UroODliC« i oi>ra»» LOuoljan«. Kopitarjev« t- lttlstuo «UU1—4UU4. ll«a»Ana aaroAnlna 13 Lit. u ln» tema (v« 10 Ul. - Cel ra4. Ljob. Utna 10.5M u naročnino t> ]«.It« ta loaeraU. • Ukljočo« iaatop«t»c ta oglu« K (talij« tn InouiuitTai
OP1 & A. UllanOk Biktplitt •• vratom«.
|LIN 11 - 1444
28
SREDA
Beispieihafte Tapferkeit der Verteidiger von Cherbourg
Imracr noch wird in cinzelnen Stiitzpunkten crbittcrt gekampit — Aus-dehnung der FeindangriHe im Raum Tilly aui weilere Abschnitte — In Italien Durcbbruchsversuche fortgcsclzt — Heftiger Abvvchrkampf im Mittelabschnitt der Ostfront
DNB. Aus dem Fiihrerliauptquartier, 27. Juni. Das Oberkommando der Wehr-marht gibi bekannt:
ln Cherbourg wurde den ganzen Tag iiber in einzelnen StUlzpunkten mit grbsster Erbitterung gekampit. Erst gegen Abend gelang es dem Gegner, der in den blutigen Strassenkampfen schwere Verluste erlilt, sich in den Besitz eines grossen Teiies der Stadt zu setzen. Einigc unsercr Widerstandsnester kampfen dort inimer noch mil beispielhafter Tapferkeit. Im Arsenal und in einer Anzahl von Marine- und Luftwaffenstiitzpunk(en hallen die tapferen Besatzungen allen feindliehen Slurmangriffen stand. Auch hier hat der Gegner schwere Verluste. Land- und Kiistenbaltcricn der auf der Ilalbinsel nordwesllich Cherbourg befindiichen eige-nen Kampftruppen unterstiilzen die Ver-teidiger der Stadt mit gutliegendem Artil-lcriefeuer.
Marinetruppen der Kiislenbattcricn, der Nachrichten- und Landdienslsleilen, sowie an Land eingeselzle Schillsbesatzun-gen haben sich bei den Kampfen um Cherbourg unter dem Oberbelehl des Seekoinmandantcn, Kontreadmiral Hen-neeke, und unter Fiihrung des llatenkom-mandanlen von Cherbourg, Fregatten-kapitiin Vt'itt, besonders ausgezeichnet.
Dic Marinekiistenbatterie »Yorck« ver-senkle vor Cherbourg einen lcichten Kreuzer.
Im Raum von T i 11 y dehnle der Gegner seine Angriffe aul vveilere Abschnitlc aus. Den ganzen Tag iiber hiellen schvver-ste Infanterie- und Panzerkampfe an. Der f eind, der durch Gegenangrille zum Stehen gebrachl wurde, konnte nur vvenig Goden gevvinnen.
Vor der Orne-Miindung zwan-gen unsere Kiislcnballerien mehrere Transporter zum Abdrehen. In der letzten Zeit vvurden zahlreiche mit Fallschirm ab-Reselzte feindliche Sabotagetrupps im iranzosisehen Raum im Kampf nieder-gemacht.
Schwcrcs »V 1« Storungsleuer lag v. eitcrltin aul dem Stadtgebict von London.
Velike ameriške izgube na ulicah Cherbourga
In Italien setzte der Gegner seine starken Durclibnichsangriffe lort. Trotz starker Artillerie- und Panzerunlerslii-tzung komite er nur an einigen Stellen am .ussersten \Veslfliigel vvenige Kilometer nach Norden vordringen.
An der gesamten iibrigen Front bis zum Trasimenschen See erziel-ten unsere Truppen bei tropiseher Ilitzc einen vollen Abvvehrerlolg.
Bei den Kampfen nordlich Grosseto hat sich eine Kampfgruppe unter Oberst-leutnant Ziegler bosenders bevvahrt. Der taplere Kommandcur land hierbei den Iieldentod.
Im Mittelabschnitt der O s t I r o n t stehen unsere Truppen in den Abschnitten von Bobruisk, M o g i 1 e w und O r -scha in heltigem Abvvehrkampl gegen dic mit massierten Kralten angreifenden Sowjets. Westlich und siidwestlich Wl-t e b s k kamplen sie sich aui ncue Stellungen zuriick. Ostlich P o 1 o z k brauchen zahlreiche von Panzern unterstiitzte Angriffe der Bolschevvisten zusammen. Siidostlich P 1 e s k a u beseitigten unsere Gre. nadiere einen Einbruch vom Vortage und vviesen vvicderholte Gegenangrille der Bol-schewisten ab.
An der finniscben Front vernichtcten deutsche Schlachtllugzcuge 23 ieindliche Panzer.
Schvvere deutsche Kamplflugzeuge fiihrten in der vergangenen Nacht zu-sammengefasste Angrilfe gegen die Bahn-hole B r i j a n s k und K 1 i n z y , die aus-gedehnte Brande und Explosionen ver-ursachten.
Ein nordamerikaniseher Bomberver-bond grifl in den gestrigen Vormittags-stunden Aussenbezirke der Stadt Wien an. Es entstanden Gcbaudeschiiden und Verluste unter der Bevolkerung. Deutsche und ungarisehe Luftverteidigungskrafte vernichteten 54 feindliche Flugzeuge, dar-unler 46 viermotorige Bomber.
In der vergangenen Nacht warfcn ein-zelne britische Flugzeuge Bomben au! Landgememden itn Raum von Gottiu-gen,
Ekezprimerno junaštvo Iraniicev Sherhourga
V posameznih oporiščih se bijejo še vedno ogorčeni boji — Sovražni napadi na področju Tillyja so se razširili na nadaljnje odseke — V Italiji so sc nadaljevali prebojni poskusi — Ogorčen obrambni boj na srednjem odseku vzhodnega bojišča
Fiihrerjev glavni stan, 27. junija. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
V C h c r b o u r g u so se bili ves dan v posameznih oporiščih ogorčeni boji. Šele proti večeru se je posrečilo nasprotniku, ki je utrpel v pouličnih hoji h težke izgube, zasesti večji del mesta. Neknj naših odpornih gnezd se bori tam šc vedno z brezprimerno hrn-brostjo. V arzennlu in v oporiščih mornarice in letalstva sc upirajo naše hrabre posadke vsem sovražnim na-indom. Tudi tu jc imel sovrnžnik tež-\e izgube. Suhozemne in obalne baterije neke bojne skupine nahajajoče se na polotoku severnozahodno od Cherbourga so z natančnim topniškim ognjeni podpirale mestne branilce.
Pri bojih za Cherbourg so se posebno izkazale mornariške cdinice obalnih baterij, obveščevalni oddelki ter la-dijske posadke prepeljane na celino pod vrhovnim poveljstvom mornariškega poveljnika, kontreadmirnln Ilcn-neekeja in pod poveljstvom luškega poveljnika Cherbourga knpetana fregate Witta.
Mornariška obalna baterija »Vorck« je potopila pred Chcrbourgoni neko lahko križarko.
Na področju Tillyja je razširil sovražnik svoje napade nn nadaljnje odseke. Ves dan so se nadaljevali nnj-težji pehotni in oklepniški boji. Sovražnik, ki se je moral znradi proti-napadov ustaviti, jc zasedel le malo ozemlja. .
Naše obalne baterije so prisilile pred izlivom reke Orne več prevoznih ladij k umiku. V poslednjem času so bili nn francoskem področju v bojih uničeni številni sovražni sn-botažni oddelki, ki so odskočili z padali.
Mestno področje Londona jo bilo tudi včeraj obstreljevano s težkim ino-tilnim ognjem »V 1«.
11!
V It nli j i jc nndaljeval nasprotnik /. močnimi prebojnimi nnpadi. Vkljub močni topniški in oklepniški podpori jc lahko Ie nn nekaterih mestih skrajnega zahodnegn krila napredoval za neknj kilometrov proti severu.	.
Na vspm ostalem bojišču do Transi men s kegn jezera so dosegle nnše čete pri tropski vročini popoten obrambni uspeh.
Pri bojih severno od O r o s s e t a se je posebno izkazala nekaj bojna skupina pod poveljstvom podpolkovnika Ziegler-ja. Hrabri poveljnik je pri teli bojih junaško padel.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča sc bijejo naše hrabro čete na odsekih Bobruisk a, Mogilcva in 0 r š e v ogorčenih obrambnih bojih s Sovjeti, ki napadajo z močnimi silami. Zahodno in jugozahodno od Vitebska so se prebilo naše čete nazaj na novo postojanke. Vzhodno orl Pol očka so so zrušili številni z oklepniki podprti boljševiški napadi. Jugovzhodno od Pskova so odstranili naši grenadirji nek prejšnjega dne nastal vrlor ter odvrnili ponovne boljševiške protinapade.
Na I i n s k e m-) bojišč it so uničila nemška bojna letala 2S1 sovražnih oklepnikov.	j
Težka nemška nojna letala so izvedla v pretekli noči osredotočeno napade proti kolodvoroma. B r i j a n s k in K I i n c i, ki so povzročili prostrane požare in eksplozije.
Ameriški bonibniŠki oddelek je napadel v včerajšnjih dopoldanskih urah zunanje okraje mesta D n n a j a. Nastala je škoda na poslopjih in izgube med prebivalstvom. Nemške in madžarsko zračno-obramhne sile sn uničile 51 sovražnikovih letal, med njimi 46 štirimotornih bombnikov.
V pretekli noči so odvrgla posamezna britanska letala bombe na podeželske občino na področju Gottingiena.
Ponovni sovjetski p§skra na Karelijski ožini
Helsinki, 26. junija. Finsko vojno poročilo z dne 26. junija se glasi:
Na Karelijski ožini je tudi včeraj napadel sovražnik z močno topniško podporo ter z uporabo velikili oklepni-škili oddelkov naše postojanke med Viborškim zalivom in Talijem. Vkljub žilavemu odporu naših čet se je posrečilo sovražnim oklepniškim 6ilam na dveh mestih predreti naše postojanke. Glavnina naše pehote pa je obdržala svoja oporišča ter odrezalo sovražnika od njegovih oklepniških sil, ki so bile nnto v protinaipadu naših oklepniških sil uničene. Sovražnik je izgubil do
Berlin, 20. junija. Kot varljivo se jo izkazalo upanje Amerikancev, da so prestali najtežje s tem, ko so dosegli zunanje delo Cherbourga. V nieslu samem so se bili v nedeljo izredn* srditi boji. Izgube Amerikancev so bile v teh bojih iz bližine izredno visoke. Napredovali so le korak za korakom, vkljub temu da so poskušali z močno uporabo topništva, oklepnikov ler letal uničiti branilce. Sovražnik je sicer zasedel nekaj cest, toda v notranjosti mesta ter na obeh straneh so se borilo nemške čete z divjim in žilavim odporom. Tudi protiletalske ler mornariške baterijo zapadno ter vzhodno od Cherbourga so uspešno podpirale obrambni boj ter prizadejale sovražnim zbirališčem oklepnikov ter pehoti težke izgube. Vkljub neprestann obstreljevanju s sovražnih vojnih ladij ter vkljub stalnim bombnim napadom so preprečile baterije vsakršno približanje sovražnika z morske strani. Od opoldanskih ur so naraščali topniški dvoboji. Junaški napori posadk mornariškega topništva so enakovredni naporom v Cherbourgu sc lioju-jočih sovražnikov.
Na južnem robu invazijskega predmestja, na področju Tillyja so se razvili veliki boji. Tu so že dva tedna Britanci zaman poizkušali zasesli ceslo Cuiimont-Caen. Zgodaj zjutraj je pričel sovražnik obstreljevati z bobnečim ognjem ter prešel nato ol> sedmih z večjimi pehotnimi in oklepniškimi divizijami v napad. Borbe oddelkov je podpiralo sovražno ladijsko topništvo ler močni oddelki bombnikov. Glavni britanski sunek je pri tem zadel na neko nemško oklepniško divizijo, ki se je na invazijskem bojišču že odlično izkazala iu v preteklih bojih pri Tillyju uničila 170 oklepnikov ter zajela nad 800 sovražnikov. Vse, kar jo doslej dosegel sovražnik z največjimi izgubami na ljudeh in oklepnikih, je bil omejen vdor med Tillvjem in Fonteneyjem. V teku so nemški protinapadi, da odstranijo ta vdor. Računati je, da bodo postali boji na področju Till.vja v naslednjih dneh še silovitejši tor da se bodo razširili še na sosednje odseke.
Tisoči nemških lelal so podpirali boje oddelkov na suhem ter napadali nizko teče le sovražne lovske bomnike. Z bombnimi zadetki ter s streli iz strojnic so uničili številne sovražne postojanke, vozila ter protiletalske topove. Oddelki bojnih ter torpednih letal , so bombardirali ponoči sovražna zbirališča ladij ob izlivu reko Orne. Da bi bilo onemogočeno točno merjenje, se je napadena izkrcevalna ter preskrbovalna mornarica takoj zameglila. Vkljub temu jo bilo opaženo, da 60 nastale na dvajsetih krajih težke eksplozije ter da jc bil ognjen požar daleč viden. Iz tega se lahko sklepa, da so bile uničujoče zadete prevozne ladje, izkrcevalni čolni ter tudi gradivo, ki je bilo že na celini.
Vojni poročevalec DNB-ja na zapadu Aleksander Schmalfuss, poroča: Z napadom, ki ga je po peturni izredno močni topniški predpripravi pričel sovražnik v
danes zjutraj približno 40 oklepnikov ter napadalnih topov. Boji se še nadaljujejo. Nn ostalih odsekih Karelij-ske ožine so bili /e v začetku zavrnjeni krajevni sovražni napadi.
Na Aunuški ožini so sestrelila naša njih 24 urali nobenih posebnih liojcv. Na predmo6tju Tulosa je potopilo naše topništvo dve sovražni vozili.
Na Mnaselkneški ožini so zavrnile naše čete neknj krajevnih sovražnih napadov, ki so bili izvedeni z manjšimi silami.
Vsled slnbega vremena jc bilo v po-
nedeljo zjutraj pri T i 11 v sur Seulles, hoče sovražnik najbrž ponovno doseči cesto med Villers-Bocage ter Caenom. To cesto je sovražnik sicer že dosegel v teku prve borbe oklepnikov pri Tillvju, pri čemer jo utrpel visoke izgube, bil pa je kasneje vržen nazaj. Ta novi sovražni sunek pa je nemško vodstvo pričakovalo, ker se je že v poslednjih dneh ustvarilo pri Tillyju neko novo žarišče.
Bilka so jo razplamtela na širini 15 km, vendar je pa možno, da so la prostor še razširi. Nemške črte napadajo štiri in pol izbrane britanske divizije, med njimi dve oklepniški diviziji ter jih razen tega podpira težko ladijsko topništvo ter številna lolala. Doslej pa se jim je posrečilo doseči le nn vdor. globok približno 1000 metrov, med Tillyjcm in Fonteeyem. Britanski napad je naletel pri tem na neko oklepniško divizijo, ki se je že v prvi bitki oklepnikov pri Tillyju odlično izkazala. Medlem pa se nemško vodstvo močno zanima tudi za odsek med Soino in Somo, ker je možno, da pride tam do zavezniškega izkrcanja.
Ženeva, 27. juniji. »Daily Mail« pravi o bojih na oo«ckih pri Tillyju, da so Nemci iz vsakega majhnega kraja v severni Franciji naredili močno trdnjavo. Pri tecn so postopali zelo spretno ter uri-Uili vse tako, da so «e ii teh postojank lahko branili na vse slrani. Zaradi tega Monl-gomcryjcve črte ludi nikjer več nc napredujejo in so prisiljene, da sc spuščajo z Nemci v majhne, o zelo ogorčeno boje. Pri tem osvoje tako malo ozemlja, da gi v uradnih poročilih niti ni mogoče omeniti.
Ženeva, 27. junija. V poročilu o bojih na invazijskem bojišču priznava vojni poročevalec »Dailv Hxpressa«, Allnn Moorc-licad, da so nemški oklepniki vrste Panter« in »Tiger« mnogo boljši, kol pa \ zavezniški oklepniki. Nemški tanki streljajo Se na razdalio 1000 metrov / največjo sigurnostjo, dočim tega angleški in Ameriški ne zmorejo. Tudi niso zavezniški oklepniki opremljeni s tako močnim oklepom, kot so nemški, Moorchcad zaključuje 7. ugotovitvijo: »Mi imamo sicer več oklepnikov, toda nemški so boljši. >
Ogromna eksplozivna sila novega orožja
Ženeva, 20. junija. Po poročilih i/. Londona poroča švicarsko časopisje o učinku novega nemškega orožja. Med drugim navaja: Tudi lisi »Daily Telc-graph« je moral med drugim priznali: »V Londonu ter v južni Angliji popravljajo nastalo škodo. Neka nemška bomba jo padla na nek stanovanjski blok, ki ga je popolnoma uničila. Zračni pritisk je odtrgal strehe ter jih vrgel na druge zgradbe. Celo v sosednih ulicah je na-siala velika škoda. V neposredni bližini je bilo neko poslopje popolnoma uničeno.«
Tudi »Dailv Mail« priznava, da je eksplozijska sila novega orožja >V 1« ogromna. Časopis >Dailv Herald« ugotavlja, da Angleže najbolj vznemirja ne-poznanje novega orožja »V 1«. Nekateri so že drugič v enem tednu izgubili svoja stanovanja zaradi učinka teh novih izstrelkov. Nekateri živo le še v svojih zakloniščih ali pa beže, čim zaslišijo brnenje novega orožja, v pripravljena zaklonišča. — News Chronicle« zahteva izpremembo v načinu zaščite civilnega prebivalstva.
Minister za javno varnost v Angliji Morrison pa smatra vkljub tem, čeprav bolj slrogim navedbam angleškega časopisja o učinku >V 1« za potrebno, da v spodnji zbornici zmanjšuje dejansko škodo. Priznava sicer, da jo nastala škoda ter izgube med prebivalstvom, vendar pa trdi, da jc škoda lo »malenkostnega narodnega pomena«. Zanikava, da bi zaradi >V 1« lahko padla morala angleškega naroda ter pri tem nasprotuje izjavam mornariškega ministra Alexandra, ki je, kakor poroča >Daily Telegraph«, na nekem zborovanju izjavil, da čakajo Anglijo še težki časi. Z uporabo >V 1:
Boji v Italiji
Berlin, 20. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča o položaju na italijanskem bojišču:
Amerikanci so nadaljevali včeraj z močnimi z oklepniki podprtimi napadi na vsem področju med Ti rensko obalo in Transimenskim jezerom, pri čemur je bilo težišče teh napadov ponovno na za-padnem delu. Tu se jim je posrečilo tako v neposrednem obalnem odseku, kakor tudi na področju Roccaslrade ter na področju Arcidossa potisniti nazaj nemške čete, medtem ko so nemške čele po štiriurnih srditih bojih zavrnile vse sovražne z oklepniki močno podprle napade severno-zapadno od Tiansimenskega jezera. Pri tem je obležalo v nemškem obrambnem ognju 19 sovražnih oklepnikov. Tudi vzhodno od Transimenskega jezera so se pri Chiusiju in Fajanu ponesrečili ponovni sovražni sunki. Iz nadaljnjih britanskih priprav je sklepati, da bodo Angleži na tem področju v teku današnjega dne ponovno napadli.
Ženeva. 20. junija. List »Dai1y Wor-ker« prinaša poročilo nekega TASS-ovega poročevalca iz srednje Italije, ki pravi, da poskušajo Italijani povsod pobegniti, kjer koli le morejo. Ceste so polne ljudi, ki hočejo uiti peš, s kolesi ali z osli. Očilno se jim posreči uiti vkljub izredno ostri policijski kontroli. Angloameriško vojaško poveljstvo je bilo zaradi tega prisiljeno, izdati svojim edinicam strog nalog, da brez ozira na življenjsko nevarnost kratkonialo zapeljejo s svojimi vozili v ljudi, ki zapirajo ceste. — Italijansko prebivalstvo mora prav dobro vedeti, kakšni soangleški »osvoboditelji^.
Berlin. Nemške protiletalsko baterije vedno uspešno podpirajo obrambne boje našili grenadirjev na italijanskem bojišču s tem, da prizadevajo sovražnemu letalstvu ter v bojih na suhem sovražnim oklepnikom težke izgube. Pri tem so sestrelile baterije nc-
slcdnjih 24 urah zelo malenkostno delovanje sovražnikovega letailstva.
NaAunuški ožini so sestrelila naša lovska letala neko sovražno letalo.
Helsinki, 27. junija. Finski parlament se je včeraj ob 14 sestal na enourno redno sejo, na kateri so v skladu z dnevnim redom v prvem in drugem čitanju ohrav-navali razne zakonske predloge. Ob 20 zvečer sc je se6tal parlament na tajno sejo.
kc protiletalske brigade od I. maja 114 letal ter uničile 6<> oklepnikov. Bazen tega so uničile številne sovražne baterije, obrambne postojanke, odporna gnezda ter prevozne k<ilone.
Milan. Kakor poročajo iz zasedeno Italije, se bo vrnil Badoglio, kakor je to v časopisih izjavil »ministrski predsednike Bonomi, zopet v .novoosnovano vlado . Badogliju nameravajo prepustiti zunanje ministrstvo. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo, da je bil Badoglio ponovno sprejet v vlado na izrecno željo Moskve, ki je protestirala proti izključitvi Badoglija iz vlade.
sc jo pričel najnovejši in najsnirlonos-nejši način napadanja.
Lizbona, 27. jun. Nevtralni potniki, ki so sc pravkar vrnili i r Anglije, poročajo, da vzbuja prebivalstvo Londona in ostalih južnoangleških pokrajin zaradi stalmli napadov nemškega orožja trenutno popolnoma zmeden vtis. Vpliv na civilno prebivalstvo je tako velik, da so zanj invazija in boji v Normandiji stopili popolnoma v ozadje, čeprav so na lo v pričetku polagali izredno važnost. Treba jc priznali, da jc bil pričelek napadov psihološko izredno spretno izbran.
V	trenutku, ko so v Angliji splošno mislili, da jc vojna lako rckoC- ze končana in da ie vsaj najtežje trpljenje /c mimo, je prišla ta nova preizkušnja, ki jc nihče ni več smatral za možno. V prvih urah si Anjdeži še niso bili popolnoma v svesli velike nevarnosti in je prebivalstvo nrsli-lo, da jc dovolj na varnem, ako sc zateče v londonske parke, l ako jc mnogo lou-dončanov ležalo lepo na travi in z velikim zanimanjem gledalo v nclio, da bi videlo nove bombe. Ko pa so opazili, da ftilU tamkaj niso varni pred detonacijami in pa predvsem pred velikansko vročino požarov, so takoj poskrbeli za zaščito in se, ne da bi čakali na kako povelje, v veliki večini zatekli v bližnje grofije. Delavstvo porušenih tovarn iu upravnih poslopij jc često popolnoma brez sledu izginilo.
Po zanesljivih poročilih očividcev jc položaj hujši v južnoangleških obalnih mestih. Na tem ozemlju, ki je dejansko sličilo polno natrpanemu arzenalu, kjer je bilo zbrano vse, kar je potrebno za oskrbo sedanje in nameravanih invazijskih bojišč, so naredile 'leteče bombe« grozne posledice. Dnevno je prišlo do novih eksplozij velikih municijskih skladišč, tako da so se prevozi v Francijo ali zakasnili, ali pa sploh izostali.
V	Plvmouthu je prišlo v vojaški Inki do obsežnih razdejanj. Velike zaloge goriva za invazijsko bojišče so zgorele. O paniki v pravem smislu besede sicer ne moremo govorili, toda vsega prebivalstva se je polastila globoka pobitost. Upajo, da bo vlada končno lc našla kako sredstvo, ki bo te napade kmalu onemogočilo.
Podaljšano obsedno stanje v Turčiji
Ankara. 20. junija. Na ponedeljski seji parlamenta bodo razpravljali o predlogu turškega ministrskega predsednika, naj se za nadaljnjih <> mesecev podaljša obsedno stanje v šeslih turških pokrajinah, med njimi v Carigradu.
Japonski uspehi na Saipanu
Tokio. Kakor pravi poslednje japonsko vojno poročilo, se razteza japonska obrambna črta na otoku Saipanu od mesta Garapana na goro Tabohu, ki je najvišja vzpetina na tem otoku. Sovražnik še vedno nadaljuje z letalskimi napadi ler z obstreljevanjem ladijskega topništva. Izkrcavanja čel se vrše večinoma ponoči v svitu reflektorjev iz bojnih ladij. Sovražna pehota, ki jo podpirajo oklep-
■■»■■■■■■■niiBaaaaaBHtiiih«
Prepoved Vatikana
Milnn. 25. junija. »Adria /eilung« poroča, da so vatikanske oblasti prepovedale na ozemlje vatikanske države uvoz vseh časopisov, ki izhajajo v južni Italiji. Prepoved ne velja samo za poluradni list »Gazzetta dej Mc/.zo-giornnc. Vatikansko glasilo >Osserva-tore Romano« utemeljuje to prepoved tuko, da pravi, da se je to zgodilo zarndi tega, ker jc večina teli listov ponatisnila nap,lil komunističnega lista sUnita« na vatikanski zavod >Russi-cum«. Nekateri listi so o tem napadu napisali celo še komentarje.
Ta napad dokazuje, kakšna je odvisnost južnoitalijanskegn tiska od boljševiške propagande. Zanimivo je, da je prepoved zajela tudi liste tako-zvane »katoliške komunistične stranke«. jRussicum« je duhovniško učili-šče v Rimu, ki že nad 13 let vzgaja kandidate zn misijonsko delovanje v Sovzetski zve/.i, dolgo je ta zavod trn v peti sovjetski vladi. Vatikan zato meni, da je napad nasvetovala sovjetska vlada.
niki, poizkuša prodirali z juga proti severu, naleti pa povsod na najbolj ogorčen odpor japonskih branilcev. Japonci so tudi uničili letališče Aslito, da ga ne bi moglo uporabljati sovražno letalstvo. Japonsko topništvo nadalje močno obstreljuje sovražne topniške postojanke.
Ženeva, 27. junija. Ncwyorški dopisnik »Nevvs Chronicle« piše i/, Neiv-lorka, da ni mogoče zanikati močnega ruzočuranju zaradi poteka pomorske bitke pri Marinnili. Ameriškemu narodu so obljubljali, da lio v tej bitki uničena glavnina japonske mornarice. Sedaj se slišijo številni očitki proti onim mornariškim častnikom, ki so širili v svet take optimistične napovedi.
Bojna ladja zadeta
Tokio, 26. junija. Kakor so včeraj v ponedeljek objavili v Tokiu, so japonski bombniki ob priliki nekega napada na sovražno mornarico v vodovju vzhodno od otoka Saipana zvečer 18. junija v [xil-lio zadeli neko sovražno bojno ladjo in jo zažgali. S Irga polela so so vrnila v a japonska letala nepoškodovana na svoja oporišča.
Zagrebški župan umrl
Zagreb, 27. junija. V ponedeljek zju-traj je po večdnevni bolezni v starosli 57 let umrl zagrebški župan Ivan Wer-ner. Bil je eden izmed ustanoviteljev ustaškega pokreta ter je užival vsled svojega brezkompromisnega stališča, svojega nacionalizma 111 odločnega značaja, splošen ugled
Samo ena pot - pot generala Rupnika!
Pred 3® leti: sarajevski streli
Berlin, 27. 6. "Volkischer Beobachter opozarja v obsežnem članku, da so pred 30 leti padli v Saraievu streli, ki so oznanili pivo svetovno vojno in da je bil 23. junij.) 1910 v Versaillu podpisan oni diktat, >ki je nadaljeval vojno t drugimi sredstvi ter jc povzročal v Evropi dve desetletji neprestan nemir«.
»Ko se je Fiihrer«, tako nadaljuje list, »v zavesti najvišje odgovornosti pričel pritoževati nad versailleskim proklet-stvom, ko je krivcem iz let 1014. iu 1910. ponudil roko sprave, da bi skupno ustvarili srečno Evropo, je naletel le na srd in prezir. Vse sile zanikanja so razkrile svoj obraz. Niso hotele sodelovanja, temveč uničenje nemškega naroda, enako kot 20 let preje, da bi se tako iznebile neza-željencga tekmeca, čigar prepričljive socialne ideje in dejanja so jih obenem neprijetno spominjale, kaj so dolžni lastnim narodom. Kjer vojna plamenica še ni zagorela, tamkaj pa )e židovstvo prižgalo plamen in povzročilo uničujoč poraz.«
»Volkischer Beobachter« ugotavlja, da le/i za Nemčijo 30 let vojne in zaključuje: »Da lahko le nemška zmaga v tej borbi
prinese resničen mir, nas poučujejo nesramne povojne fantazije v sovražnem taboru, ki dokazujejo, da bi bili povzročitelji vojne, ako bi sedaj še enkrat lahko odločali o njenem koncu, še mnogo manj sposobni dati svetu mir, kot pa so bili leta 1919. V rokah imamo možnost, da nam iu narodom celine priborimo tak mir, ki bo zaslužil to ime in ki ne bo le izlečil ran te vojne, temveč dokončno zaustavil angloatneriško in boljševiško nasilnost, ki ogrožata svobodo in razvoj Evrope.
V vseh obdobjih te hude vojne imatno pred očmi zavest, da se bo ob njenem koncu izpolnilo to, kar opravičuje največje sodelovanje in največje možne žrtve vseh Nemcev: časten mir v delu, varnosti in pravi skupnosti, v kaleri bo vsak zapadni narod pravilno poplačan in nagrajen za svoja dejanja. V tej zavesti se borimo v zadnji težki dobi vojne, ob katere pričet-ku se pred 30 leti sarajevski streli strmoglavili stari svet. Mi pa vemo, da bomo zgradili nov in boljši svet, ko se bodo polegli viharji te vojne in bo nemška zmaga pomagala, ila se bo uveljavila višja nravnost ter bodo premagane sile tem?.«
Konec ameriških bombnikov
Berlin, 27. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča v zvezi s povratkom neke severnoameriške bombniške jate iz Sovjetske zveze v južno Italijo sledeči-:
V poznih popoldanskih urah dne 26. junija je kakih 80 severnoameriških štirimotornih bombnikov tipa Bo<*ing-for-tress preletelo Karpate in se usmerilo proti severnemu Balkanu, da bi poletelo proli južni Italiji. Ameriški oddelek ni metal nikakih bomb in je med vsem svojim poletom letel v izredni višini.
Mednarodni poročevalski urad je izvedel, da so je posrečilo, žo preden jo ta jata prispela v južno Italijo, ugoloviti, da so to preostanki dne 21. junija pri terorističnem napadu na nemško prestolnico razbito in v Sovjetsko Rusijo odletele skupine, močne kakih 150 letal. Kot io bilo že javljeno, jih je potem, ko so pristala na sovjetsko-ruskem oporišču v Ukrajini, presenetljivo napadlo krdelo nemških bojnih letal za dolge proge in jih močno zbilo, lzvidniška letala so ugotovila, da je bilo samo v Poltavi v noči od 21. do 22. junija z zadetki v polno uničenih 30 štirimotornih bombnikom, poleg tega pa šc velike skladovnico
bomb in zaloge goriva. V noči od 22. na 23. junij so bili nato še na letališču Mlr-gorod, zapadno od Poltave, ameriški liombniki cilj hudega nemškega letalskega napada, pri katerem je hilo uničenih najmanj 20 bombnikov vrste Eortress.
Ta polet preostalih ostankov te ameriške bombniške jate nam dokazuje težke izgube pri njihovem, z veliko senzacijo poudarjenem poletu v Sovjetsko zvezo. Skoraj polovica v Sovjetsko zvezo priletelih letal se torej ni več vrnila in povratek ostalega oddelka ni bil več nikaka »senzacija«.
Berlin. 27. junija. Mednarodni poročevalski urad je izvedel o tem poletu še sledeče podrobnosli: Dejstvo, da ta preostala ameriška letala niso pri svojem |K>vralku izvršila nikakih napadov, nam priča prvič, da so nemški letalci v Poltavi in Mirgorodu uničili mnogo pripravljenih bomb in pa drugič, da so morala letala vzeti na krov poleg 10 članov lastne posadke šo pilote onih letal, ki so bila v Poltavi in Mirgorodu uničena. I.aiiko računamo, dn eo imela številna letala na krovu po 15 mož.
Udarec proti Titovim drhaiim
^Berlin. 26. junija. Mednarodni poro-\i£vnlski urad poroča:
V albansko-grškem obmejnem ozemlju se je te dni uspešno zaključil močan uda,rec proti neki močni Titovi drhali. Pri" lom so nemške čete v južnoalbanskih gorah tekom treh tednov stisnile komunistične skupine na najožje ozemlje ter jih uničile. Ponesrečili so se vsi komunistični poizkusi, prebiti nemški obroč,
vkljub temu. da so bili tolovaji izredno dobro oboroženi in da jih je podpiralo
zavezniško letalstvo. Skupno so izgubili pri tem balkanski boljševiki približno 3000 mrtvih in ujetih. Pri tem so zaplenile nemške čele velike količine municije ter orožja vseh vrst, med njimi 133 6lrojnic. Domače prebivalstvo je podpiralo uemške čete.
— II'
Stavka v Abertleenu
Stockholm, 27. jun. »Duilv Express« )Kiroča, da so morali v aberdeenski Iuki, v kateri nakladajo važne pošiljke zu britanske čete, uporabiti za to delo mornarje, ker so pristaniški delavci stopili v stuvko. Vkljub temu pa se je vkrcevanje številnih ladij precej zavleklo. O kakem skorajšnjem koncu stavke zaenkrat ni nobenih izgledov. Pristaniški delavci, ki so večinoma starejši ljudje, se pritožujejo zaradi težkega dela in nezadostne prehrane. Iloleli so pričeti s stavko žc pred sedmimi tedni, pa so jih takrat 7. raznimi obljubami še pregovorili, da so ostali na delu. Zavedajo se, da njihova stavka ne pomaga invaziji, to<fa zakrivili so jo delodajalci in pa vlada.
Protižidovski napisi v Londonu
Ženeva, 27. junija. >Dailv Worker< objavlja redno novice o protisemitskih i/,bruhih v Angliji. Pred kratkim je list opozoril na dva napisa s kredo. Prvi je bil napravljen na postaji podzemske železnice »Swiss Cottage« in je imel tole besedilo: >Oddamo ti razna stanovanja evukuirancev — židje nezaželeni«. Drugi je bil v »IIycTe Par-
ku« in se je glasil: »To je vojna Židov!«
ltazumo se, da je londonski komunistični list zaradi izbruha antisemit-skih čustev že ]>o svoji dolžnosti zelo ogorčen ter da j>oziva oblasti naj energično postopajo. — Komunist in Žid, oba pod|>irata drug drugega.
Stockholm. Kakor poroča list »Dagens Nvhcter«, so Združene države zaprosile švedsko vlado, da dovoli ameriškim letalom, ki so zasilno pristala na švedskem in ki so jih njihove posadke v 48 urah zopet pripravile za odlet. vrnitev ua njihova oporišča v Angliji, švedi pa so te ameriške želje odklonili z utemeljitvijo da ne morejo tega dovoliti, ker bi bila j>otem sma-tranu Švedska kot oporišče zavezniškega letalstva.
Amsterdam, 26. jun. Iz Mexico-Cityja javljajo, da je general Ubico, predsednik Guatemale, dal v glavnem mestu razpostaviti topove, da bi preprečil pripravljajoči se upor. Pričakovali so stavko di-jaštva, ki naj bi sledila kot odgovor na odpravo ustavnih svoboščin, ki jo je izvedla Ubiceva vlada. Po mestu so bili razdeljeni letaki, ki so pozivali na generalno 6tavko, da bi vrgli vlado.
Drobne iz bojev proti komunizmu
Bela Krajiua proti komunistom
Med domobranci je veliko število mladih fantov, ki so se pravočasno umaknili iz Bele Krajine, ali pa so stalno živeli v Ljubljani. Tako so Belokrajinci v naši domobranski vojski kar številno zastopani. Može in fante, ki so ostali doma, so komunisti po 8. septembru uvrstili v svoje tolpe. Na vse načine so jih skušali pridobiti za svoje nauke in jim z goro-stasnimi lažmi odvrnili od domobrancev, borco z.a pravico in poštenje. Pa vee zaman. Pošteni Belokranjci so uvideli, kam vodi komunistično tolovajstvo. Vedno več je ubežnikov iz komunističnih tolp, ki se zbirajo v manjše oddelke »zelenih«. Vsak je gledal, da od komunistov ni odšel praznih rok, zato so vsi dobro oboroženi.
Zlasli jo veliko »zelenih« v okolici Črnomlja. Ni jim treba več misliti samo na to, kako bi se ubranili pred komunisti, ampak so tudi že sami prešli v napad. Med drugim so pregnali komuniste iz Vinice. Izgleda, da imajo »zeleni« med seboj dobre poveljnike, ker so napravili napad po vseh predpisih, in sicer iz smeri Zežlja. Ko so prišli v Vinico, so poiskali najhujšega komunističnega ovaduha Curina. Ob tej priliki so je izkazalo, du imajo tudi komunisti vratove, ker so glavnemu komunistu ovili vrv okoli vratu in ga obesili.
Izgube komnnistov pri Višnji gori
Medtem ko jc imela domobranska posadka v Višnji gori lo dva mrtva, nekaj ranjencev pa je posebua kolona varno prepeljala v Ljubljano, so utrpeli komunisti v prejšnjem tednu okrog Višnje gore zelo visoke izgube, številni grobovi gaMUUUiHHmMUHn
f Podnarednik Lojze Cafuta
V zgodnjih jutranjih urah na dan sv. Alojzija se je vnela vroča bitka za Križko vas. Našim fantom številčna premoč komunistov ni vzela poguma. Zapustili so celo svoje utrdbe in se zagnali v sovražnike. Izpad je vodil podnarednik Lojze C a I u t a. Na čelu nekaj fantov, bil jo namreč vodnik, se je s tolikšno silo zagnal v napadalce, da je razbil njihove vrste in jih pognal pol kilometra od utrjenih domobranskih položajev.
Ko se je Lojze s fanti vrnil v bunker in je sovrag vedno huje napadal, je začel mladi vodnik prepevati in z vzkliki v svojih dvigati pogum. Končno, ko je bil najiad najhujši, se je oglasila iz bunkerja harmonika; pogum in volja sta zmagala nad premočjo. Ob sedmih zjutraj so komunisti napravili naskok; Lojze s svojimi levi jih je odbil, a v tem sc je razletela sovražna ročna bomba in zadela junaškega borca v levo stran tilnika; bil jc mrlev. Njegovi fantje so nadaljevali boj ia se rešili.
Najbolj žalujejo za Lojzelom starši. Bil je sin, kakršnih je malo. Ljubil jo dom in 6tarše, zalo jo ljubil tudi domovino. »Kaj ini bo denar,t je rekel večkrat. »Kar potrebujem, dobim pri vojakih.; Vso plačo je oddajal doma. »Lojze, pusti kajenje, premagaj se,« mu ie rekel jired časom oče. Lojze je rekel: »da« in poslej se ni dotaknil tobaka.
Žaluje za Lojzetom domača cerkev, kjer je tolikokrat ministriral, žalujejo Frančiškovi križarji, ki so izgubili v njem četrtega svojega Člana — borca proti komunizmu; v sredo ob sedmih mu bodo zapeli pri frančiškanih Hequiem. Žaluje IV. drž. gimnazija, kalere dijak jc bil.
Posebno živ bo ostal spomin na Lojzeta v srcih sobojevnikov. Že novembra 1942 je vzel puško v roko in sel v boj 6 komunističnim zmajem. Enako kot en, sta šla v boj dva njegova bratrancu in darovala življenje za domovino na Grčv ricph. Ni poznal maščevanja Lojze, saj jc bil kristjan, a pest mu je ob te." vesti še trdneje-stisnila puško. Spoznal je, da je s komunizmom mogoč le neizprosen boj do konca; da s komunizmom ni pomir-jenja.
Bil je junak; ti a j Bog se ga usmili
in duši da njegovi večni miri
okrog Višnjo gore pričajo, da so komunistični naskoki nu domobranske polo-žaje bili z.a irdeče« res zelo rdeči. Še mnogo več žrtev pa so imeli, ko je od Kadohove vasi udarila nanje izbrana skupina novomeških domobrancev. Komunisti so imeli vso pažnjo obrnjeno na Višnjo goro, o kaleri so upali, da bo zdaj zdaj padla v njihovo roke, ko so jim naenkrat na vralovib sodeli hrabri domobranci. En sam nad poročnik je z brzostrelko podrl 20 tolovajev, ko so se komunisti zavedli in se začeli upirati, pa so na gosto začele padati nanje domobranske mine. Vsega so našteli pol drugo stotino mrtvili komunistov. Domobranci iz Novega mesta 60 imeli dva mrtva in nekaj ranjencev.
Ko so se Novonieščani v Višnji gori odpočili in se primerno »podložili«, so šli takoj spet v okolico preganjat komuniste. Tudi sedaj so imele zlasti mine obilno žetev iu gredo komunistične žrtve v desetine.
Komunisti pošiljnjo v izgnanstvo
Žc delj časa se komunisti v okolici Novega mesta poslužujejo pri svojih ropanjih posebnega načina. Nič več sc jim ne zdi vredno, da bi hodili od hiše do hiše in po malem zbirali živež in obleko. Spravijo se le na nekaj hiš in jih popolnoma izpraznijo, enako odženejo pri tistih kmetijah prav vso živino iz hlevov in polove vso perutnino ter zajce, kolikor je še tega blaga pri hiši. Tako ostane družina popolnoma brez vseca. Pa komunisti si ne delajo skrbi, od česa lrodo ljudje odslej živeli.
Knjiga, ki vam bo gotovo zelo všeč, je zadnja knjiga »Slovenčeve knjižnice«
Jakob Hecr:
„Berninski kralj"
Komun, ki razgrinja pred nami močno ljubezen je čudovito lep zaradi opisov gorske krajine. Tako pisanega romana že dolgo niste brali, Ce knjige še nimate, si jo kupite še danes. Ne ho vam žal.
SP0RT
teiK HERMES : SK LJUIILJANA
Na praznik, dno IM. t. m., se bosta sestali na igrišču ZSK Hermesa v Šiški nogometni euajsloriei Horuiotji in Ljubljano, vo. dilnib ljubljanskih nogometnih klubov. To •ročauje bo četrto med tema dvema enajsto-riearua. V prvem srečanju jo zmagala Ljubljana premočno s S : 0. V drugem srečanju, ob proslavi Heriuesov» IVloinice, so zaigrali Hermežani odlično ter so obranili vso napade Ljubljane ter uspeli i neodločnim rezultatom. Rezultat 2 : 2 nam priča o trdoti borbe- V tretjem srečanju jo na izredno težavnem igrišču prevladovala ljubljanska enajstorica zaradi večjega tehničnega znanja ter porazila Hermes.
V četrtem srečanju so hoOejo Hermežani Ljubljani revanžiratl za dva poraza ter dokazati, da so v r.sdnjih treningih izredno mnogo pridobili. Obenem so ojačali svoje vrste z. igralcem Mladiko šobenikom; na desnem krilu pa bo zaigral izvrstni Edo SlaniDa, tako da bo doslej hromi in slabi napad dobil precej močna ojačanja ravno na mestih, ki so bila doslej izrazito slaba.
Tekma prično ob 18. V predtekmi bo nastopila Horinosova rezerva in S. K. Korotan. Predtekma prične ob lfi.3ft.
1IERMESOV ZBORNIK IZŠEL
I igel jo Hermesov Zbornik, ki obsega 9fi strani. Opremljen je s preko 80 slikami — kliSeji, ki nazorno kažejo razvoj tega odličnega društva železničarjev. Cenu Zborniku jo 15 lir. Za ljubitelje knjige pa je pripravil SiSK Hermes posebno izdajo Zbornika. Posebnih izvodov Zbornika je bilo ua finem papirju tiskanih 1» 11)0 izvodov, ki so nume-rirani in overovljeni. Ti Izvodi so vezani v polplatno. Posamezen izvod slane 100 lir. Naročila na te izvodo sprejema 7.SK Hermes — uprava kina Sloga, kjer se dobo tudi posamezni izvodi. — Na nogometni tekmi dne 29. t. m. bodo pri blagajni izvodi Zbornika na razpolago športnikom in ljubiteljem lepe knjigo.
Lulgl Muslna — po slovensko Alojz, Mu-Jlna — evropski in italijanski prvak polu-težke kategorije, se bo udaril dne 28. julija v Sereenu z mladim boksačem težke kategorijo Glovannijem Martinom.
Is Trstu
Kaj vse so že storili za prizadete ob bombnem nupadu. V trinajstih dneh po bombnem napadu na Trst se pomoč prizadetim vedno bolj organizira in je občina že uredila posebne urade za pomoč.
Šo isti dan, ko jo bilo meslo bombardirano, jo bila šola »Suvicbt pre-urejena za začasno bivališče prizadetih in 60 šo ičti večer našli stanovanje in brano nešteti meščani, ki so ostali brez doma. Urad za prehrano je uredil šest ljudokih kuhinj, in sicer v ulicah, Cancellieri, Con-ti, Fontauone, pri Mostu sv. Ane, v ulici sv. Marka in v Rojanu, kjer dobiva brezplačno hrano 3865 ljudi. Tem sc je pridružila ljudska kuhinja pri sv. Jakobu in v ulic.i Cererija. ki jo je ustanovila družba »Alto Adriatico« za prizadete ribiče in pomorščake. Na pobudo občine je tržaška vojna menza uredila tako. da dobivajo ljudje enotno jed po 13 lir, kakor ludi dobivajo brezplačno razna živila in obleko. Občina je tudi preskrbela časten pokop vseh žrtev, in sicer je vsako truplo bilo položeno v posebno rakev. Pogreb j« bil skupeu. Urad za razdeljevanje živilskih nakaznic je takoj razdelil živilske nakaznice tistim, ki so ostali brez njih. Že pred časom je bil sestavljen seznani stanovanj z več kot tremi sobami. Dolžnost vseh meščanov, ki imajo večje stanovanje, jc, da sprejmejo pod streho tiste, ki so brez doma. V Trstu je sedaj 4063 brezdomcev, ki jih je treba spravit pod streho. Že prpj so pribpžali mnogi iz drugih mest, ki so bila hombsr-dir ana in jc bila stiska za stanovanja žc pred letalskim napadom, tako da n> bilo praznih sob in stanovanj. Kljub temu je pristojnemu uradu uspelo spraviti pod streho v razna zasebna stanovanja že polovico brezdomcev. Občinski tiskovni urad je odprl poseben oddelek, kjer so lahko vsak dan obveščeni prizadeti o posebnih novicah. Ta oddelek daje navodila in informacije, sestavlja seznam ranjenih, pogrešanih, mrtvih, brezdomcev >n tako pomaga pri iskanju tistih. o katerih še nimajo sledu. V pomoči prizadetim so prav lepo izkazali gasilci in reševalci, cestni stražniki, inštnlaterji in elektrotehniki mestne družbe. Rdeči križ in občinski uslužbenci. Mestni župan dr. Pagninj je pri vsem posebno delaven ler daje navodila vsem uradom. Pri letalskem napadu 10. junija je bilo približno 400 mrtvih in okrog 1000 ranjpnih, od katerih se zdravi o6t> v bolnišnici, drugi pa v ambulaloriju.
Umrli so: Marija Penko, Albina Gregor. Bealrice Pš^nička, Ana Kodarin, .lo' sip Hus, Lidija IJkmar. Julija Milano roj. Gabršček, Josip Lape!, Marija Knmer, Tomaž Marasovjč, Marija Manfrin; Marija Ludvik roj. Brezovec, Gizela^Zfijiančič, Celeslina Samec.
Is GoricemaMU^j
Umetniška razstava. V tržaški umetniški galeriji razstavljata svoja dela slikar Josip Galletti in kipar Salvator Mes-sina.
Drzna tatvina. V prostore goriškega avtomobilskega krožka se je te dni med snuženjem priplazil tat ter se dal zapreti. Ko so snažilke odšle, je vzel pisalni stroj, nekaj sladkorja in drugih predmetov, vse to naložil na kolo, vlomil vrata in jo popihul. Skoda znaša več kot 11.000 lir.
Dva konja, kravo in vola so neznani uzmoviči odpeljali iz hleva v ulici Baiamonli 2» v Gorici, škoda znatno presega 100.000 lir.
■■■■■■•■■■■■■■■■■BaaaauaB
(---">
SLOVEMEC
29. junija 1944 26. ČETRTKOVA STRAN
bo pod naslovom
»Trst - okno v svet«
prinesla zgodovinski pregled
o razvoju in življenju
tega najsevernejšega pristanišča v Sredozemlju.
Po sarajevskem umoru se je pričelo za ltothsehilde, Sclineiderj«» in Za-harova veliko delo. Težko je slediti vsem njihovim napornim prizadevanjem. Nekako v sredi meseca julija stu se Zahurov in Schneider pojuviila v Parizu, takoj nato pa v Belgradu. Potem pa zopet v Parizu. Od 10. do 15. sta bila v Londonu. Kakor je |»o-roČal list »Tke Secret International« 7. dne 25. julija 1914, so se zbrali vsi štirje Bothschildi, pariški, londonski, frunkfurtski in dunajski v Ženevi, da bi uredili medsebojne račune, da bi si jMirazdelili delo in se sporazumeli glede priprav za bodoče dogodke.
Dalje poroča »The Seeret International«, da jc obiskal Schneider pariškega Rothschilda, da »ta šla skupaj k Poincoreju. Istočasno pa jc Zaliarov obiskal londonskega Rothschilda. Oba sta bila potem sjirejcla pri angleškem ministru za zunanje zadeve pri Greyu, ki je pripadal liberalni stranki. Ta stranka je bila skrivnostnemu Zaha-rovu posebno pri srcu. V London stu prispela tudi Schneider in paritški Rothschiild.
Ko je 30. in 31. julija ter L im 2. avgusta kazalo, da je vojna med Ru-
sijo in Avstrijo ter med Francijo in Nemčijo neizogibna, sc voditelji fran-eosko-ruske politike niso prav nič potrudili, da bi nasprotnike pomirili, temveč *o si celo prizadevali, rta bi zapletli v vojno tudi Anglijo. Toda 2. avgusta se je London še vedno obotavljal. Za hitro posredovanje so sc trudili liberalni ministri z Grevjem na čelu; tako tudi višji zastopniki Forei-gen Offieeja in Colonial Officeja ter višji vodja Inteligence Scrviceja. sploh imperialistično usmerjeni voditelji. Nasprotovali pa so nekateri liberalni ministri ter veliko število konservativno usmerjenih poslancev. Na predvečer 2. avguista so ec končno tudi poslanci konservativne stranke polnoštevilno odzvali za morebitno posredovanje v prilog Franciji. Tega dne sta imela posvetovanje tudi Ascuith in Zahurov ter lord Svdenham, tajnik odbora za državno obrambo in ravnatelj Viokerso-vih podjetij.
Predlog za posredovanje je bil sprejet. Toda, kako rešiti položaj? Dne 3. avgusta je bila Belgija namreč že zasedena. Na večer tega dne se je sicer dvignila poslanska zbornica, da bi branila itn osvobodila Belgijo. Toda zgo-
dilo se jc prav tako, kaikor 1. 1792, ko je Anglija naipovedala Franciji vojno in ko je kralj Ludovik XVI. odstopil in so nastali izgredi proti prevratne-žem. Vdor v Belgijo dne 3. avgusta 1914 je sprožil odpor poslanske zbornice, ki se je oklicala za zaščitil i eo pravice in svobode. To je hlimba in prevara — pesek v oči! Tudi angleško I>osredovanje 1. 1914 je bilo gola hlimba in prevara. Angležem je bilo mar lc dobička, nadvlade na morju in na suhem, šlo jc z.a svetovne trge. kjer bi lahko prodajali svoje proizvode. Po:n-enre se jc moral vdati kljub drznosti in odporu. Moralo se je zgoditi tako, kakor so želeli njegovi gospodarji, trgovci s topovi, ki so si od vojne leta 1914 obetali ogromnega dobička, kakor sta jim ga zagotovila Evgenij Schneider in Albert Vickcrs, ko sta na zborovanju delničarjev izjavila, da se bliža njihovim podjetjem doba silnega razmaha.
Tovarnarji lopov delujejo vzporedno. Zanje je sovražna meja brez pomena. Kadar izbruhne vojna, je njihova največja skrb ta, da bi vojna trajala čim dalje. Gorje tovarnarju onstran meje, ako bi se drznil in izdelal orožje boljše vrste! Če bi se to z,po-dilo, bi se vojna prehitro končala. To pa trgovcem s topovi ne bi šlo v račun. »Priliko treba izrabiti!« pravi Fran-
coz. Dobra prilika je redek gost. Trgovca s topovi onstran meje je treba opozoriti, da ne bo prehiteval!
Ako primerjamo te razmere in odnose, vidimo, kako so Kruppovi, Vi-ckersovi in Sehneiderjevi inženirji leta 1913 in do polovice 1914 s|>orazumno delali v Putilovili tovarnah, da bi zadostno oborožili carsko Rusijo, ki jc bila vedno nepripravljena, kako so
Erelistovali zapisnike raznih sej v ourbonski palači in zapisnike pri komuni ter prebirali sodni.j-skc akte zaradi veleizdaje, tedaj nam bo insno, zakaj jc meseca julija 1914 Zunarov v Angliji, Comite des Forges pa v Franciji, zagotovil Krtippu dobavo nekaterih prepotrebnih surovin.
Od 2.*H0 24. julija je osem natovor-jenih ladij odrinilo \z angleškega pristanišča v Guiani na pot proti Hamburgu. Nemčiji je primanjkovalo aluminija za vodilne zrakoplove, ki bodo pozneje bombardirali I-ondon. Dne 18. julija pa je velik tovor karbida, ki je bil »namenjen« za delavnice v Saint Tropez.u, ^pomotoma« menjal smer in znvozil v neko nemško luko v Baltskem morju, odkoder so potem blago poklali v essenske tovarne za razstrelilne izdelke. Nemčiji je primanjkovalo tudi niklja. Frnnkfurtske tovarne so j>oslale meseca julija velik tovor niklja nemškim tovarnam »Nickel«. ki so bile last Rothschildov. Tovarne so takoj pričele z izdelovanjem orožja.
Zaliarov in Comitč des Forges sta nadaljevala z dobavo surovin Nemčiji, in sicer čez Nizozemsko, Dansko in Švedsko. Pomembnejša med dobavami ie. bila dobava 300.000 kg einnamida, ki jc bila poslana meseca junuarja le-ta 1915. Posredovala je neka nizozemska družba v Amsterdamu. Pošiljatev pa je spremljal nek Ncmde. V istem času so odrinile iz Fnrsunda tudi ir« norveške ladje s 2300 tonami niklja, ki je bil označen kot tovor za Novo Kaledonijo. Odrinilo je še več drugih ladij, katerih imena pa niso znana, pač pa jc o teh dobavah poročal »Journal Offieiel« dne 15. januarja 1919, ki piše med drugim:
»Edvard Barthe je stopil na triibuno in izjavil: Različni ljudje od Comi-teja des Forges in od visoke finance so med vojno zalagali Nemčijo s surovinami. Da bi to prikrili, je Comitč dps Forges s podku|>ovanjem oviral mhI-nijske preiskave... Zagotavljam vas, da bomo |«iskrbeli, da bomo to jiodlo dejanje zasledovali in razčistili. Višje sodišče je že na delu...!«
Joda to še ni vse. Tu je še zadeva, ki se tiče železnih rudnikov v Brieyski kotlini v Loreni, ki je bila med vojno duša francoske kovinarske |>roi/.vod-n je, sa j je krila 90 odstotkov vsega železa. Nemčija jc I. 1913 proizvajala 16 milijonov ton želcz.a, 6—7 ton pa ga jo morala uvažati. Skoraj ves la uvoz so krili francosko-brieyski rudniikL —
Slovenskemu narodu!
Živimo v izredno težkem io usodo-nosnem času. Stari svet s starimi pojmi se ruši v prah in pepel, v ognju gorijo trhle in preporele narodne, državno in družabno zgradbe in s krvjo se izpirajo obrisi starega družabnega reda.
V ruševinah starih tvori) ležimo tudi mi. Porušila se je naša državna zgradba in obtolčeni, opraskani, raztrgani in umazani se izvlačimo počasi iz ruševin. Začudeni si manemo oči, v katerih je polno prahu staro navlake, ki nas je zatrpala in se vprašujemo, kako se je moglo naenkrat zrušiti vse, kar smo smatrali za močno, veliko in lepo.
Neopazno, že dolgo pred vojno, so sn začele rušiti osnove narodov in držav. Po peklenskem načrtu je bilo potrebno zrušiti in zavalili narode v nesrečo. To se je vršilo na dva načina. Na eni strani so je preko močnih niti zvezalo državna vodstva, da niso mogla ali hotela voditi politiko narodnih interesov, na drugi strani pa so se vse napake državnega vodstva izkoriščale za gojitev sovraštva in narodnega nezadovoljstva proti sami ustanovi države kot lako in medsebojnega sovraštva.
Danes vsi točno vidimo, da je komunizem bil tisti, ki je podminiral državo, samo komunizem ima na Balkanu korist od propasti bivše države in zato imajo komunisti tudi levji delež pri vstopanju Jugoslavije v vojno. Komunisti so točno vedeli, da bo vojna izgubljena, da bo narod prišel v nesrečo in pod vojno upravo okupatorja, toda vse to je bilo za njih potrebno. Razpršena vojska naj da orožje, okupirani narodi pa ljudske mase za izvedbo revolucije.
Vsi ti načrti so dolgo časa uspevali. Mirni slovenski narod je nasedel na komunistične timanice in komunistično sadje »Osvobodilna [ronta: jo dobro uspe-
Novi grobovi
+ Ivana Kušar. Dotrpela je v Ljubljani gospa Ivana Kušar. roj. Vrhovec. Blago mater so pokopali v torek dopoldne v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu.
+ Emilija Golob. V Novem mestu je izdihnila po kratki, a hudi bolezni gospa Emilija Golob v 6S. letu starosti. Blago mater so pokopali v Novem mestu.
Naj rajnima sveli večna luč. vsem njunim dragim naše iskreno sožalje.
Osebne novice
75 letnico rojstva jn te dni obhajal g.
sodni nadsvelnik Mladič. Čestitamo.
Promoviral je pred dnevi za doktorja
tfol^gijp g. kancler Jožel Jagodic. Če--t-.UlORio.
Diplomiral ie na tehnični fakulteti ra elektroinženirja g. Unk Jože iz šiške. Cesti lamo t
Prva slovesna promocija ■ domobranskega častnika
Včeraj dopoldne ob 10 sla bila promo-virana za doktorja prava ga. Čobal Darinka in domobranski častnik, pisatelj g. Stanko Kociper. Bila je lo prva promocija domobranskega častnika na naši univerzi. Promocija 6e jo izvršila v slovenskem jeziku.
Pri promociji je bil prisoten g. prezident gen. Rupnik z gospo in hčerko, kapitan fregate Kregar, g. podpolk. Viz-jak, dr. Ludvik Puš, Kociprova rojaka dr. Lojze Trstenjak, načelnik trg. oddelka pokr. uprave in pisatelj dr. Jote Krivec, Kociprov katehet iz ljudske šole dr. Stanko Dostal, prezidentov tajnik svetnik dr. M. Bano; v imenu eksekulive vseh bojevniških organizacij šef dr. Jože Ko-vačič in šef tiskovnega urada g. Jože Majce, dalje g. dr. Tino Debeljak s soprogo in precejšno številoožjih znancev g. Kocipra in ge. Čobalove. Rektor g. Kos je poudaril pomen dejstva, da se vrše na univerzi vkljub težkim časom promocije, kar nam upravičuje nade za bodočnost. G. Kociper se je v odgovoru zahvalil Bogu in vsem, ki so mu omogočili, da je dosegel doktorsko čast. Obljubil je, da bo delal za prospeb sloveuske univerze. Mlademu poročniku je čestital s toplimi besedami tudi g. podpolkovnik Vizjak.
valo. Toda ue toliko časa, kot so komunisti želeli! Prezgodaj so pokazali pravo barvo, ki Slovencem nI ugajala.
Ogenj po slovenski zorni ji, krik mučenih in kri nedolžnih je odprla oči vsemu ljudstvu. Vrste OF so se začele redčiti, njena borba jc poslala brezuspešna.
Toda lahka je likvidacija tolovajstva. Težja je duhovna obnova. Ta se ne da doseči z orožjem in silo, temveč samo s potrpljenjem in ljubeznijo. Slovenski narod je bil zastrupljen in bolan. Smrtne nevarnosti je zaenkrat rešen. Sedaj mora še okrevati. Prvi del borbe — borbe za življenje slovenskega naroda — je za nami. Sedaj jo pred nami druui del borbe: njegovo duhovno okrevanje, njegova duhovna obnova.
Mejnik med prvim in drugim delom te borbe bo veliko narodno zborovanje 20. junija v Ljubljani.
Na tem zborovanju bo slovenskemu narodu predočena ogromna nevarnost, v kateri se še vedno nahaja. Ta dan pa bodo slovenskemu narodu povedani tudi pogoji ozdravljenja in duhovne obnove: da mora slovenski narod v lastnih življenjskih sokovih najli moči; da mora slovenski narod spoznati sam, kaj je laž in kaj resnica; da mora r. ljubeznijo zgradiit medsebojno zaupanje in zbrisati vse sovraštvo.
Ta dan se zaobljubimo, da bomo z ljubeznijo oprali bratsko kri z oskrunjene slovenske zemlje, da hotno z ljubeznijo prerodili svoja srra in oplemenitili svoje duše, da bomo sposobni izgraditi nov dom za nova pokolenja.
Zbrišimo la dan sovraštvo iz. svojih oči, da bomo lahko pogledali slehernemu izmed bratov in sestra iz. oči v oči!
Ta dan naj bo za slovenski narod spravni dani
Zgodovinski cafcerki
23. rožnika:
1801. leta je umrl v Steinu ob Donavi slikar Janez Martin Kreni-ser-Schmidt. Rodil se je 1718. leta, dovršil domačo šolo, pa se. učil nato pri očetu kiparstva. Ker ga je bolj vleklo k slikarstvu, ga je dal oče k slikarju Star-mavru, kjer je ostal pet let. Kje se je dalje učil ni znano. Vsekakor je bila njegova splošna kot ludi slikarska izobrazba zelo temeljita. Vplivali so nanj italijanski in nizozemski slikarji, katerih slike in risbe je spoznal v dunajskih zbirkah in po dohrih bakrorezih, najljubši so mu bili Castiglione, Rembrandt in Rubens. Prva njegova važna dela najdemo v Retsu, Kremsu in Steinu, delal pa je tudi v tujini, na Bavarskem, Ogrskem in Poljskem. Med drugim ie slikal tudi cesarico Marijo Terezijo. Delal je urno in sprelno: značilna zanj je svollo-teniina, ki jo občudujemo na Correggio-vih in Rembrandlovih slikah. Na Slovenskem so se ohranile Schmidtove slike v Velesovem, Gornjem gradu, v Puu-garlu. v Kranju, v kapeli vojaške bolnišnice v Ljubljani, ▼ Dolu v Slov. Bistrici. Znana je stenska slika v liiši graditelja Gruberjevega kanala in štiri slike v Stanhlovi zbirki, danes v Narodni galeriji. Za slovensko slikarstvo ima Kreinser-Schmidt velik pomen, ker jo ikonografsko Ln stilistično vplival na Leopolda Layerja in je vsa Layerjova delavnica r. epigoni do srede 19. stoletja motivno črpala iz njegovih del.
1914. leta je bil ob priliki manevrov v Sarajevu izvršen atentat na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo ženo. Oba sla bila mrlva. Sarajevski streli so imeli silen odmev. Evropa je bila kot sod smodnika, politično in vojaško razdeljena v dva tabora, ki sta do zob oborožena čakala ugodne prilike, da pomerita svoje moči. Priliko jo ponudilo Sarajevo. Srbska omtadina je hotela za vsako ceno rešiti jugoslovansko vprašanje in prav prestolonaslednik Ferdinand je utegnil poslali teiuu največja ovira. Če bi se avstroogrska monarhija reorganizirala v smisl.u trializma, za kar se je zavzemal Ferdinand, bi bila rešitev za dolgo zavlečena. Sarajevo je bil pa le potreben povod, v Tetrogradu in na Dunaju so že dolgo rožljali z mečem, se-kundiral je Pariz, Berlin, ki sain ni imo posebnih interesov na jugovzhodu, je moral kljub vsemu že zaradi lastne var-I nosi i podpreti Podonavsko monarhijo, I Londou in Rim pa sla v prvem momen-
KULTURNI OBZORNIK
Johan Bojer: Erik Evie
Norveški pisatelj Johan Bojer nam je
poznan že po več prevodih, izmed katerih omenjam njegove »Izseljence«, ki jih je izdala Ljudska knjigarna kot eno prvih in najuspelejših knjig Leposlovne knjižnice, ali pa »Lofolski ribičk, kiy jih ,ie za Mladiko prevajal pokojni dr. Šer-ko. Mislim pa, da bi sc dobil še kakšen prevod. Zdaj je »Dobra knjiga* izdala njegov roman iz življenja na severu pod naslovom »F.rik Evie«. Je to ime glavnega junaka, izgubljenca v svetu, sicer jpa dediča velikega posestva ob morju, žage, mlina, žganjarne in neizmernih gozdov. Erik Evie je sicer študiral protestantsko bogoslovje, potem pa postal medicinec, pa ni nič doštudiral, temveč je postal delavski socialistični borec in je nastopal kot predsednik nekega delavskega društva. S tega mesta pa ga je pregnal neki Mogslad, ki ga je označil kot »ničvredneža*, kajti: kot študent je imel otroka s hčerko uslužbenca na ve-leposeslvu; njo je zapustil, na kar se je predala drugemu in tega otroka umorila Zdaj se pokorava za zločin v kaznilnici'. Kot takšen ne more biti delavski voditelj. V Eriku pa se sedaj oglasi vest, njegova duhovna vsebina, ki ga odslej žene, da bi popravil svoj greh in izpral s sebe madež ničvredneža. Vrne se na dom, prevzame obširno gospodarstvo, ki ga je, opravljala doslej njegova mati, prava gospodarica slarega kova. Neaelioma pa ga muči vprašanje
krivde, ki jo je zagrešil nad nedolžno dekliro ter s tem postal vzrok njenega zločina. V tem obupu, ko je treba teorijo spremenili v prakso .demagoške besede delavskega voditelja uresničiti na lastnem posestvu, je zamislil delavsko naselje, svojim dolgoletnim delavcem je poklonil zemljo ob morju in jim dal možnost, napraviti si hišico ter si ustanoviti družine. Tako ie nastala Nova vas s petimi posestvi. Pomiril pa je ludi svojo dušo. Povsem pa šele tedaj, ko se vrne domov njegova zapeljanka iz ječe, pa jo je pričakal v pristanu ter pospremil v novo hišico v Novi vasi. S tem ji je vrnil ugled, ki jI ga je bil vzel, spoznal pa tudi, da je vsa ljubezen meti njima izginila. Pač pa se je vnela v njem ljubezen do lnge, ki ga je bila nekoč odklonila. Ta ljubezen dobiva vse lepše poteze in prihaja v lepo zakonsko idilo, ki jo pa moti novo moralno vprašanje: skrb za življenje teb ljudi v Novi vasi, kajti — strokovnjak inženir dokazujo z vsem znanstvenim prepričanjem, da Novi vasi preti katastrofa. Stoji namreč na ilovici in ob velikem nalivu jo ulegne narasla voda spodmakniti. Kako naj razodene to sporočilo naseljencem? Kako naj sam uniči realizacijo svoje ideje, v katero edino veruje, kajti vero v Boga je Izgubil. Ta muka je strašna. Šele Ingina ljubezen ga reši, kajti odreši mu dušo s tem, da skupno obiščete naseljence in poučita vsakega posebej o nevarnosti, ki mu preti. Toda Ii ljudje verujejo v Boga. vedo, da eo v Njegovi roki, kjer koli, in
Za današnji dan
Koledar
Sreda, 28. rožnika: Irenej, Skof in uiu. čtueci Pavel I., papeži 1'oUiinijona, devica in mučenica. Lunina sprememba: Prvi kraje« ob 18.27.
Herscbol nnpovedujo ob govoru lepo. Četrtek, II. rožnika: «v. Peter in Pavel, aposlolas Marcel, muGcnik; Benediktu, devica.
Dramsko eledališče »Dona niona«. Oh IS. Red B.
Operno gledališče Baletni večer. Ob IS. Rod Sreda.
Kino Matica «šramel< ob 16 in 19.
Kino Union
•Kaj ae ie dogodilo nocojT« ob 17 in 19.1V
Kino Sloga »Vlolanta« ob 16 to 19.
Lekarniška služba Notno i U I lig 1 m ■ J o lekarne:
mr. I.eustek, Resljeva p. I; mr. Rabov-ec. Kongresni trg 12: mr. Komotar, Vič. Tr£a&kn cest«.
Navodila za dohod
na Kongresni trg, kjer bo veliko protikomunistično zborovanjo dne Sit. junija, so naslednja:
1.) Ic (Gradišča imajo dohod samo: a) častni gostje, b) domobranci, c) narodne noše, d) vojaška godba iu e) petri.
S.) Ostalo občinstvo bo lahko priha-jalo ua Kongresni trte iz Vegove ulice, Hribarjevega nabrežja. Dvorskega trga. Gosposke ulice iu Mollore ulice.
.1.) Sclenburgovn iu Suhlčeru ulica ter Gradišče so za dohod občinstvu zaprli.
(•leilo razmestitve občinstva na Kongresnem trga uaj so vsakdo turno drži navodil službujočih rediteljev in straiiii-kov.
Dežeiani!
Tudi vi boste imeli možnost prisostvovati velikemu narodnemu zborovanju v Ljubljani na Kongresnem trgu v četrtek dne 29. junija.
Vso prireditev bo prenaiala ljubljanska radijska postaja.
Iz poštne službe
Pošla Planina pri Rakeku se dne 27. juniju t. I. začasno zapre. Pošiljke Ihi izdajala naslovnikom pošta Itukek.
Vsakdanja Liuhlinna no kronistovih 7aniskih
Tatvine drv in premoga
Iz neke večje drvarnice na Dunajski ccsti jn bilo skrivaj cd marca do 18. t. m. odnešeno do 1200 kg premoga, 50 kg drv in 5 kg bele volue. ikodu znaša nad '2000 lir. Talovi so bili zelo drzni in nesramni.
Čebula in stročji iižol
Kolikor je znano, jo bilo doslej v Ljubljano uvožene iz Italije do 8 vagone čebule, v prvi vrsti bele, prav debele iu zdrave. Treba se bo pač primerno preskrbeti s čebulo, ki ostane dalj časa nepokvarjena, ker jo računali z vsemogočimi možnostmi. Za nakup čebule je sedaj moden čas. Veielrgovci z. zelenjavo in sadjem so daljo prejeli iz Italije do G vagonov zelja v glavah, ki gre dobro v kup. — Sedaj je prispela tudi večja pošiljka stročjega fižola Zn njega na trgu ni posebnega zanimanja.
Nesreče in poškodbe
Na Tržaški cesti štev. 11 stanujoči Ivan Roje je bil v ponedeljek zvečer v prepiru močno udarjen na glavo. — Ferdinand Majdič, 11 letni dijak je padel s kolesa in se potolkel po glavi in rokah. — V ZajKtloku, občina Želiniljo je s hruške padel in si zlomil levo nogo 14 letni posestnikov Jože Isnsin. — Nn Igu je bil pri košnji urezau s koso od sokosca v |«vo nogo 10 letni posestnikov sin Janez Bukovec. — Na tilokah je na cesti padla in si zlomila de»uo m«go 34-
Krasna spominska knjiga staršev otroku, edinstveno delo na uušera knjižnem trgu:
»Jloja mlada lela«
Tekste zbrala K. Hafner, zunanja in notranja oprema arh. V. Gajška.
Kart. L 55.—, vez. L GO.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
tu le bolj molčala. Kljub naporom nekaterih diplomatov, ki so v zadnjem trenutku skušali preprečiti svetovno klanje, so dobili besedo generali Začel Ee jc ples, ki je slal Evropo na milijone naj-tioljših sinov in ki je uničil obsežne cvetoče pokrajine v srca njenih narodov pa vsadil žgoče sovraštvo in željo po maščevanju, ki je nujno vodila v novo klanje. ki ga prav zdaj preživljamo.
1915). leta jn bila v Versaillesu podpisana zloglasna mirovna pogodba, bolje diktat, ki bo v zgodovini smatran le za premirje, v času katerega so sc sile malo pregrupiraie iu iskale moči za odločilen spopad, ki bo odločil u.sodo pre-nekaterega naroda za več človeških rodov.
1922. leta je umrl v Kranju zgodovinar Komatur Franc. Glavno zasluge za našo zgodovino si je pridobil z izdajo arhivalnega gradiva, posebno z objavo 551 listin iz turjaškega grajskega arhiva. Sodeloval io ludi pri sestavi in izdajanju učnih knjig za zgodovino.
če bo Bog usmiljen z njimi, jih bo rešil, sicer jih lahko pogubi kjer koli. Ta vera je dala tem ljudem duhovno moč. da so mirno čakali usode, ki so ima spolniti po božji volji. In se jo tudi izvršila v stra.*uo katastrofo. Vso vas je odneslo, rešila sla so samo neki otrok in neki mošfei. Evin je izgubil e tem več, kakor vse premoženje ...
Tako se povest konča. Kaj hoče. povedali, ni dovolj jasno, dasi vseskozi čutiš, da jo velika umetnina. V konru pa lo čutiš neko nerešnost problematike, ki sc v dogajanju nakazuje. Ali je Evie popravil svojo krivdo, ko je s svojo socialno delavnostjo vrgel naseljence smrti v naročje? Ali je smisel v tem, da je on opravljal svoje socialno poslanstvo lo zato, da jo privil to naseljence »na ranico svojega srca"? Da je socialno delal le zaradi — sebe, pa ni imelo trdne podlage? To je bila njegova vera — ali jo prišel do trdnejše, ki se mu tudi io oglaša v srcu spričo nove ljubezni? V povesli si stojila nasproti ludi trdna vera preprostih ljudi in njih obtimizem proti majavosti nevernikov in znanstvenemu pesimizmu? Ali je bolje gledali v svet z, rožnatimi očali ali z mrkimi? Kljub strahotni katastrofi v koncu povesti, so smrti teh preprostih ljudi opisane v taki ganljivosti, da so to prav gotovo najlepše strani v povesti Prav usode in ljubezni teh malih ljudi, kakor so J-ars in Kristina, ali župan in njegova žena, ali stari Troe itd. najlepše in podano z resnično veliko umetnostjo.
Knjiga spada med najpozitivnejše knjige te založbe ter jo moramo edino priporoča IL
letna posestnikova žena Marija Jlesto-kovu.
Ukradeno šest koles
V zadnjih desetih dneh je bito v mestu ukradenih »i koles raznih znamk v vrednosti 30.000 lir. Samo 10. t. m. so lalovi odpeljali tri moška kolesa. Ker se tatvino koles zelo množc, nai hodo njih lastniki zelo previdni, kadar jih puščajo na hodnikih. Prebivalstvo pa opozarjamo, da naj se zelo |».izi pri nakupu koles sumljivega izvora, zlasti od zasebnikov, ki ponujajo kolesa naprodaj po nizkih conah. Ukradcnu so bila kolesa:
Izpred trgoVine Guštin nu Vodnikovem Irgu je bilo odpeljano moško kolo znamke »Meister«, vredno 0000 lir. — Moško kolo »Aillerr je bilo ukradeno pri hotelu Miktič, vredno 4000 lir. Balama jo bila kromirana. kolo modrople-skano. — Na Cankarjevem nabrežju pred gostilno Angele Pinlarjeve je bilo ukradeno iiioško kolo 1'aris, vredno 4000 lir. Evidenčna številka 207.201. -- V drvarnico na Enionski rr«lj šlev. 10 je bilo 19. t. m. (vonoči vlomljeno, Ukradeno je biio |nnn žensko kolo »Miele*, vredno 3000 lir. — Izpred Bnljelove trgovine na Karlovški resli je bilo odpeljan« moško kolo Champion, vredno 5000 lir. Evidenčna številka 05.974. — V Tavčarjevi ulicj je bilo '21. I. m. ukradeno žensko kolo . Meister*, vredno 8 tisoč lir.
Opozorilo
Upravi policije opozarja vse lastnike biciklov. dn morajo prijavili odseku /a registracijo vo/.il Beethov nova ul. 7, si>ba št. 16. vsako izpremembo nu vrt lil v prometni knjižici, kukor produjo. odtujitev, tutvino, neuporabnost koles itd., pa tudi izpremembo stanovanja lastnika. Za izvršitev topa predpisa se določa rok do 1*5. julija 1944, po navedenem dnevu pn -e mora podati prijava v roku enega tedna v vsakem novonastopivšcin primeru. Potrebne tiskovine sc dobijo pri nu/.nu-čcnein uradu.
Ljubljana, S5. junija 1944.
I prava policije.
Dnevne novice
No»u maša v cerkvi Src« Jezusovega.
Jutri, iin praznik av, Ptlrti in Pavla. bo opravil Mojo novo maio duhovnik Misij<»ti-sk« ilrnMiv »v. Vinoenelj« Pnv. gosp. Ivan Jan. ki ju prejel prclekm nedeljo uiašniško posvciVnje. Na praznik, 29. junl.«, liu ob % na r, slnvc-.cn vbod nnvoniašnik« v cer-kovj oh 6 bo novomutuu pridig« in nov« kv. mala. Popoldne ob S ho prldlgu; milo ho ua darovanj« iu slovesno lilanljc; /utoni ho podelil g. novomiilnik svoj novotuainl blagoslov.
KraačUkovI iriiarjll V buju proti br-z-bo?neuiu komunizmu je pu<lel Oetrli ua* član Cafuta Lojze. V »rodo, junij«, oh 7 uu-Iruj liouio iuicll <« avojag« potulnega Maua *lovtv>nl liciiuloui. Bojite vsi pri0ujo£l pri glavueui oltarju v frau<5Ul«n»l>l curkvU
1'ogrehna obletnic«. Jutri bo minulo S<<t let, kur smo sprninill k počitku variiuAmkia Franca Kogoju, /oprt bomo *potnnlll tt.it>-govo skrbni' vnema v kuteliolskl nluibJ. »a tudi njegovo ljuhetniv* lat a«ljlv« dru-iab-nosti. 1'uscbiio ss g« ikmuo flpomuitl pri maši duhovniki, ker nam jo bil dober, IJu-beinlv iu zvost stanovski tovurIS. N'uJ pn-Civu v mirni
Jcgllfevcl nntur«ntj» let« 1919 ohha.lntne 25 letnico mature. Klieromo »e dn,. S. julija ob testih tve^er v scdunjlh prostorih »uvoda - n.irsgovo »emenis^o. Naslednji dnn bo ob osmih sv. mn<a. Vabljeni vsi »obolel.
Knjlftia tombol« potiva v»* inuimlntte, 1:1 m r.«del{ kakršen koli dobitek Umi ke kotlino tombole, du go dvignejo vsnj te la mesec v iddelku m tombolo v Orn.liMn M "i.
VI. sklepu« produkcija tllaabene sksde-mlje »e bo vrilln v petek, DU. t. tu., ob pol IS v veliki f 11 lin rmoiii^u i dvorani. Sivorcd, fcl g« Uvajajo učenci rektorja J. Rctotl«. ml. prof. Ani. Trosta, prof. U rfalferjn in V. I.nunn. nlnogx skladbo 7.« polje, klavir, violino ln klnrineto. Posebej opozarjamo cenjeno občinstvo nn veliko Sebuinanuovo Sonslo op. 22 sa klavir in Wiouxtenip«ovn Balado iu polaneso i« violino in klavir. Prvo irvn n absolventka Glasbeno nkndomija Burger A.«, drugo p« mladi goslaS l»ilin Igor
Sprememba regulacije v 7.g. slšl,| med Celovško eenlo. Gutsmatlliovo ulico, gorenj, sko progo In Olilrsko alloo bo objavljena v prihodnji številki »Službenega lisi« . S|>r»-momba regulacije ter sadila vo jo-utemoljc-11« s tem, d« je stari rcgulncijakl načrt r.n Zg. fiiška znsturet in nepopoln. Zalo bo regulacijsko ohmoi''jo saxidano po novem regulacijskem načrtu m lo območje po določilih uredbe o i xv njun Ju lega nnčrtu in po gradbeni m pravilniku ra usldnvo lega ob. niočja. Novi regulacijski načrt, uredba o njegovem lrvajunju in grmlbeni pravilnik bodu interesentom jiivno ruzgi njeni v nicft-neiu tehničnem oddelku v kreslji, Kubraijo 20. septembra ti. 2. II. uadilropje, w,l.i (t. 41. v dopoldanskih uraihlih urnb in sici r mesec dni. počciui s lfi. dnem po objavi raz-glusa v »Službenem lislut.
Naročajte »SVET«
Dramsko gledališče
Im
Sreda, IS. lunlja. oh IS: .Tlona Dlan«,. Iteil H. Četrtek. 2». junija, ob IS: »Koiarec vede., llod A.
Operno gledališče
Sreda. H. junija, ob IS: Baletni večer. Red
Sreda.
tetrlek, J}, junija, ob IT: »)'a«si.. Ile 1 Co-
trtek.
Vstopnice, kupljene ia »FaiiKtn«. VI M moral hlll uprliurjen l.i. t. iu. t:« red (elr-tek, veljaj,, »Fausta«, U bo lavajun na prasnili, v četrtek. 21. t. m., ia red Četrtek. Opozarjamo nn začetek, ki bo ub !<!
Lanski pridelek sadja v Ljubljan
Ljubljana jo žc od nekdaj slovelu po lepih vrtovih, kjer so gojili plemenito sadje. Znameniti so bili Cojzovi vrtovi. Pa tudi sedanja Ljubljunu jc lahko ponosna na ruzne, skrbno gojene in negovane vrtove, kjer rastejo najplomcnitejše vrste raznega sadja. Po vseh vrtovih v središču in na periferiji mesta, kakor tudi po vrtovih kmetij, spadujočih pod območje mestne občine ljubljanske so že predlanskim našteli do b7.6J"> sadnih dreves, tako jabolk, hrušk. sliv. orehov, češenj. višenj. marelic, breskev, kutin in kostanjev.
Kakšna je bila lanska sadna letina? Nc moremo reči, du povsem dobra, kajti v letih ITf) in 19"? jc bilo še dvakrat več sadja kol lani. Lani so vsa sadna drevesa obrodila do 114.010 kg raznega sadja, ko ga je bilo predlanskim IR7.4MI kir, pa ga je bilo v letih I0S6 in 10*7 celo do S4U.500 kg. Naj tu navedemo podatke, kakor jih je zbral mestni gospodarski urad za
1
sadjarstvo, kako so nekatere vfste obrodile. I^ni jc bilo pridelanih ilo 35.000 kg jabolk, predlanskim 52.500, a v letu 1W celo 97.800 kg. To leto so jabolka izredno dobro obrodila. Dalje jc bilo lani pridelano 39.8IHI kg raznih hrušk, predlanskim %.4(KI kir in pred 7 leti Sl.KM) kg. Luni in predlanskim je bilo do 4700 kg marelic, breskev pa do 47l»0 kg lani, n do 70>t) kg predlanskim. Kostunj je lani slabo obrodil, kajti bilo ga je le ilo lb.UA> kg, predlanskim Sl.r>(l0 kg in leta I9>7 celo 32.800 kg. Tudi leta 19"9 je kostanj primerno enako obrodil. Ker so v Ljubljani bile po vrtovih že pred tedni potrgane vse češnje, je pač zanimivo, koliko dobi Ljubljana (epa sadja s svojih vrlov. Lani je bilo 481)0 kg češenj, predlanskim 6000 kg. visenj pa okoli 3600 kg. Letos so češnje po nekaterih vrtovih bile prav polne, da sn se veje knr lomile, drugod pn so bilo prnv redke. Letošnja letina bo puč primeroma malenkostna.
\
?huk\ tečaj za višješoice
V toku letošnjih počitnic ho v Ljubljani več športnih in telovadnih tečajev, katerih so bodo udeleževali višjeSolcl in višješolke, ki čutijo veselje do plavalnega športa, lahke atletike, tekmovalnih iger aLi sodobne orodne telovadbe. V smislu smernic, podanih na konferenci Slovenske športne zveze, pomenijo ti tečaji prvi korak k vzgoji bodočega tekmovalnega naraščaja. Tečaji bodo ločeni za dekleta in fante, pouk (trening) pa se bo vršil po trikrat tedensko.
Priprave zn počitniško dijaške tečaje so v glavnem že zaključene. Zlasti veliko zanimanje so pokazali dijaki za plavalni šport, ki ima v Ljubljani že lepo tradicijo. Dijaki bodo prihajali k treningu ob ponedeljkih, sredah in petkih, dijakinje pn ob torkih, četrtkih in sobotah. Razdeljeni bodo v tri oddelke po So učencev (učeuk), treningi pa bodo trajali vsakokrat od 0 do 11. Po dvakrat tedensko bo plavalni pouk na kopališču Ilirije, po enkrat tedensko pa obvezen dopolnilni šport na igrišču (za dekleta v Tivoliju, za fante pa na stadionu). Učenci, ki so se priglasili X športne tečaje, bodo o pooitiikali opro-
ščeni razširjenega pouka šolske telesno vzgoje.
Učno gradivo za plavalno tečaje obsega tri skupine: a) specialne predvaje za pia-valce na suhem in v vodi; b) urjenje pranega, prontega (crnvvla) in hrbtnega plavanja; urjenje startov, obratov in štafet; c) reševalno plavanje. Posobna pozornost se bo posvečata urjenju treh glavnih načinov plavanja. Vztrajno plavanje bodo gojili zaradi raciouirane prehrane snmo do 400 m, hitro plavanje pa na 50 m in 100 m. V okvirju plavalnega tečaja bo dana tudi možnost, da ee bodo učili \valer-pola (saino fantje) in skokov v vodo. Tako lio dobil slovenski plavalni šport v teku letošnjega poletja okrog 150 temeljilo in vsestransko izurjenih naraščajnikov in na-raščujnic, ki bodo okrepili vrsle uašili pla-vainih klubov.
Oba plavalna tečaja bo vodil profesor Drago Ulaga ob sodelovanju šolskih športnih strokovnjakov iu tekmovalcev SK Ilirije. Začetek tečajev bo objavljen v športnih rubrikah ljubljanskih dnevnikov. Obvezna konferenca za tečajne učitelje bo v soboto, 1. juLija, na kopališču SK Ilirijo,
Bojišče ob Sredozemskem morju
»VOlkischer Beobachter< prinaša dne 1t. junija 1044 pričujoči članek izpod peresa vojnega poročevalca Fritza Zier-keja:
Več slo kilometrov daleč so razteza fronta pripravljenosti oh francoski sredozemski obali, a na toim kosu zemlje je narava natrosila več nasprotij kot na mnogo obširnejše ozemlje med sipinami DUukirchena in strmimi pečinami Biskajskega zaliva. Ifes je, da je tudi ob Ro-kavsketn prelivu in Atlantskem oceanu lice pokrajine raznovrstno, vendar niso spremembe nikjer tako nenadne in ob-\ čutne kot na robu južnejšega morja. Ka-] kor dva veličastna stebra se na obeh bokih francoske sredozemske obale dvi-yata gmoti Alp in Pirenej, vmes med njunim mogočnim govorjenjem pa se razteza molk sipin in tihih voda zano-iin, ki se menjavajo od Perpiguana do izliva Rodana — in še hujša je osamljenost, .ki lebdi nad obširnim ustjem ve-letoka. ki je eila najbolj svojskih pokrajin vse .Francije.
'pokrajin« Camargue
kakor se naziva plHtvo, s številnimi ribniki in slanicami rezjedeno prostorje med glavnim izlivom k! od a na »Velikega Rodana« na vzhodu, in med dvodelnim zahodnim .rokavom, je postalo v Franciji bolj natančno znano šele tedaj, ko je Alfonz Davdlet, oče nesmrtnega »Tar-tarina de TaraS»:ona«, odkrif dušo tega najbolj skritega- količka svoje proven-salske domovine. V umirajoči pokrajini,
ki so se ji zaradi uničujočega vpliva ponovnih vdorov morja ljudje bolj in bolj izogibali, kjer si je le )»-kaj ribičev in pastirjev iskalo svoj skromni kos kruha, je njegova pesniška duša občutila poezijo izgubljenosti.
Navzlic temu ni postala Camargue nikoli privlačna točka za tujce — in le razmišljajoči popotniki in raziskovalci prirode so zašli vanjo. Zaman se je trudil prastari kraj Les Saintes Maries (Svete Marije) s svojo tisočletno, z zgodnje krščansko legendo obdano cerkvijo, da bi se zbudil iz spanja in bi privabil letoviščarje k 6ebi. Le malo jih je prišlo — Pariz je preveč oddaljen, in kdor koli je že nameril svoje korake v te južne pokrajine, tega so poklicala stara čudesa iz A.rlesa in Nimesa ali ga je priklenila lepota bolj pripravnih krajev nase.
Tudi prizadevanja vlade, da bi to pokrajino primerno obdelali, niso zalegla: saj je Franciji zmeraj primanjkovalo potrebnih ljudi. Sicer se je posrečilo od (iO.OOO hektarjev sveta na Camargueških otokih pridobiti borno šestino orne zemlje; zdaj se raztezajo ondi samo vinogradi in sicer tam, kjer je Rodanovo vodovje očistilo tla morske soli. Tu in tam naletiš celo na riževa polja, kjer opravljajo Anamiti svoje delo, ki šo ga vajeni iz svoje domovine. Toda skoraj polovica vse pokrajine, predvsem pa »mala Camargue« med »malim Rodanoni« in »živini Rodanom« je ostalo barje alt
Z Gorenjskega
SO letnico gasilcev so te dni slovesno proslavili v Celovcu. Proslave prostovolj-nega gasilstva so se udedc-iili predstavniki stranke, države in oboroženih sil, Gauleiterjev namestnik, župan in okrožni vodja.
Nova glasbena šola je bUa po poročilu ^Viilkischer Beobachter. ustanovl jena na Gorenjskem, in sicer v Kranju. Glasbena šola je žc tudi prvič z uspehom nastopila.
■S Spodnje Štajerskega.
Odlikovani Spodnještajerci. Na bojišču so bili odlikovani z železnim križcem druge stopnje grenadir Vili Vračun, l ranc Peršič, desetar, Friderik Gačnik in SS vojak Gottfricd Wolker, vsi iz Zagorja ter desetar Štefan Pcršoh iz ptuj' skega okraja.
Športne tekme v Mariboru so sc za-* čclc v nedeljo 17. junija. Udeleževalo se jih je 500 mladeničev in deklet. Kljub s'abcmu vremenu so bili uspehi prav dobri.
Nesreče. 41 letna Angela Kramar iz ezja jc padla in si poškodovala glavo. — 37 letna Alojzija Mavrer si je zlo-MH&^ftcsno nogo. — 17 lctr.i Anton Maj-ccr.^S?' Rač je padel s češnje in si zlo--mi; isvico. — Ista nesreča se je zgodila 22 letni Tereziji Suman. ki si je poškodovala hrbet. — 46 letni Jakob Deutschman iz Maribora se jc potolkel po glavi ter si izpahnil v rami desnico, ko se je s kolesom hotel umaknjti senenemu vozu in pri tem padel. — 33 letni Franc Deren-čin iz Studencev pa se je pri vstopu v avto spotaknil in si zlomil levo nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Is Hrvaške
Petletni načrt za zboljšanje tobačnih nasadov na Hrvatskem. Z ustanovitvijo lastne monopolske uprave, pričenja na Hrvatskem novo razdobje v tobačnem gospodarstvu. Novoustanovljena monopolska uprava je pričela pred leti takoj povečevati površine, določene za gojitev tobačnih nasadov. V ta namen je sadilcem lobaka preskrbela zadostne kredite ter je od njih prevzemala pridelani tobak po dobrih cenah. Sadila tobaka so poleg dobre cene dobivali za svoj pridelek tudi razne vrsle živil. Za zboljšanje tobačnega gospodarstva je monopolska uprava izdelala tudi petletni načrt, ki med drugim predvideva stalno razširitev površin za gojitev tobačnih sadik. Tako so leta 1042 na Hrvatskem gojili tobak na površini 78o0 ha. Po petletnem načrtu IkkIo pa to površino povečali na 13.000 ha. S lem se bo seveda zvišal tudi pridelek od 0.5 milijonov kg, kolikor je
Kaj je nove ga pri eiaših sosedih?
znašal leta 1042 na 15.7 milijonov kg. V tekočem letu je zasejanega iobaka na površini 11000 ha ter pričakujejo 13.3 milijonov kg pridelka.
Najboljši hrvatski tobačni revirji so v Hercegovini in Dalmaciji. V Hercegovini v okrajih Capljina, Ljubuški, Stoiac in Široki Brijeg, v Dalmaciji pa v okraju Imotski. Hrvatski tobak ima povprečno t.8c/o nikotina ter ga dele v 7 vrst. Najboljše vrste tobaka so v glavnem določene za izvoz. Radi zboljšanja kakovosti tobaka, je hrvatska monopolska uprava v vseh važnejših tobačnih revirjih ustanovila posebne preizkusne postaje. Hrvatska je dosedaj predvsem gojila cigaretni tobak, ki se je po okusu prilagajal makedonskim tobačnim vrstam. V zadnjem času so pa pričeli gojiti na Hrvatskem tudi virginijski tobak. Domača poraba tobaka je določena na pet milijonov kg, ves ostali pridelek, t. j. okoli deset milijonov kg, pa lahko monopolska uprava izvaža v inozemstvo. Iz teh podatkov je razvidno, da igra izvoz tobaka v hrvatski izvozni trgovini zelo važno vlogo.
Tobak goje na Hrvatskem tudi v na-kaietih bosanskih okrajih, vendar pa ta tobak po kakovosti daleč zaostaja tako za hercegovskim, kakor tudi dalmatinskim tobakom.
slana pušča, koder se pasejo ua pol divji domači konji ali biki, ki v nekrvavih borbenih igrah v areni v Arlesu vzbujajo navdušenje južnjaških gledalcev.
Tako je naglico sedanje dobe prinesla šele
vojna v tej pokrajini.
Prostor ni prav nič primeren za kako izkrcavanje. V vsej širini ustja ni nobenega večjega pristanišča. Aigues mor-tes, zgodovinsko znani kraj, kjer so se v srednjem veku vkrcali križarji Ludo-vika IX., je dandanes brezpomembno mestece, ki je nekaj vredno le zaradi dobro ohranjenega venca svojega obzidja, ki je mimo Carcassona najbolj značilen spomenik francoske umetnosti utrjevanja. Prav nič boljši kot pogoji za kako invazijo pa niso primeri za kako napredovanje na kopnem, saj je svet ves nepregleden zaradi številnih prekopov in širnih ribnikov. Vendar je mogoče, da bi si sovražnik navzlic tem oviram izbral tu svoja vrata za v južno Francijo, zlasti šo, ker itak no bo našel nikjer vabljivih točk za svoje namere.
Tako so se nemške čete čutile dolžne, da z neumornim delom mobilizirajo prednosti, ki jih tu pokrajina nuja branilcu. Tudi tu se je začelo delo lopat in strojev za mešanje betona. Predvsem ob izlivih reke so nastala močna oporišča. Kakor povsod v neskončni vrsti obalnih utrdb, je tudi tu največji čar in največja mojstrovina ta, da se utrdbe prilagodijo pokrajini, kar je bilo zlasti težko doseči v nizkih sipinah in v ravnini, ki nima niti najmanjše vzpetine. Tem hujše bo sovražnik presenečen, ko bo zašel v pasti, ki jih tudi najbistrejše oko ne bo moglo odkriti. Saj bo našel samo vodo ondi, kjer meni, rla bo v poletnem času naletel na izsušene ribnike. Dobil bo sama minska polja in bo dognal, da morajo sprelni branilci cel6 številčno nad-močnemu sovražniku prav občutno puščati kri.
Vojaki, ki jih je povelje napotilo v to pokrajino, so venomer v vojni z naravo, in dozdeva se, ko da hi za darila, ki jih branilcu ponuja na tem kraju, zahtevala prav oderuške obresti. Ob vsakem letnem času sta veter in pesek zlobna sovražnika. Jame, ki so jih vojaki za kritje lo s težavo izkopali, se kar brž napolnijo spet s peskom, še preden so lu leseni temelji in opaži, jn skozi sleherno režo in špranjico bivališč, oblačil in orožja zanaša mrzla burja, mistral, drobnega peska. Voda, ki je pozimi vdirala v postojanke, postane v j>oletni vročini drugače zlobna*: v gnijočih prekopih in lužah vrvi na mirijade komarjev — in kdor je bil iz Volkova ali od polarnega tečaja dodeljen v Camargue, ne čuti nobene spremembe. Po prijaznih mesecih provensalske pomladi že leži vročina suhega poletja na brezsenčni pokrajini. Navzlic vsem trdotam in neprilikam pa se vojaštvo ne pritožuje zaradi pokrajine, marveč občuti čarobnost to volike samo-tije. Vprav samota pa je tisto, kar vsebuje korenike za moč in hrabrost.
Preveč zapeti moški in zaklonišče
»Huuuiiiuuu . . . huuuiiiuuu« tuli melodična sirena in nas drami iz spanja. Letarski alarmi Torej, pa kar brž iz postelje in v obleko! Moja žena se je oblekla kot bi trenil in že čaka pripravljena za v zaklonišče.
Toda — mi moški — kaj bi! Mi se udajamo pravi pravcati orgiji raznih gumbov, da bi moral kak gledalec počiti od smeha in nas hkrati obžalovati.
Najprej mora odpasti nočna srajca — lorej je treba odpeti tri gumbe. Tisti, ki imajo spalno obleko, morajo obvladali najmanj štiri gumbe. Nato se začne oblačenje. Naj sledi seštevanje gumbov: mrežasta srajca ... 2 gumba dnevna srajca ... 5 gumbov spodnje hlače .... 3 gumbi nogavice z zap. ... 2 gumba
hlače.......10 gumbov
telovnik......6 gumbov
suknjič......3 gumbi
suknja ali plašč ... 3 gumbi ovratnik......2 gumba
Skupaj 30 gumbov Torej 39 gumbov mora moški obvladati, preden je pravilno oblečen. Če pri-šteješ še zamudo zavezovanja ovratnico,
obutev čevljev in še druge malenkostne opravke, tedaj dobimo strahotno dolgo dobo, preden je moški oblečen za na cesto. Za na cesto pa moraš biti oblečen, če zapustiš svoje stanovanje in odideš v zaklonišče v klet. Ženske kar groznica obide, če se spomnijo časov naših babic, ko so morale številna spodnja oblačila nase obešati, jih zapenjati in zatikati — in to večidel ne brez tuje pomoči, kar se je dalo opraviti v 2—3 urah. Že dolgo je odtlej, ko se jc moderna ženska osvobodila teh navlak. Nikogar ne potrebuje več, da bi ji zapel pas, zadrgnil moderc ali ji od zgoraj do dal zapel obleko na hrbiu.
Moški pa: še zmeraj se oblači tako izonegavljeno, kot se je pred desetletji. Le kakšni napredki naj bi bili to: suknjič, ki frfota krog tebe, mahedrave hla-žena in obložena-z vato! Ostalo je pa še če in suknja širokih ramen, vsa podlo-zmeraj tisto^ dasi so šla stoletja mimo, da mora moški zapenjati — zapenjati in -večno zapenjati. Kako dolgo še? Ali se 39-gu.mbni moški no 4a temeljito prenoviti? Saj so tudi ženske to dosegle in se poslužiie novejših iu bolj priročnih vrst »zapenjanja«.

ZOGA SREČE

:
Anion je bil sporočil ,očku Paplerju' svoj sklep in je v odgovor bil naprošen, da naj pride v sredo popoldne na pogine' igrišče na poskusno vajo. Johann JSeck nm je rade volje dal dovoljenje iu Anton se je javil ob 1.45.
Toliko da je šel skozi vrata glavnega vhoda, ga je svareče hupanje avtomobila nagnilo, da je stopil v stran. Okrenil se je in v svoje veliko veselje in začudenje videl, da je vo/.ila avtomobil Mina Mayerjeva. Neutegoma je zavrla svoj dvosedežnik, 011 pa je gologlav obstal.
»Torej boste v resnici igrali za .Žogo', gospod Hofer? To je imenitno! Gospod 1'apler mi je vse povedal.«
V tem, ko je Anton iskal odgovora, ki bi bil zadovoljiv, je skozi vrala pri-vozil drug avtomobil.
Obraz Jakoba Brucka je prebledel. ko je zagledal dvojico. Ostro je ustavil avlo in skočil ven. Vzdignil je klobuk v pozdrav dekletu in prijel Antona za
'oko.	, .
»Ti, mladi lopov, kaj pa delaš tukaj?« je vprašal z glasom, ki je bil hri-nav ocl togole.
XII. poglavje.
Odkrito sovraštvo. -
Mina je prva spregovorila.
»Gospod Bruck, vsekakor se spozablja-teU Glas ji je bil ogorčen. »Vas smem vprašati, s kakšno pravico me prekinjale na tak neodpustljiv način, če s kom'govorim?«
»S to pravico, gospodična, ki mi jo daje. želja, da se ne vsiljujem. Ta človek ne bi smel z vami govoriti, ni sposoben, da bi govoril z vami! Obžalujem, ako sem bil preveč silen, ampak moja čustva so me za trenutek obvladala.«
»To so jako resne obdoižitve, gospod Bruck. Ali poznate gospoda Hoferja tako dobro, da premišljeno izrečete take presenetljive klevete?« Dekletov glas je bil ledenomrzel.
»Popolnoma premišljeno, gospodična! Slučajno sem njegov bratranec. Kdo drugi bi ga lako dobro poznal kakor jaz? Rečem mu v brk, da je ničvreden lopovi Resnica je, da je bil moj oče zaradi nadaljnjega njegovega bivanja v Stetlinu tako ozlovoljen, da je smatral kot svojo
dolžnost, da prosi starešino sodišča, pred katerega so Hoferja privedli pod obtožbo, da je bil minuli teden pijan iu razgrajal, da izžene tega človeka iz Stet-tina.«
»Sem brala o lem. Sodnik je to zavrnil, kolikor mi je znano.«
»Žal, da. Toda ako vas bo ta človek še nadlegoval, bom smatral kot svojo dolžnost, da sam opravim z njim, gospodična. Samo recite!«
»Nimam namena kaj takega reči,« je odgovorila Mina z žarečim licem. »Najsi je pravi značaj gospoda Hoferja kakršen koli, resnica je, da še nikoli nisem slišala ničesar lako prezirljivo grdega, kot so vaše opazke!«
S tem mrzlim odgovorom je dekle obrnila svojo pozornost na volan in dvosedežnik je švignil naprej.
Bruck bi mu bil sledil, toda Hofer mu je zaprl pot.
»Imam nujen dogovor, Bruck,« je rekel, »drugače bi bil od sile vesel, da bi te peljal na najbolj miren kraj. ki bi ga nasvetoval, in ti dal priložnost, da napraviš s svojimi pestmi, kar si skušal napravili s svojim strupenim jezikom. Sovražim le od prvega trenutka, ko sem te kot deček pred loti prvikrat videl. In sovražim le tudi zdaj. Čisto prav je, da si povedal, kaj si storil, ker sedaj natanko vem, kje sem. A pazi, da jaz vaju obeh ne Izženem iz Stettina! In pri Bogu, ako kdaj pride moj čas, kakor čutim, d.t pride — ne bom poznal nobe-
OddAjnlška skupina »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 28. Junij:
7 Poročila v nemSčini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.;t0 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 12 Opold. koncert — 12..10 Poročila v nem. ln slov. In napoved sporeda za isli dan. — 12.45 Veseli zvoki — 14 Poročila v nem. — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Otroška ura: Dedek vedek kramljajo — 17.45 Vosela patrulja — 18.45 15 minut z.a gospodinjo — Fr. Sivec — 19 Slovenske pesmi poje tereet sester Dobrškovih
—	19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Razgledi — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Ljub. 1,lanski komorni duo Trost-Slajs — 21 Iladio zapoje vsakemu svoje — 22 Poročila v nemščini — 17.15 Otroška ura: De<lek vedek
—	22.15 Glasba za lahko noč — 211 lz držuv-nogu sporedu.
Sedaj priporočamo nabiranje: Borovnica jagode in liste Lipovo cvetje in liste Kamilica cvetje in rastlina Jagode liste Robida liste
Cešnjeve peclje in liste Krhlikovo lubje
Nabiralci, ki nimajo možnosti sušenja, naj oddajo dnevno sveže nabrana zelišču v Petrarkovi ulici 28 (Komenskegn).
,EL KINO »UNION«
Zabavna veseloigra komičnih zapletlja-jev in romantičnih pustolovščin
»Kaj ss je dogodilo nocoj?«
Uli Muratl, Kari L. Diehl, Irene v. Meyendorf, II. llrnus*>wetter, Theo Llngen, Luele Englisch.
Predstave ob 17 In 1M5.
IEL KINO »SLOGA« ™
Veliko dramatično delo po Ernst Zahn-ovi noveli »Der Scbattem
»Violanla«
Večna lepota gorskih krajev tvori čudovit okvir pretresljivega dejanja ljubezni, krivde in pokore. Annelles Relnliold, Rlehard Ilausler, Ilans Schlenk. Predstave ob 1( In 11.
,EL KINO »MATICA« ""
Največji šlager sezonel Zgodba o nastanku »šramel-kvarteta«, poln najsijajnejših popevk in humorja.
»šramel«
Hans Moser, Paul BSrblcer, Marta Harell, Hans Holt.
Tredstave ob lt ln 1».
Globoko potrt, naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja predobra mama, gospa
EmfSifa Golob
v 68. letu starosti, po kratki težki bolezni, previdena s tolažili svete vere, zapustila dolino trpljenja in odšla po večno plačilo.
Pokopana bo na mestnem pokopališču v Novem mestu.
Novo mesto, Lesno brdo,
dne 25. junija 1944.
MIRKO GOLOB, abs. jur.
nega usmiljenja! Tako krepko bom vaju tiščal za vrat, da niti kričati ne bosta mogla, da bi se vaju kdo usmilil!«
»Ti prekleti, mladi lopov!« Toda pri vsem svojem silnem besnenju je bil Bruck prebledel spričo strumno izrečene pretnje svojega bratranca. »Kaj?...<
Toda Hofer je bil že odšel dalje.
Stopal je razvneto, živci so mu kar goreli. Kako se je bil brzdal, da ni spričo dekleta lopnil tega podlega obreko-valea po obrazu, sam ni vedel.. Tega človeka je bilo zapeljalo nekaj, kar si nili mislili ni mogel, da je tako odkrito pokazal svoje sovraštvo. Je bil zaljubljen v Mino?
»Halo, čujte!«
Neki vesel glas ga je na mestu ustavil. Med vrati pod ozadjem glavne tribune je stal .očka' Papler.
»Me veseli, da ste mogli priti. Kar noter!«
Glavni trener ,Slettinske Žoge' je od-vedel bodočega novinca svojega moštva po hodniku v ogromno sobo, v kateri je bilo vse polno čebljnjočlb moških v različnem stanju slačenja.
»Fantje,« je rekci Papler, »dovolite, da predstavim gospoda Hoferja — Aniona Hoferja. V kratkem poslane član .Žoge'. Prišel je danes popoldne, da nam pokaže, kaj zna!«
Čebljanje je utihnilo tn vsi so zi.ja'i v Aniona. To ni bilo zi.jan.je olikane družbe. Bilo ie zi.jan.je, kakor šolarji zijajo v njovodošloga učenca. Iz.za šolskih let ni
!?J!3 J
[
DEKLE
staro 19 let iJKSe primerne zaposlitve od 7 do 12 in od 2 do 6, po možnosti s hrano. Cenjene ponudbe nn upravo »Slovenca« pod »Skromna deklica«. — 5550.	(a
Službe |
dobe |
Gospod. POMOČNICO
zdravo, pošteno, ki samostojno kuha, išče boljša 4 članska družina v centru. Hrana dobra, plača "500 lir. Naslov v upravi »Slo-vejica« pod št. 5568. b _(b
Gospod. POMOČNICO pridno, Čisto in pošteno, za knho in druga gospodinjska dela, razen pranju, sprejme tričlanska boljša družina sredi mesta. — Hrana dobra in zadostna, plača lepa. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5567. (b
S Prodamo 1
SPALNICE
pleska ne in jesen ovc ter orehove jedilnice si lahko ogledate vsak četrtek in nedeljo od 3 do 5 v postil ni Celovška cesta 72. (š
MOŠKO KOLO
ugodno prodani. Nanovo renovirano in močno. — Ambrož Leopold, Dunajska 71.
1 Kupimo |
IščEMO tri dobro ohranjeno biljardne mize. - Ponudbo na upravo »Slovenca« pod >Biljardna miza«. 5540.	(k
REDKOST
Krasen pozlačen dc-sertni pribor. 36 komadov, ugodno	naprodaj. Ogled v	kon-fckcijski trgovini	Sax. Mestni trg 10.	(I
NARODNO NOŠO
krasno, z zavijačko. ugodno prodam. Ogled v konfekcijski trgovini Sax, Mestni trg 10. (I
PRODAM
2 Fiziologije, najnovejša izdaja od I.andnis Roscman. Ponudbe na upravo »Slovenea« pod »Medicina« 5563. 1
POZORI dapuiem vreče »d im tekstilne odpadke tet otačam po najviSit ee-□t. — Grebene Alojzij, Gallusovo oabreije 30, Ljubljana.	(k
ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenea« pod št. 5560.
VSAKO antikvarično slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot »udi »tare listine kupuje in oaj-najboljše plačuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica (k.
KUPIMO
cerkveno pesniarico »Cecilija« L in II. tlel (izdaju 1. 1001 in 1902) vezano ali nevezano. Ponudbe ua upravo »Slovenca« pod šifro »Cerkveni kol« 5557.
ZNAMKE celotne serije in tudi samo delne pretiskaue, kupim. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Znamke« 5564. (k
ilAaznoJ
KLAVIRJE
strokovn jaško popravlja in uglasil je: Prva kranjska izdclovolnica klavirjev. Ljubljanu -Privoz 10, tel. 33-40.
j Poizvedbe |
POZIV!
Dotičnu dva moška, katera sta pobrala v začetku alarma okrog 0 dopoldne prt elektrarni kompletno rezervno kolo z gumo od voza, ga dala na dirco in odpeljala, se naprošata, da ga proti nagradi vrneta. Poznana sta domobranski straži pred elektrarno, in v nasprotnem lučaju bom zadevo prijavil policiji. - Sedej Ivan, izdelovanje, cementnih izdelkov — Ljubljana, Rožna dolina V111/12.
Prašički za jrcf©
GOSPODARSKA ZVEZA bo oddajala mlade prašičke na dvorišču restavracije »LEV« v sredo, dne 28. t. m., odfflGMjtJ.
»
SVETU
<( le bogato pisana beietfa
DOTRPELA JE NAŠA SRČNO LJUBLJENA IN SKRBNA MAMA, SESTRA, TETA IN SVAKINJA, GOSPA
KušflH imm
RDI VRHOm
BLAGOPOKOJNO SMO POKOPALI V TOREK, DNE 27. JUNIJA 1944, OB 10 DOPOLDNE, V RODBINSKO GROBNICO K SV. KRIŽU.
LJUBLJANA, TVEITRA, WIEN, 25. JUNIJA 1944.
ŽALUJOČE IICERE, SINOVA
TER OSTALO SORODSTVO.
bil Anion nikoli doživel, da bi ga tako brez usmiljenja gledali.
»Just,« je zaklical Papler. Neki velik tršat možak, ki je imel že nogometne kratke hlačke na sebi, je prišel počasnih korakov.
»Gospod Hofer, lo je Just Renner, kapitan naše ,Žoge', Just — Anton Hofer.«
»Me veseli.« Renner je iztegnil ogromno šapo in stisnil novincu roko, da ga je še nekaj minut potem bolela.
»Saj že imate čevlje, nogavice in vsq, kakor vidim,« je rekel starešina, ko je Anton odprl majhen, štirivoglat kovčeg — ki ga je v preteklosti spremijal n» mnogih nogometnih potovanjih.
*No, tukaj je jopič... Ej, dober dan, gospod Brucki«
Anion je pogledal kvišku in videl, da je vrata zastavila krepka postava človeka, katerega je sovražil s silo, ki ga je osupnila. Kaj je Jakob Bruck imel opraviti na tem kraju?
»Papler, kaj pa ta človek dela tukaj?« je rekel Bruck z obrazom, spačenim od strasti, in pokazal na svojega bratranca.
Hr um preoblačenja in klepetanje je ponehalo. Igralci ,Žoge' so strme gledali glavni osebi te skrivnostne žaloigre.
»Kaj dela?« je ponovil starešina očividno zbegan. »Ej, igral bo danes v poskusni igri... Kaj pa je?«
»Nič... Samo kakšen je položaj tega
človeka?«
Fui »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno: .Joie Kramarič — iie/aUigeber, U^JalelJi Lni Joie Solja - Schriltleitei, mednim Janko Ha!