameznih delov sestavijo v sklop, zato so celoten postopek razdelili v več faz. V Gorenju Procesna oprema so zanje projektirali in izdelali namenske naprave ter jih opremili še z dodajal-nimi napravami. Te posamezne dele rotorjev dodajajo v delovno območje celotne naprave.
Na začetku linije posebna naprava najprej kovinske lamele nareže na potrebno višino in jih dodaja pod stiskalnico, ki v lamele rotorja potiska gredi. Delno sestavljeni rotor nato prevzame transporter. Naslednja naprava natika izolacijske lamele, preko transporterja pa potuje transporter do naprave za natikanje kolek-torjev. Rotorji se na koncu transporterja nato zlagajo v zalogovnik, od tam pa so usmerjeni v nadaljnje faze sestavljanja mlinčkov.
D. R.
Z novimi močmi
Pozor, že snemamo!
Mešano podjetje za proizvodnjo oziroma snemanje in izdelavo video filmov, ki nastaja pod okriljem Gorenja Servis, se je tehnično, organizacijsko in kadrovsko že povsem izoblikovalo in pripravilo na začetek dela. Poteka tudi postopek za registracijo mešanega podjetja-
Velenjski TV studio, kot se imenuje podjetje v ustvarjanju, že ponuja svoje storitve to je pripravo, snemanje in izdelavo video filmov s propagandno, reklamno, promocijsko ali izobraževalno vsebino. Njegovi strokovnjaki ponujajo tudi intelektualne storitve kot so zasnovane, scenariji, režija, prevodi. Usposobljeni so in tehnično opremljeni tudi za delo na terenu, za montažo posnetega video materiala, sinhronizacijo video vsebine v različnih jezikih, za kopiranje ali kompjutersko montažo, ki omogoča specialne efekte.
Podjetje VTV v ustanavljanju bo, po besedah vršilca dolžnosti direktorja Marjana Verdeva, redno zaposlovalo le tri delavce in sicer režiserja, ki bo koncipiral in režiral snemanje vsebin, studijskega tehnika, ki bo skrbel za opremo in montiral posnete video filme ter odgovornega delavca, direktorja podjetja, ki bo skrbel za celovito uresničevanje ob ustanavljanju začrtane dejavnosti. Za določena, sicer občasna dela bodo vključevali zunanje sodelavce. Poudariti velja, da ima podjetje VTV studio pred konkurenti vrsto prednosti, ki za podjetja v Gorenju Koncern in v celi regiji niso zanemarljive. Omenimo le najsodobnejšo tehnično opremljenost studia, profesionalno izkušene delavce in bližino studia (Stante-tova 2 Velenje). Tudi cene storitev so, pravijo, konkurenčne.
D. Založnik
Takole je bila videti streha nad lužilnico in emajlirnico Pralno-pomivalne tehnike. Kako so vzdrževalci Gorenja Gospodinjski aparati to po obsegu največje letošnje vzdrževalno delo opravili pa se lahko prepričate. Delo gotovo ni bilo lahko, saj je bilo treba odkriti 3.250 m ravne strehe in jo zamenjati z dvokapnico.
Lažje delo in prihranek
Letos so inovatorji v Gorenju Procesna oprema v šestih mesecih predlagali že 17 različnih izboljšav tehnoloških postopkov in delovanja naprav; vsi so okarakterizirani kot koristni predlogi.
Toliko, kot je prijavljenih izboljšav, toliko se ob njih pojavlja tudi imen inovatorjev; nekateri so jih predlagali tudi po več, nekateri predlogi pa so rezultat skupinskega dela.
Šest predlogov je posebna komisija že ocenila, uspešno pa so vključeni tudi že v delovni proces. Dva predloga so zavrnili, devet, prejetih zlasti v zadnjih dveh mesecih, pa še čaka na ocenitev. Za primerjavo morda le
še podatek, da so lani v Gorenju Procesna oprema vse leto prejeli 15 predlogov.
D. R.
Stalno posodabljanje in širjenje proizvodnje
V Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah so prav tako kot v drugih Gorenjevih podjetjih v Velenju prejšnji teden ponovno začeli izpolnjevati zahtevne delovne načrte. Med dopustom si je večina delavcev nabrala dovolj novih moči za še zahtevnejše naloge.
Tako je v tej Gorenjevi tovarni stekla nulta serija pri njih izdelanih elektromotorjev za sesekljal-nik. Na to zahtevano delo so se pripravljali in ustrezno urejali delovno linijo že pred dopustom. V sklopu te proizvodnje je izdelava gredi rotorja, kjer stružijo, brusijo in valjajo polže, izdelava lamel za rotor in stator ter celotna ro-
torska in statorska linija. Za pt nos te proizvodnje so se odloc skupaj z nemškim partnerjen’ Boschem, pri katerem so te e|e tromotorje kupovali doslej, saj s° povečali dnevno proizvodnjo sr sekljalnikov. Od skupaj 1 delanih elektromotorjev jih booo polovico v sesekljalnike vgrao' sami, ostale pa bodo izvozili-Da pa so laže začeli s sestavj janjem, se je nekaj delavcev le nologov in vzdrževalcev, I0"® dni usposabljalo v Boschevi1 varni, ob zagonu pa je bilo v N zarjah nekaj njihovih strokovni kov, ki so poskrbeli, da je vse P° tekalo brez večjih težav. ^
Prejeli smo...
Zadovoljen kupec
"Spoštovani prijatelji, želim vam izraziti zahvalnost za kakovost vaših Izdelkov,” piše že na začetku svojega pisma Marija Bardak iz Bosanskega Broda.
Povod za to je, kot piše 14-prog-ramski pralni stroj z ”bio" programom, ki ji je zvesto, brez večjih popravil, pral skoraj dvajset let. Zaradi te zanesljivosti se je Marija ponovno odločila in kupila Gorenjev pralni stroj z enajstimi programi ter tako ohranila raven sodobne opremljenosti svojega
doma z Gorenjevimi izdelki-gospodinjstvu ima že namfr Gorenjevo kuhinjo, štedilnik, ni0 dilnik in je prav z vsemi zelo z dovoljna.
"Najlepša hvala In le vztrajaj* na takšni kakovosti. Stari pr*1 ni stroj sem shranila za *Pf min. Čeprav bi se ga najbrt lo popraviti, sem kupila n°* vj ga, stari pa naj gre v pokoj, P še na koncu Marija Bardak ' namesto običajnega pozdravaj® enkrat poudarja ”Zadovol|*r kupec vaših izdelkov”.
Tako nas je prijazno opozori'®’ da "zadovoljen kupec” mora o® nes, bolj kot kdaj koli prej, biti & meljno delovno vodilo slehern ga izmed nas.	o. ^
Skupno delo -skupni rezultati
Pred kolektivnim dopustom so
v obratu Zamrzovalnih skrinj Gorenja Gospodinjski aparati, da bi izpolnili zahtevne cilje in povečana naročila kupcev, delali po 12 ur dnevno.
Tako so vsak dan izdelali 850 skrinj namenjenih predvsem domačim kupcem, pri čemer je bilo potrebno, kot poudarja vodja obrata Drago Krenker veliko odrekanj v družinskem krogu. S tem so delavci prav gotovo pokazali veliko delovno vnemo in pripadnost Gorenju.
"Za vse vložene napore se jim zahvaljujem in čestitam, hvala pa tudi vsem iz režijskih služb, ki so nam bili voljni pomagati. To pa so Irena Permanšek, Jasna Stelcer, Irena Pintarič, Emil Pele, Jožica Povše, Dragica Meh, Dagmar Vrtačnik, Milena Razdevšek, Avgust Podgoršek, Jožica Repolusk, Peter Kovač, Vida Kumer, Milan Krebl, Marjanca Ribič, Marinka Prosenjak, Bernarda Jakob, Smilja Kovačič, Vili Ledinek, Silvo Roškar in Viktor Poznič.”
delovnega načrta za julij 19™
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI
GORENJE PROCESNA OPREMA
GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI
GORENJE SERVIS
LEGENDA
Ptouvodni« »lupaj
Proizvodni* “ 'rvoz

N bo jesen lepa
l>ij*nil mesec se je v obratu *tlka Gorenja Gospodinjski upokojila Ana Dordlč.
^orenju se je zaposlila pred 14 kamor je prišla iz tovarne > v Šoštanju.
S
Pravi, da je bilo v Gorenju
in je rada delala. Čeprav
Pii«0 hoc<l’ ie zadnj'dan Pred d°-j6u°m Prišla med nekdanje so-WVCe’ da srno i' od slovesu iz-skromno darilo. Poslovili )6|° ^ s prisrčnim stiskom rok in P° mirni in zdravi jeseni tlenja.
Sodelavce vzdrževalce pa je ob odhodu v pokoj na vikend v Ra-dušah povabil vzdrževalec Plastike Karel Kraigher. Pred dvema letoma se je pri delu poškodoval, tako da se je upokojil po 16 letih, preživetih v Gorenju. S sodelavci se je za slovo fotografiral ob darilu, sodčku Laškega rizlinga.
Karel si bo čas v pokoju krajšal prav z delom na vikendu, prav tako pa bo še vedno pomagal nogometnemu klubu Fužinar v Ravnah, kjer je prej dolga leta igral nogomet.
Janez Sterkuš
Karel Kraigher


'anje zaposlenih v juliju 1990
Stopnja i/ohra/be
IE GOSPODINJSKI aparati
m hladilna tehnika
i^IJ^NOTRANJA OPREMA
l!*^EPROCESNA OPREMA
EKO
IE elektronika
,E MALI GOSPODINJSKI
'E COMMERCE
IENje SERVIS
'E RAZISKAVE IN RAZVOJ
!^E NARAVNO ZDRAVILIŠČE
KONCERN
'E DRUŽBENI STANDARD
število zaposlenih v Velenju ' Vlil stopnja izobrazbe Gospodinjski aparati m Gorenje Notranja oprema pri prihodih m odhodih raso pokazane notranje razporeditve
v ^letjlh Gorenja v Velenju, »fo0renlu Ma/Z gospodinjski ^ati in Gorenju Naravno Topolšica je bilo ju-Ini^Poslenlh 10.490 delavk In
jfSm/sL27 ^ ^
(j. vil° zaposlenih so zmanjšali v
rehju Gospodinjski aparati, (il'3, največ v Zamrzovalni In d||nl tehniki (za 12), v Go-
renju Elektronika, za 10, v Gorenju Notranja oprema za 7, v Gorenju Servis za 5 in Gorenju
Eko za enega. V podjetjih, kjer se je število zaposlenih nekoliko povečalo pa gre v glavnem za ponovno zajjoslitev delavcev po odsluženju vojaškega roka (Gorenje Procesna oprema) ali za zaposlitev za določen čas (Gorenje Mali gospodinjski aparati).
Srečanje na delovnem mestu
Ivo Grazer
Iz njegove mladeniške postave nevsiljivo žarita življenjskost in radoživost. Veliko bolj jih razkrivajo njegove besede, gibi, sij pšenično zelenih oči, njegova delovna veljava, ki jo je v hotelu Vesna že uresničil. Ivo Grazer je samostojni natakar v hotelu Vesna Gorenja Naravno zdravilišče Tojrolšica. Mlad človek, odločen s predanostjo delu in poklicu, za katerega se ni šolal, vdihniti novo lepoto, ki jo to delo sicer vsebuje in, ki jo opazijo le redki. Ivo Grazer jo doživlja in v njej ustvarjalno uživa, jo uresničuje. Prav to je bil in bo vzvod njegove delovne rasti. Že sedaj, komaj dve leti po prihodu v hotel in komaj (petindvajsetleten, velja Ivo Grazer za odličnega, najboljšega natakarja med dobrimi v Vesni. Pravijo, da superiorno obvlada vse najsubtil-nejše in najbolj olikane prijeme v gostinstvu in, da mu zaupajo sprejem in strežbo zelo zahtevnih gostov in skupin. Ivo je izjema še po tem, da je po poklicu strojni tehnik, zaljubljen v svoje sedanje delo in (poslanstvo. Ta zaljubljenost se je vanj vselila pred leti, ko se je med iskanjem dela in dokončanjem šolanja, zaposlil pri zasebnem gostincu Marjanju Vrčkovniku. Tam si je pridobil prve in najdragocenejše izkušnje, neizbrisan navdih za to delo, osvojil, si ustvaril in (posnemal podobo idealnega natakarja. Se več, spoznal je kakšen mora biti pravi odnos med sodelavci, delavci in nadrejenimi. Ivo Grazer je med natakarji hotela Vesna nekakšna gonilna sila, spodbujevalec in uresničevalec novega. Mlad človek, ki ga je treba posnemati, se od njega učiti, pravijo njegovi nadrejeni. Iskren in tovariški tudi kadar koga pograja, vendar svojo veljavo gradi le na trdem delu. Vsaka naloga je zanj priznanje in izziv obenem.
Vodilo mu je samozaupanje. "Vem, da lahko pri vsakem delu naredim več in bolje, kot
kdo pričakuje; zakaj ne bi bil še boljši, če vem, da sem lahko. To trdim tudi za svoje sodelavce. So dobri, vendar menim, da so lahko še boljši,” odločno zatrjuje Ivo Grazer in dodaja, da imajo v hotelu za to vse pogoje predvsem pa spodbudo in spoštovanje odgovornih sodelavcev.
Zato v prizadevanje ali tekmo "kdo bo boljši" pogosto ali skoraj vedno pritegne svojega starejšega brata, ki je tudi zelo dober delavec, vendar z nekoliko drugačnimi osebnostnimi lastnostmi. ”Ko delo opravim po najboljših močeh, ko vanj vložim celega seba, svoj temperament, svojo kreacijo, domišljijo, uglajenost In kulturni nastop, in po tem vidim zadovoljne obraze gostov, slišim pohvale sodelavcev ali nadrejenih, začutim, da živim. Ne poznam utrujenosti, prej sem prerojen, močnejši, odločnejši, pogum-nejši za nove Izzive”, pove Ivo Grazer in le kot mimogrede omeni, da mu je javna pohvala direktorice hotela pred sodelavci največje delovno priznanje, ki ga je prejel pred kratkim. A Ivo Grazer je tak človek, da to zasluženo priznanje razume kot nadaljno obvezno biti odličen in ustvarjalen, še bolj kot doslej. V osvajanju lepote svojega dela bo Ivo Grazer, prepričana sem, še naprej gonilna sila. Le naj mu še sledijo drugi.
Dušanka Založnik
Naši upokojenci
Julija se je v podjetjih Gorenja v Velenju upokojilo sedem delavk in delavcev.
V	Gorenju Gospodinjski aparati, v Pralno-pomivalni tehniki, se je po 33 letih dela v Gorenju, od skupnih 35, upokojila pregledo-valka sklopov v žičnem oddelku Jožica Pocajt. V strokovnih službah pa se je po 14 letih dela v Gorenju upokojil nakladalec in razkladalec Jože Buč.
V	Gorenju Notranja oprema se je v Keramiki upokojila Cveta Zabojnik, prebiralka gotovih ploščic, ki se je v Gorenju zaposlila pred 13 leti, skupaj pa je de-
lala nekaj manj kot 19 let. V Pohištvu se je po skupaj 24 letih dela, v Gorenju je delala dvajset let, upokojila žagarka Elizabeta Pistotnik.
V Gorenju Servis seje upokojila vodja ekspedita Ana Žižek, ki se je v Gorenju zaposlila leta 1961, po osemnajstih letih dela v Gorenju pa se je upokojila tudi čistilka v servisu v Puli Anka Dragomir.
Marija Plesnik, referentka prodaje, se je po 23 letih dela upokojila v Gorenju Commerce.
D. R.
Kako in kje smo letovali?
Rezultati letoin/e turistične sezone v Gorenju zgovorno kažejo velik porast zanimanja za organizirano letovanje v okviru turistične dejavnosti, ki Jo ponuja Gorenje Družbeni standard.
Pestro paleto turističnih aranžmajev, široko ponudbo ob morju, na celini, v zdraviliščih, hribih ter zanimive izlete doma in v tujini je letos izkoristilo preko 2400 delavcev Gorenja in njihovih družinskih članov. Vseh turističnih aranžmajev je bilo 669. Največje zanimanje je veljalo letovanjem ob morju, kjer še vedno prednjači Novalja, kjer je dobro organizirano klubsko letovanje v počitniških prikolicah Gorenja. Veliko sodelavcev se je letos odločilo tudi za letovanje v Makarski ter v Bio-gradu na moru, velik pa je bil tudi odziv na aranžmaje v slovenski in hrvaški Istri.
Tudi letos smo dobro sodelovali s turističnimi agencijami Sloveni-jaturist, Kompas in Popotnik ter z Mentovim podjetjem Kozjak iz Radelj ob Dravi, dobro pa smo
izkoristili tudi kapacitete v Fecro-vem domu na Malem Lošinju, Ekove počitniške prikolice, Ti kijev dom v Kranjski gori, apartmaja na Treh kraljih itd.
Velik je bil letos tudi odziv za letovanja v zdraviliščih ter v hribih.
Več kot 50 naših sodelavcv pa je izkoristilo aranžmaje v tujini, kjer je bila letošnja ponudba zelo ugodna.
Vrednost vseh aranžmajev sega preko številke 3 milijone din, seveda pa so tudi ugodni plačilni pogoji in možnost namenskega varčevanja vplivali na takšno rast števila aranžmajev.
Na koncu povejmo še, da smo na vse te številne in raznolike aranžmaje prejeli le dve reklamaciji.
Ob dejstvu, da se je letos reorganiziralo tudi področje turizma in spremenilo tudi svoj status, lahko za prihodnje napovedujemo še zanimivejšo in pestrejšo turistično ponudbo.
Janez Pušnik
Tudi hotel Vesna Gorenja Naravno zdravilišče v Topolšici je privlačen za mnoge dopustnike iz domovine in tujine, saj so v letošnjem juliju zabeležili za 45 odstotkov več obiskovalcev kot lani.
Izlet na Triglav
V četrtek, petek in soboto, 6., 7. In 8. septembra pa pripravlja ta sekcija tridnevni izlet na najvišji vrh Jugoslavije Triglav, na katerega so povabili tudi planince iz Konjiča.
Iz Velenja bodo krenili v četrtek, 6. septembra ob 4.30 izpred Gorenja Servis. Ena skupina se bo peljala do Rudnega polja in od tam nadaljevala pot mimo Vodnikovega doma (1817 m) do Triglavskega doma na Kredarici (2515 m). Drugi, ki se bodo odločili za malo težjo varianto pa do Aljaževega doma v Vratih in po Tominškovi poti mimo Doma Valentina Staniča (2332 m) na Kredarico, kjer bodo oboji prespali
Na Triglav (2864 m) se bodo povzpeli v petek zjutraj in po obveznem krstu prvopristopnikov sestopili do Tržaške koče na Doliču (2120 m) mimo Zasavske koče na Prehodavclh (2050 m) po čudoviti dolini triglavskih jezer do Koče pri Triglavskih jezerih (1638 m), kjer bodo prespali.
V soboto zjutraj bodo pot nadaljevali, tisti pogumnejši do Črnega jezera in čez steno Komarče, ostali pa po daljši poti preko Komne v Bohinj.
Izlet na Triglav je zahtevna tura, zato naj se zanjo odločijo le dobro pripravljeni planinci. Število udeležencev je omejeno, zato s prijavami pohitite. Prijave in denar za prenočišča (150 din) sprejema Mira Slemenšek, II ATO 459.
Franc Črep
Težko Je sprejeti resnico, da se vsako življenje konča. Še težje In bolj boleče Je to spoznanje, če Je življenjska nK pretrgana nasilno In prezgodaj kot pri našem tovarišu, sodelavcu In prijatelju Francu Črepu.
Rojen pred sedemlnštirlde-setimi leti na Tolstem vrhu nad Doličem, se Je Franci zaposlil že kot mlad fant, najprej v rudniku, prod 23 leti pa v Gorenju.
Ves čas dela v Gorenju Je Franc vestno in marljivo opravljal svoje delo, najprej kot varilec In zadnja leta kot mojster v surovinskem oddelku Pralno-pomi-valne tehnike.
Predan svojemu delu, ki mu ni bil zgolj obveznost, pripravljen v stiski ponuditi
Prisojnik, Razor
V soboto zjutraj, 18. avgusta, se bodo ob 4. uri od Rdeče dvorane odpeljali na dvodnevno planinsko turo,
Z Vršiča se bodo najprej preko južne strani povzpeli na Prisojnik (2547 m). Pot bodo nadaljevali na 2.601 m visoki Razor, z vrha pa se bodo spustili do Pogačnikovega doma na Kriških podih. Drugo jutro pa se bodo povzpeli še višje, na 2.738 m visoko Škrlatico.
Prijave kot običajno sprejema
Rezka Vocovnlk.
Na Jalovec
Planinska sekcija Gorenja Servis organizira za delavce v petek In soboto, 17. In 18. avgusta 1990 planinski izlet na najlepšo slovensko goro 2643 metrov visoki Jalovec.
Iz Velenja bomo krenili v petek, 17. avgusta ob 17. uri izpred Gorenja Servis. Prespali bomo na
Malica
roko, takšnega Franca smo poznali ml, njegovi sodelavci. Takšnega se bomo spominjali In ga pogrešali.
Težko bomo zapolnili vrzel, ki jo puščaš za sabo, Franc. Delavci, ki sl Jih vodil, bodo pogrešali tvojo umirjenost in preudarnost. Pri uresničitvi naših, skupaj zastavljenih ciljev, bo manjkal tvoj prispevek, zato bo spomin nate, ostal živ.
Sodelavci
Pralnopomlvalne tehnike
Vršiču, od koder bomo ob krenili proti Zavetišču Šplčkom (2050 m). Hoje le
rahlem vzpenjanju okoli 4 Po malici in kratkem počitku k se bomo vzpeli na Jalovec. Prijave za ta izlet sprejema M Slemenšek, II ATC 459, pa naj se le tisti, ki lahko to le-ta sodi med najzahtevnejše naših gora, tudi vzdržijo. Celo hoje bo okoli 12 do 13 ur.
Četrtek
Petek
Redna
Čufti v omaki, pire krompir, ledolina
Prekajen goveji jezik, fižolova solata, pecivo
Dietna
Čufti v omaki, pire krampih ledolina	m
Prekajen goveji jezik, (rano0 solata, pecivo
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Mesni sir, paradižnik, sadje Hrenovke, zelenjavna enolončnica, pecivo Pečen piščanec, riž, zelena solata
čebulna bržola, široki rezanci, ledolina
Mesni sir, paradižnik, sadje Hrenovke, zelenjavna enolončnica, pecivo Pečen piščanec, riž, zelena solata
Goveji naravni zrezki, široki rezanci, ledolina
M«1'
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Vjjj gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Ure0^ odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Mak ^ 8000 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. OproS ^g, prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri p°šl1 lenje.