Za tičke
Ančka z maino je pred hišo stala, fn je Losec fcrufoa afrtrafa; Mrvice je s tem na tla drobila. Mamiea pa jo je posvarila: »Pazi, kruhek božje je darilo, Ni pa, da I>i se po njem hodilo. Zberi rnrve, ki na tla so pale, Pa postavi jih vrh te-le skale! Gladna bo živalca priskakljala, Za kosilce bo jih pozobala.« AnC-ka vboga, mrve vkup pospravi In na kamen jih lepo postavi; K mami teče, skrije se za krUo, Caka, kaj se ž njimi bo zgodilo. Kar znad strehe peniea se dvigne, Zacvrfi, na kamen k mrvam Srigne. S kJjunfkom jih pobere in zavriskne, Zafrfra, čez streho spet zabliskne. Ančka gleda, se veselo smeje, Mamici po tihem to-le deje: »Penica bo s tički govorila, Kje kosilce danes je dobila. Ančka mi je je raz tal nabrala, Kaj ne inama, da tako bo djala?«
»Vidiš Ant-ka«, jej odvrne rnaina.^H
»Penica ne lio kosila sama;                              ^H
V gnezdce tam na sfcedenj je zletela,                ^H
Tara jo čaka deca že vesela;                            ^M
Deca v gnezdci niora še ostati.                         ^H
Ker preinajhna Se ne zna letati;                       ^H
Mamica jej hrano skupaj nosi,                          ^M
Kar ostane, to pa saiua kosi.                            ^U
Gladna vaje penica ostane.                                ^B Da inladiči niso jej bi-ez hrane.«             J. Krek    .