190. JfcuilRn.
v mmi t sredo zz. flvsosta nzi
Leto LOI.
Izhaja vsak dan popoldne, lsvseaaal nedelje In praznike.
Ineeratl i do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrat i 1 D 50 p, večji Inaeratf petit vrste 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 O; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratal davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Uursvnistvo „3 lov. Naroda" in „Narodna tiskarna* Knaflova ollca it 5, pritlično. — Telefon M. 304.
Uredniiirs .Slav. Maroda* laailoea nllaa si. i, L nadstropje
Telalen Stav. 94. Doaise sprejema la podpisane in zadostno trankovane.
ia na vrata, faaa
Posam sine it a vilks:
v JugoslavIH Vso dni po Oln 1-— v inozomsltfu navadno dal Oln 1, nedelje Oln 1*23
Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:	V Jo$jo»»a?lJl r Ljubljani po		poiti	
12 mesecev......	Din 144-—	Din	144 —	Din 264 —
6     ■ ••••••	. 72--	■	T2-—	. 132-—
	36"—	•	36 —	
1     • •■■•*.	. 12—	•	12'—	. 22--
Pri morebitnem povilanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj  poSleio v prvič naročnino vedno   MET* po nafcazu'rl. Na samo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirat!.
Napredna politika, Jutrovci" in „Slovenski Narod".
Našim mladinom je od trenotka, ko so se pojavili v našem javnem življenju, najhuši trn v peti »Slov. Narod«. Zavedajoč se pač, da njihova pšenica ne bo šla v klasje, dokler ne bo ležal »Slovenski Narod« premagan na tleh. Zato vpo-rabljajo vsa sredstva, da si ali pokore ta list ali pa ga ugonobe, da bi jim ne mešal več njihovih računov.
Ze pred vojno so se na vs načine trudili, da bi dobili v roke »Slovenski Narod«, ki bi jim naj služil kot lestev za politično karijero mladinskih kolovodij. Ta poskus ni uspel, pač pa bi se bil skoraj posrečil ob prevratu na »Slovenski Narod« drugi mladinski naskok, ki se je izjalovil samo zbog čuječnosti blagopo-kojnega dr. Ivana Tavčarja.
Ko so dr. Žerjav in tovariši uvideli, da niti z zvijačami, niti s spletkami ne morejo osvojiti »Slovenskega Naroda«, so zasnovali drug načrt, ki je meril na to, da ta Ust ugonobe, ako ga že ne morejo dobiti v svoje roke. V to svrho so izrabili svojo takratno mogočno politično pozicijo ter pritisnili na g. Bamber-ga, da jim je prodal svojo fskarno. Kakšnih sredstev so se pri tem posluževali, o tem bi vedel pripovedovati g. Bamberg prav zanimive In značilne zgodbe. V tej tiskarni, ki so ji dali ime »Delniška«, so nato osnovali svoje glasilo »Jutro«, katerega glavni namen je bil od vsega začetka, da izpodkoplje in izpodnese tla staremu zaslužnemu naprednemu borcu in organu — »Slovenskemu Narodu«.
Sedaj so mislili, <Ia' so na Konju In da jih iz sedla ne vrže nobena moč več.
Jeli so delati Izključno svojo Mizarsko politiko. V demokratski strank! so si usurpiraH vsa vodilna mesta In uvedli strogo mladinsko diktaturo. Kdor se ni brezpogojno uklonil njihovi komandi, so ga vešče znali potisniti v stran, da jim ni mogel delati ovir pri Izvajanju njihove klikarske politike. Strankino načelstvo bi sicer moralo biti najvišja in edino odločilna instanca v vseh vprašanjih, toda mladinski krOŽek okrog dr. Žerjava je načelstvo takoj degradiral v brezvpHven organ, ki ni imel druge naloge, kakor da izreka svoj »da« in ^nmen« k vsem ukrepom okrog dr. Žerjava in dr. Knkovca zbranega mladinskega areopaga.
Vsi ugovori posafmuTtov v strankinem naČelsrvn, M niso hoteli ukloniti tilnika nred mladinskimi mogotci, proti taki politiki so ostali glas vpijočega v puŠČRvi.
Mesfo da bi zrli spas naprednega življa v koncentraciji, v Čim najtesnejši združitvi vseh naprednih sil, so smatrali za višek politične modrosti razcepitev preje enntne narodne in napredne fronte v drobce in atome. Tako so iztisnili Iz
stranke narodno misleče delavce In male uradnike, tako so izrinili iz nje tudi napredne kmete ter dali s tem neposreden povod za ustanovitev tako narodno-socialistične, kakor tudi samostojne kmetijske stranke. A čim so jih zasnovali, že so započeli ž njimi borbo na življenje in smrt zgolj za to, ker te stranke, ko so postale enkrat samostojne politične organizacije, niso hotele plesati tako, kakor so jim žvižgali mladinski kosi.
Po prevratu so bili pogoji za razvoj napredne ideje uprav sijajni. Ako bi bilo vodstvo demokratske stranke količkaj sposobnejše, bi lahjco ustvarilo iz nje tako mogočno organizacijo, da bi predstavljala odločilen činitelj v našem javnem življenju. Mesto tega je vodstvo samo razbilo še to, kar je bno še pred vojno organizirano v enotni, sicer ne tako številni, a na znotraj vendar krepki narodnonapredni stranki. Pa ako bi mladinski voditelji znali ohraniti vsaj pozicije, ki so si jih preje v trdi dolgotrajni borbi izvojevali napredni elementi! Tudi te pozJcije so zapravili s svojo semtertja detinsko naivno, mestoma pa naravnost zločinsko taktiko in politiko, katero jim je narekoval samo pohlep po absolutnem političnem samodrštvu mladinske klike in po izrabljanju politične moči v spekulativne in samopašne osebne namene. V tem ožim sta najkarak-terističnejša zgleda — obč. volilna reforma za LJubljano in razdelitev Slovenije v dve oblasti. Prvo je zvaril dr. žerjav in jo predložil v odobrenje stranMnemu načelstvu, ko je postala že takorekoč zakon, v drugem problemu pa se je diktiralo strankinemu načelstvu ,da izreče svoj »placet« samo za to, ker je dr. Kukovec pri volitvah v kon-stituanto na svojo roko obljubljal svojim volilcem mariborsko oblast.
O znani Peskov! aferi In o konfliktu z Jadransko banko niti ne govorimo, ker je itak še v Živem spominu vsi naši javnosti. Vspričo takšni politiki in takšnim političnim »uspehom«, M so dali povod za značilno p risi ovi co o dr. Žerjavu in cekinu, se ni čuditi, da so preje kof trdnjave trdno v naprednih rokah se nahajajoče pozicije po vrsti prehajale in padale v klerikalne kremplje, takisto pa rud! ni čudno, ako so končno elementi, ki so spoznali, da je taka politika za napredno stvar katastrofalna in pogubna, obrnil? demokratsM stranki hrbet in da je priSlo do razkola.
Uvidevnim, treznim ?n pametnim politikom bi bil razkol memento. da se ne nahajajo na pravi poti in da je treba politiko usmeriti v drugem pravcu. Ne tako našim mladinom? Neuspehi, katastrofalni porazi, M Jih je doživela njihova politika, trpke izkušnje, da se s sa-
mo d rš tvom ne da spraviti s sveta vladajočih nesoglasij, jih niso izučile. Tirali so svojo nesrečno politiko dalje in kdor se je osmelil Imeti druge nazore o pravcu napredne politike, proti temu so nastopali z edinim svojim argumentom
— s kolom. Posel mladinskega Izvršilnega organa je opravljalo »Jutro«. Kdorkoli ni brezpogojno priznaval neiz-motljivosti mladinskih papežev, zlasti dr. Žerjava, tega so postavili na sramoten oder in »Jutro« ga je svečano ob-glavljalo.
Da ie tako herostratsko počenjanje moralo obroditi sadove svoje vrste, je naravno.
Mladini, H predstavljajo danes v Slovencih edini demokratsko stranko, so izgubili domalega vse pozicije in njihova stranka je sedaj podobna osamljenemu čolničku na morju, ki ga čaka samo ena usoda, da ga razburkano valov-je končno trešči ob prvo obmorsko skalo.
Z izgubljenimi pozicijami so mladini
— povsem prirodno — izgubili tudi vso politično moč in svoj nekoč tako silen vpliv na — gospodarskem polju.
Zato so usahnili tudi razni preje tako bogati gmotni viri.
Milijoni, k! ifh Je »Jutro« dobilo Iz »Jadransko banke«, so že zdavna potrošeni, za »Delniško« nf več bogatih vladnih naročil iz Beograda, a zadrgnil! so preje vedno odnrtl mošnjiček tudi drngl faktor)!. Za »Jutrovce«, ki so bili doslej navajeni trošit! .kakor se pač trosi lahko zaslužen ali tudi nezaslužen novec, so nastali težki časi.
In te težke čase čuti najbolj njihovo glasilo »Jutro«. Prešla je pač tista za mladine presrečna doba, ko se je v »Jut-rovo« korito uslpal zlati dež, ko je imel ta list monopol za poročevalsko službo in ko so prihajala pod ministroma dr. Kukovcem in dr. Žerjavom uredništvu poročla pod krinko »državnih ministrskih razgovorov«.
To seveda boli in povzroča preje neznane skrbi! Tu ne pomaga več še tako kričava samohvala, ki se po blatu valja, ne usiljiva reklama, treba se je tudi »Jutru« postaviti na lastne noge, to pa povzroča hude preglavice.
Poleg vsega tega pa so tudi s?cer za »Jutrovce« avspicije za bodočnost nadvse mrkle in temne. Bliža se namreč dan in skoraj napoči ko bo treba oddati zadnjo p'ontlčno postojanko, ki jo še drže v rokah... Reži jim pač že nasproti neizprosna politična smrt.
V tem razpoloženju bFžaJoče se aronije je umljivo, da posegajo po vsaM bilki, da bi se vzdržali še vsaj za tre-notek nad vodo.
To rešlno bilko vidijo v strastnih, vse znake paralize nosečih napadih na
»Slovenski Narod«, o katerem menijo, da je ed'ni kriv njih politične smrti.
Zato pozivajo na bejkot »Slovenskega Naroda« kričeč v svojem že nezavestnem agonitičnem stanju: »Slovenski Narod« je prenehal biti glasilo Slovencev. Kdor noče, da bo ž njim vred prodan, naj se pravočasno otrese izdajalskega vpliva »Slovenskeza Naroda«!
Siromaki! »Slovenski Narod« Je zmagovito kljuboval ekskomunlkaciji, kardinalskemu in škofovskemu proklet-
stvu, ob njem so si skrhale svoje zobe Eo vse druge sfle, pa ga naj ngonrbi bojkot, ki ga oznanjajo sedaj v afoniji ?e nahajajoči »Jutrovci«!? Puščamo Jim to zadnje veselje .poslednjo nado in edino uteho, slovenski napredni javnosti pa kličemo:
»Kdor noče, da bo z mladini vred pokopan, naj se pravočasno otrr^e pogubnega vpliva mladinske klike ia »Jutra«!
15 letnica znamenitega dogodka.
Kdo se ne spominja 8. septembra 1908, ko je v Ptuju zborovala »Družba sv. Cirila in Metoda« zgodovinskega dne. ko se je preokrenlla naša narodna mlačnost v plamteČo narodno zavest. Dne S. septembra 1P0S ie dal impulz za celo vrsto dogodkov, ki so bili več ali manj olje v žerjavico nacijonalni pro-bujL
Naš neprijatelj Je hotel s silo zatreti naš narod, ugrabiti našo zemljo, in dobro je vedel, kam ima zadati zadnji uso-depolni udarec. C. M. družba je bila tista, nemštvu nevarna institucija, ki je s svojim kulturnim m nacionalnim delom ovirala na jug prodirajoče nemštvo ter čestokrat prekrižala nemške načrte. Negovala je narodno zavest, vzga?ala in reševala s slovenskim šolstvom obmejne rojake, stavila in utrjevala barijere in utrdbe ob mejah, negovala med masami ljudstva po svojih podružnicah racionalizem in rodoljubno požrtvovalnost; postala je slednjič ljubljenka, punčlca v očesu Slovenije. Družba je bila Nemcem tisto osovraženo jedro slovenskega naroda, ki ga je bilo treba streti, da bi nikdar ne pognalo več kali in bi si tem lažje prisvojil nemški plevelj lepo našo zemljo.
Mogočne pilote, železobetonske stebre je bila postavila Stidmarka s pomočjo Schulvereina po naši grudi. Po njih je mislila vspeti most rja do sinjega Jadrana. Komu niso bile znane te postojanke? Maribor. Celje, Ptuj, Konjice. Slov. Bistrica. Slov. Gradec, Trbovlje, Zidan most Laško, Sv. Lenart, Ptujska gora, Sevnica, Brežice, Ljubljana, Jesenice — in kdo bi jih še dalje našteval, celo naš raj Bled Je bil že v nevarnosti! Kakor gobe po dežju so rastli stebri nemštva in utegnilo bi biti konec Slovenije, če bi ne bfll prišli septemberski dogodki in pozneje svetovni požar. Obstoj vseh teh nemških postojank Je stalno ogroževala Družba sv. Cirila in Metoda.
Ker Je bila nemškim nakanam stalna ovira. Jo je obsodi! neoritatelj na smrt. Prliel JeJ*r september 1968. Družbfno vodstvo je sklenilo potetHf z veliko skupščino brat« na severni me*!, a na lastni zemlji. To je dalo sovražnim povod, da se Je pred vsem kulturnim sve-
tom nesn*rrno osramo**! s tem, da ledne 8. septembra 190S z brahljaln«.* 5?'» navalil na mirne zborovaree. na nnsc žene in narodne delavce. Tedaj pn ie vs!«:?po!a kri trpečemu narodu. Prišla ;o ura osvete, prišel dan plačila. £cn-ftamtersk! dnevi v Ljubljani so pokazali« da Slovenec nI več vol;an molče prana« iaH nemškega Jarma. Tako okrepljena narodno zavest Je našla balkanska vojna, svetovna vojna pa jo donesia svobodo. In začetek velikih dogodkov so bili prtiiskl dnevL Zato nanje ne smerno pozabiti.
Naše najzaslužnejše prosvetno kulturno druStvo Družba sv. Cirila iti Metoda pohHl ob 15?etnlci ptujskih dogodkov na svojo redno 31. veliko skupščino v Ptuj, da zbrišo dostojno — no z barbarsko divjaškim nastopom zadane ji madeže ter ponese med brate na severni meji nove Inicijative defa za narodno prosveto, da zaneti med ljudstvom ogenj narodno snmoznvc5?rl m napoji preblva'stvo z državnim jngoslovenskinf odnie v ljenjem.
Vsem Vam, ki nosite v svojih srcih ljubezen do domovine, vsem vam, katerim ni proniknfl krvi, mozga odurni raa-terijalizem, in vsem, vsem, ki nosite ideale ljubezni In požrtvovalnosti do svojega naroda, kličem: »Glejte čolni-ček »Družbo sv. Cirila In Metoda«, on sam nosi Jedro zdravega Slovenstva. Po Družbi pride idealen pokret m spas nam vsem. Pridite, da pohltfmo med svoje brate, noseč Jhn blagovesi»e slovanski!! apostolov: »LjukHo se med seboj, delaj-te m žrtvujte za narod, ker samo v defu Je svoboda, sreča in miri«
VELIKE NARODNE SLAVNOSTI NA MADŽARSKEM. — Budimpešta, 20 avgnsta. (Izv.) V proslavo prvega madžarskega kralja Štefana so se včeraj pričele v mestu in po vsej deželi velike narodne slavnosti. Sijajnim svečanostim v prestolici so poleg ostalih dostojanstvenikov in politikov prisostvovali vsi na Madžarskem živeči člani habsburške rodbine, upravitelj Horthy, dalje riaJfjanskl, nemški m boigarskS postal?*. Svečanosti trajajo 2 dni. Listi ne izhajajo.
Claude Farrere — prevel Miran Jarc:
Roman. 14
»£e bodo poročila zgodna, se odpravim k M£-vrlu na jutrnil obisk; lepa Helena je v postelji brez-dvomna dražestna, — In če mi da stari zvečer le eno uro prostosti... osem mesecev se nisem že sprehajal po »inšpekciji...«
Poročila so došla. Poslednja križarka. ki so jo poslali na Kitajsko, je pristala v Dfibutiju. Toda minister jo je nenadoma odpoklical v Francijo.
»Zakaj neki...«
Iz Hong-Konga je prišlo petnajst gostih črt tajnih znakov. Flerce je omaJodušno spustil roke na kolena; toda koj nato se je spet opogumU in šel iskat konzulski leksikon.
»Gotovo je to angleška križarka, ki se Je ustavila radi popravil... ali pa si je konj kraljevega guvernerja izvil nogo...«
S svinčnikom si je zabeležil prevod:
»Brodovje... Yang-tse ... zbrano... šestnajst
vojnih k.dij___Presneto!— London ... Bulwarck..
Vćnerable... Duncan ... Comwalin ... Exmonth.. Šest oklopnic, šest! — Cressy... Abonkir... Ho-gue... Drake... King Alfred... Africa... Kent... Essex... Bedford... Devet oklopnih križark, in vse so močnejše od naših.. .c
Odložil je svinčnik in se znova ozrl   po sobi: »Samo ena granata. Ali bo izpraznila!« Poročilo je odnesel k admiralu. Orvflllerski ga Je prečital zadovolien; niti najmanj se ni vznemiril. »AH nisem dejal?«
Fierce je odšel povsem miren: bilo je v njem dovolj fatalista, da ga ni nobena novica izravno-vesila: tudi je bil že po naravi pogumen. Ob misli na admirala se je nasmehnil.
»Begunnec iz PTejšnega stoletja, ki pa je čisto zavozil svofe življenje, ne da bi kaj slutil. Pod Napoleonom bi bil morda še velik mož. Sicer pa je prijeten. Ljubim ga takega, kot je, čeprav se Iz njega norčujem.«
Ob desetih je stal Flerce, po dokončanem delu, v vojaški obleki na pomolu; ni imel časa, da bi se preoblekel. Slučajno je živahna brisavica pometala vročino po cestah in — po senci Je bila pot dokaj prijetna.
Na svojem sprehodu se je Fleree držal najgo-stejšft dreves m hiš z oboki. Po osemmesečni odsotnosti od Saigona je z veseljem odkrival vsak nov kotiček v mestu; istočasno mu je jako nasprotje med sedanjim saigonskim polet»am in pa med japonsko zimo, ki jI je pravkar uieU povzročalo skoro bolestno neugodje, ki mu pe je abog svoje redkosti ugajalo. Vse to ie vzdaialo njegovemu sprevodu mnogo dražesti. Dospel je na vrt, ne da bi bil ozlovoljen nad prahom in vročino. Pohajal
hi
Je po rdeče oprašenih drevoredih med tratami in okrog katerega so stali strmeči domačini, vojaki in
vijugam! arrova. Potočki so lili v meandrskih za-vojnicah m so se med obrežnim trstiem in praprtf-Jo tako skrivali da vode niti videl nisi.
Vsa tropska drevasa so se slrrala v čarodejno bos to, kamor solnce ni smdo. N»f1cr»š? kras tejca parka brez primere pa so bili grmi bambusov, ki so s svojimi v snopiče družečimi se stebli siRli celo preko vrlHčev arek in tamarind; od daleč, bi mislil, da Je vsaka sknplna drevo zaic. vonfivo kakor ostrina, pa vendar ogromno. Rdeči drevoredi so biH prazni; po arrom je plul sampan s pleteno strelico iz slame. Fierce se je prijetno izgubljal v tem omotično tujem gozdu. Posebno ga je mikala stezica, nad katero so se mnogovrstne palme sklanjale v obok in tvorile pod sabo zeleno tratico z neštetimi stranpoticami: ideto te mu je, da se vsakih detet korakov spotakne ob grmič m zaide v slem ulico. Brv ga Je privedla preko mirno stoječe vode s pestrimi lističi lotusa, ki Jo je omejevala močna, železna mreža; iz srede se je vzdigovala kot deblo nepremična, ploska krokodilova glava, Fierce je vsrkal smrad gnilobe, ki je tonil v vse-oblastnem vonju magnolij; iz dalje pa se je začutil 3e neki drug duh po zver jadi.
Magnolije bi palme so se razredčile. Pot se je Še enkrat zavila, potem pa je bilo gozda konec. Tik ob poslednjih drevesih je ležal velik zverinjak,
ženske — tri Pvropejke s svetlimi solnčniki.
To je bila kletka za tigre. Notri sta bila le dva, toda grozna in nepopisno mogočna in velika. Samica je ležala kot da ipi: zltknjena je bila s trebuhom po tleh tn glavo je tilčala med šai^rrri; namišljen spanec je bila le vaba za samca: kremplji ki so se krivili iz žametnih nožnic, so na skrivaj luknjali zemljo in neka drhtavost jc valovila po risani koži.
Samec jo je nepremično motril, kot da je iz kamna. Bil je višji in večji kot katerikoli lev. Njegovo snežnobelo oprsje se je močno zgibavalo; vohal je še neko drugo, ležečo zver.
Rožnat solnčnik je pomigal Fierce-u, pod čigar koraki je hreščal pesek.
»O, vi? Ali ste tudi prišli pogledat te grozeče zveri?«
Fierce je zagledal pred sabo Heleno Liseron, ki ji je oblačje umatnega prahu vzdaialo neko sve-žoet in so se njene oči le nekoliko trudno povedale.
»Kaj ste storiB z Ravmondom?«
Segel Ji Je v roko in jo vroče stisnil, poboža-joč jo, po svoji navadi z vsakim prstom posebej. Ona se je mehkobno smehljala.
»Raje vprašajte, kaj jc storil z menoj...«
»No?«
Zasmejala se je še bolj sunkovito in se namrdnila*
%SI nvrnSKI     NAPOR«    dne 22 avgusta 1923.
štev. 190
ŠUMARSKI KONGRES.
(Dalje).
Druga točka dnevnega reda včerajšnje glavne skupSčine JŠU je bilo poročilo upravnega odbora o društvenem delovanja v lanskem letu In kontrolnega odbora O ravnotežju med Izdatki Jn odobrenim proračunom. Iz referata L tajnika Ing. Mila* aa Marlnovlča posnemamo nastopne temeljne podatke: Glavna uprava je v prvi vrsti Izvršila sklepe lanske skupščine In Izročila na nadležnemu mestu resolucije o 1.) načinu eksploatacije drž. šum; 2.) ustanovitvi gospodarskega sveta: 3j napredka Šumarske stroke; 4.) uradnišk. vprašanju; 5.) železniškem prometu In 6.) vprašanja carinskih tarlfov. Da se vsaj v Šumarstva paralizira nedostatek gospodarskega sveta in ublažijo posledice svetovne vojne, je JSU smatralo za prvo dolžnost pomagati vladi z nasveti In Inicijativo pri Izdaji najvažnejših zakonov v področju šumarstva. Glavna pozornost je bila posvečena novemu zakonu o šumah. Glavna uprava je pri tem zakonu sodelovala z ministrstvom šum In rudnikov ln Je mnogo pripomogla, da so te važne odredbe dobile zakonito moč. Ožji odbor je Izdelal rudi zakon o eksproprijaciji velikih gozdarskih imeti). Kadalje je poseben odbor sestavil zakon-
aki načrt o razmejitvi šum v Srbiji ln vipra-šanju občin, zemljišča (gmajne) ter gozdov za seko v Bosni In Hercegovini. Na šeljo finančnega ministra je glavna uprava sestavila kritiko zakonskega načrta o neposrednih davkih v kolikor se Isti nanaša na gozdarstvo. Tudi želji ministra pravosodja glede Idejnih smernic pri kazenskem zakonu je glavni odbor   po svojih močeh ustregel. To Je v glavnih potezah delo T. ln V. odseka za delo I. In II. odseka so   je   pečal z vprašanjem hudournikov in   drugih   gorskih   potokov In dosegel, da je ta stroka   znova   dodeljena mini« atrstvu za šume m rudnike. III. odsek je že lansko leto sprožil vprašanje o reviziji dosedanjega načina eksploatacije naših gozdov. JšU je v svoji   resoluciji nastopilo proti temu, da se   eksploatacija prepusti samo kupcu dotičnega zemljišča In je zavzelo stališče, naj država sama skrbi za gozdna zemljišča ter   sčasoma prevzame rudi   eksploatacijo v svoje   roke. Glavna skupščina je dala Inicijativo za reorganizacijo drž. gozd. službe in Izpremembo celokupne administracije. 2alibog se v tem smislu nI moglo mnogo doseči. IV. odsek ae je bavll z zboljšanjem gozdarske sta-f^ke In je dosegel lepe uspehe, ki bodo objavljeni v Almanahu kraljevine SMS kot £>rva približna statistika naših gozdov. Delo VI. odseka je dokazalo težnjo, da JŠU prestopi ozki okvir stanovske organizacije ter obsega Interese celokupnega gozdnega gospodarstva. Lansko leto se je Izvoz v primeri s predlanskim nekoliko zvišal, kar fea bi bilo lahko še bolje, da ga ni ovirala carinska politika. Izvažalo   se Je tekom 1922 leta v Romunijo 213.284 m» ln 37 milijonov 900.134 kg lesa ln drv v skupni vrednosti 47,086.077 Din. Stoječ na stališču In-tegralnih interesov celokupnega gospodarstva je glavni odbor preko VI. odseka deloval na tem, da podpre opravičeno prizadevanje naših gozdarskih industrljcev. VII. odsek za gozdarsko terminologijo Je organiziral delo na najširši podlagi In potrebni podatki se pridno zbirajo Iz vseh krajev. VITI. odsek je posvečal   svoje delovanje izobrazbi gozdarskega   tehničnega osobja. IX. odsek za rpropagando Je širil Ideje gozdarstva In JSU v javnosti potom strokovnega tiska. V svrho populariziranja gozdarstva potom šolske vzgoje je Izdelan obziren načrt, ki je predložen prosvetnemu ministrstvu. Za propagando je važno, da je bilo JSU v stalnih stikih zlasti s Hrvati. Slav. gospodarskim   društvom, z Udruženjem Jugosl. mg. in arhitektov, društvom gospodarskih in   gozdarskih   uradnikov v Osiieku, društvom za negovanje ribolova v Zagrebu in bratskim šumarskim udruženjem ČSR. Dosedaj je izdalo   JSU te-le knjige: »Izkoriščanje drž. šuma u vlastitoj regiji«, Inž. Milan MarlnovIČ,   »Zakon o lumama«,   dr. A. Ohrenovlč, »Šumarska politička osnovica zakona o šumama« dr. A. Obrenovič, »Dendrometrlja« dr. A. Le-vakovič,   »Računanje vrednosti    šuma I šumska statistika« dr. G. Nenadić in »Gozdarstvo v Sloveniji« Inž. A. Sivlc.
Iz društva jc Izstopilo lansko leto 20, umrlo 8 članov. Novih je pristopilo 74 rednih, 58 podpornih In 6 ustanovnlkov tako, da šteje JSU sedaj 894 rednih čtariov. 122 podpornikov ln 3 dobrotnike. Za šumarski dom, kjer je tudi gozdarska fakulteta Je nameravalo društvo zvišati stanarino, toda zadevna Intervencija mri ministrstvu prosvete nI Imela uspeha. V svrho čimbolj uspešne Propagande Je bil osnovan fond za propagando, ki zbira prostovoljne prispevke. Osnovan Je tudi fond za glavne skupščine In za gozdarske sotrudnike. — Sploh Je opažati težnjo, da JSU v vseh ozlrfh postavi na lastne noge, da postane moramo in gmotno močna organizacija, ki v svojem delovanju ne bo od nikogar odvisna.
Porodio glavnega odbora Je bilo sprejeto brez ugovora. Sledilo Je poročilo blagajnika g. čeovlca, Iz katerega Je razvidno, da Ima JSU v terjatvah 118.090.08 Din dolguje 101.082.54 Din tako, da znala njegova aktiva 17.007.54 Din plus gotovina v znesku 34.746.89 Din, skupno torej 51.754 Dm m 43 par. Tudi blagajnikovo poročilo je bilo sprejeto soglasno. Nato bi se imele vršiti volitve članov glavne uprava mesto onih, kf so odstopili v smislu 61. 16 m 17 Pravil. Ker pa Je bilo že ipozno. Je bito zborovanje preloženo na popoldne.
Popoldansko zborovanje Je otvorn ob 4 drugI (podpredsednik g. Josip Lenarčič, ki se je spominjal lansko leto umrlih 8 članov. Navzoči so vstali fn Jim zaklicali trikratni »slava«. Tajnik Je prečita! le nekaj brzojavnih pozdravov, nakar se je ponovno pretresalo Mpralanje volitev. Pb
g črna soglasno Izvolila dosedanji odbor v celoti tudi za delovanje v bodočem letu. Poleg tega je bilo Izvoljenih še nekaj posebnih odbornikov in dva namest članov nadzoroval nega odbora. Po volitvah Je poročal šumar Iz Našic Ini. Petar Rohr o zakonu za eksproprijacijo velikih Šumskih posestev. Ministrstvo za sume In rudnike jc zahtevalo od JšU, naj pove svoje mišljenje, kako bi bilo mogoče najbolj racljo-nalno eksproprllratl velika gozdna posestva v smislu čl 41 ustave. JSU Js poverilo rešitev tega problema posebnemu odseku, ki Je določil glavne smernice. Na temelju teh smernic se je vršila v avgusta lanskega leta v Sarajevu seja glavnega odbora, k! Je opredelil stališče napram temu vprašanju. JšU tolmači ta člen ne kot Imperativ, nego kot fakultativno osnovo, t J. da naj se eksproprijacija vrši po načelu potrebe. Tako je bila glasovana tudi kodifikacija novega zakonskega načrta, kf določa, da naj se pri eksproprijaciji upoštevajo štirje glavni principi: 1.) vojaško-stra-teglčnl. 2.) obče narodni In državni interesi, 3.) krajevno-ekonomskl ln 4.) gozdar-sko-fpollcljskl Interesi. Iz teh vidikov se lahko proprijaclja razprostre na celoto ali l>a samo na del posestva. Šumarska Industrija se zaščiti v toliko, v kolikor bo ona ne samo racljonalno ekspropriirala, nego tudi dobro gospodarila s posebnim oziront na (pospeševanje m ureditev gozdov. Zaščitijo se tudi oni gozdni obiekti. ki so vsestransko vzorno gospodarni in ki morejo biti predmet znanstvenega m strokovnega raziskovanja. Referat je bil sprejet z velikim zanimanjem.
Nato Je referira! sarajevski šumar g. BaJlč o zakonu. M govori o načinu, kako bi se mogli Izločiti Iz državnih posestev Bosne tn Hercegovine občinam za seko drv ter stavbenega lesa potrebni občinski gozdovi »odstraniti servltute na državnih m privatnih podjetilh, dati zemlle za kolo-nlracllo ter odstraniti Iz gozdov enklave (frate). Sledil Je referat blagajnika o proračunu za bodoče leto. k! je bil odobren brez ugovora. Skupščina Je sprejela tudi predlog glede 100% zvišanja nagrade obema tp'nlkoma ln plače uslužbenke glavnega odbora.
G. Bfllč Je poročal o velik! elcsoloata-clJI gozdnih kompleksov v Bosni In Hercegovini. V tem delu države se posvečuje šumarstvu premalo pozornosti. Postopanje merodajnfh organov v tel panog! narodnega gospodarstva je tako. da neposredno škoduje interesom države same. D^brT gozdarski uradniki se samovoUuo odpuščajo In nadomestujejo z nekvalificiranimi. Referent nagl?Ša nevarnost, ki preti našemu gospodar svu od stran! Inozemskega kapitala In onorarja skupščino na možnost, da Rosna In Hercegovina pri taki eksploataciji lahko kmalu Izgubi še zad-nle ostanke velikih gozdnih kompleksov. TI kompleksi se eksploatiralo brez or?ra na narodne m občedržavne Interese. Oo-vomfk navala nekoliko Trakt^Th primerov m predlaga Intervencijo JSU v tem smislu, da bl se ta n*»č?n eksploataeHe v bodoče ne forsiral. Država naj po možnosti s*ma prevzame ta posel.
Med slučajnostmi 1e tainfk govorfl o lovu. ki se ga Romarji v z*oVem premalo udeležujejo. Predlaga n*i bi se določfl* (Posebna stalna sekcUa JŠU. kl bl se bavila z gospodarskim vpralanlem lova sploh. Za to sekcijo se Je že priglasilo 11 članov med njimi predsednik lovskega društva v Ljubljani dr. Lovr^tičiČ. Skupščina je predlog soglasno snrelela.
Ker vsi odseki le niso dovršili svojega dela, Je predsednik zakliučfl zborovanje, ki se nadalluje danes ob 10 dopoldne.
Ob 20. zvečer Je tnkaUmla sekrlia JšU priredila s nomočjo domačih lesnih Industrijskih podleti! svečan banket na vrtu kavarne »Zvezda«. Veranda restavracije ie b?i* temu primerno okrašena z zelenjem In slikami kralja. Ob določenem času so začeli prihajati člani JšU m številna reprezentanca. Vseh udeležencev je bilo okrog 400. Navzoč Je bil tudi veliki Župan dr. Lukan. Ko so gostje v prisrčnem ipogo-voTU zasedli svola mesta. Je podpredsednik g. MHoš Clrkovle' dvignil čašo m v krasno zasnovanem govoru o neprecenlU-vth zaslugah, ki si jih Je pridobil naš kralj v najtežjih časih za osvoboienie juroslo-venskega naroda naipfl NJ. Vel. kralui Aleksandru I. Navzoči so vstali. Izrazili kralju svojo globoko udanost ln neomajeno ljubezen, godba dravske dfv. oblasti pod osebnim vodstvom kapelnika dr. Cerlna pa Je zaigrala državno himno. DrugI pod-preds. mž. g. Lenarčič Je Iskreno »pozdra-vfl srbske m hrvatske goste, nakar Je tajnik g. MIlan Msrmovlč v vznesenih besedah napn navzočim zastopnikom šumar-skega udruženja CSR.Godba Je zasvlrala češkoslovaško himno, ki so Jo navzoči stoje sprejeli viharnim odobravanlem. Za pozdrave m ovacije bratski češVoslovagkl refpublflrl se je v prisrčnih besedah zahvalil predsednik šumarske** udmženla ČSR inž. g. šlman, ki je zakllcal: živela bratska Jnjroslovensko-«3eSVnslovaSka zelena stroka. Direktor V. Dofkovsc Je v ndu-ševljenem govoru Izrazil v Imenu vseh gostov svojo Iskreno zahvalo slovenskim šumari em m materi Sloveniji, ki Jih Je tako gostoljubno sprejela v svoji prestollcl bel! LJubljani. Generalni konzul CSR dr. Oto-kar Benei je v toplih besedah napn JŠU Želeč mu čim večjega uspeha. Sledili so pozdravni govori načelnika ministrstva sa šume In rudnike g. IPca, zastopnika ruskih šumarjev Fnž. Kašnfr-Knfnlrfsva (v včerajšnjem poročilu pomotoma Nemanov) m občinskega svetnika g. J. Plrca, kf Js ob sklepa pozdravil zbrane gosts bi Izrazil lepo misel, naj bl se lak! bratski sestanki ponavljan čim večkrat, kajti edino v medsebojnem spoznava nm le nase pravo uledlnlenje m srečna bodočnost
Razvila se Je animirana zabava, k! Je trajala do pozne nočne ure. Veliko pozornost Js vzbudil nastop domačega kvarteta
&4jil debati ta zaaayn»jjjre^^^ gol, dr. Kaziš*, kf js sa-
pel več narodnih pes m L Za svoje krasno fpetje je žel kvartet obHo pohvale. »Tičice pojo, rožice cveto«, »Dobro Jutro, zlato Jutro« la druge pesmi so osvajale poslušalce ta mnogo pripomogle, da je bil banket v vseh ozirih na višku.
DANAŠNJE ZBOROVANJE. ZAKLJUČEK SKUPŠČINE,
Podpredsednik M. Cfrfcovlč je otvorfl ob 11. dopoldne zborovanje m sporočn, da bo ob 15. sestanek članov pred »Unlonom«, da si ogledajo ljubljansko okolico. Ob 20. zvečer Je v opernem gledališču na čast gostom slavnostna predstava. Jutri ob 10. dopoldne Je odhod na Bled. Triglav, Vint-gar In Bohinj. V Vintgarju se bodo tudi vs! fotografirali
Na dnevnem reda Je bn referat o razmejitvi državnih gozdov v Srbiji ln občinskih zemljišč ter gozdov za seko v Bosni In Hercegovini. Poročal Je dr. Lufo Novak.
DrugI referent mž. Andrija Peruš'č je poročal o reviziji dosedanjega načina eksploatacije državnega gozdarskega kompleksa DrlnJača-SebešlČ v Bosni, k»er se hoče ta gozdni kompleks izročiti privatnikom ▼ eksploatacijo za dolgo dobo let. Skupščina je sklenila zaprosit? ministrstvo za šume In rude. da se te dražbe odgode dotlej, dokler poseben odbor ne "presodi In reši tega vprašanja m ne predloži ministru, kako bi se te šume na najbolj racljo-nalen način eksploatirale v korist države. KoTičma lesa na vpoštev prihajajočih kompleksih znaša v celoti šest milijonov kubičnih metrov.
Nato Je tajnik MarlnovIČ prečita! več brzojavnih pritožb Iz Bosne, v katerih se mali lesni trgovci prltožuieio, da Jim velika lesna Industrijska (podietia delajo različne ovire pri prevozu lesa po železnici, ne glede na to. da so Iste sklenile z državo pogodbo, ki v enaki meri irpošteva interese velfke in male lesne Industrije.
Skuoščina bo na merodalnem mestu Intervenirala v prkJ mali IndustTlji.
Končno Je poročal Mihajlo LJušthm Iz Beograda o vprašanju uradniškega zakona, v kolikor ne odgovarja Meresom gumarskih uradnikov. Glavni odbor JSU Je zbral Iz svoje srede šthi članski odbor, ki je v kontaktu z odposlanci ostalih uradniških kategorii ščitil Interese Šumarskih nameščencev. Vprašanje deputatov na lesu ln zemljišču se mora enako rešiti za vse uradnike ne glede na to, alt služijo na dn-žavnlh domenah ali ne.
Pred zaključkom skupščine je »predsednik sporočil, da bo prihodnja glavna skupščina JSU v Sarajevu, na to je predlagal, da se pošlje šumarskemu udruženju ČSR v zahvalo za nMhovo spominsko darilo posebno darilo JŠU, ki ga bo določil glavni odbor.
Predlog Je bil z navdušenjem sprejet. Ob 12.30 je predsednik zaključil zborovanje, zahvaljujoč se vsem članom za udeležbo hi feleč jim, da bl se prihodnje Jeto zbrali v Sarajevu čili, zdravi m v čira večjem številu._ _^^^^^
Češkoslovaška sodba o
Ljubljani.
Ugledni češkoslovaški publicist J. FTudcček je priobčil te dni v »Bratislavskih Novostih« članek te-le vsebine:
Bela Ljubljana je vsako leto priča najlepših narodnih in slovanskih slavno-stl. Lani je bil to nepozabni zlet jugo-slovenskega Sokolstva, letos pa v dneh 4, do 6. kongresi jugoslovenskih novinarjev, učiteljev in študentov. Divna misel slovanske in špecijelno češkoslovaško - jugoslovenske vzajemnosti nahaja tu navdušen sprejem in moramo priznati, da stoji (Ljubljana) v marsikaterem oziru nad Prago. S svoje strani z radostjo svedočimo zavesti, da se v Ljubljani ne glede na zapreke sistematično in neumorno deluje za idejno ujedinjenje Jugoslovenskega naroda in s tem tudi za politično in gospodarsko moč našega bratskega zaveznika. Z junaškim samozataje van jem oznanjajo sinovi Slovenije vzajemnost in ljubav v kaosu pogubonosnega separatističnega hujskanja, in danes lahko že zabeležijo znatne uspeha. Ljubi ani gre čast, da je enkrat v letu združila vse značajne in trezno misleče ljudi, in sicer činitelje, ki so v vsaki državi najvažnejši: učitelje, novinarje in študente. Zaklad, ki ga jo položila naša mati Praga v srca sinov jugoslovenskega naroda, je že in bo še obrodil sadove.
Tja do prevrata so Hrvati čuvali slovanske meje prodi Budimpešti, Slovenci pa so stražili svojo domovino proti Dunaju in Trstu, proti dvema tem bolj rafiniranima sovražnikoma, čim bolj sta le-ta kulturno nadkriljevala Madžare. In potem, ko so Hrvati to borbo končali, lahko rečemo z uspehom, morajo Slovenci še danes z bolestjo makabejske matere gledati, kako irrrpe-rijalistični fašisti prelivajo v Istri in Gorici njihovo kri Tržaški hotel *Balkan«, podoben razvalinam bratislavskega gradu. Je danes žalostna božja pot za vsako slovansko srce, ki ne more zatreti v sebi vprašanja: Quosque tandem...?
Iz teh motivov postaja LJubljana izkristalizirano torišče slovanske vzajemnosti na Jugu, in ml z zadoščenjem beležimo, da jo vežejo z nami danes najtesnejše bratske vezi. V LJubljani je bil ustanovljen prvi odbor jugoslovensko-češkoslovaške lige, tu se realizira jugoslavensko • Csl. novinarska konvencija, pripravlja se učiteljska in študentovska konvencija. Tu se polagao temelj! praktične slovanske vzajemnosti, ki ie v bodočnosti neobhodno potrebna sa ohranitev naše eksistence,
Naši Slovaški in posebej Bratislavi pa pripada v tem delovanju častna vloga, da tvori z bližnjim slovenskim Mariborom spojilnl most. Kaša prva dolžnost je, da stvorimo idejni koridor, ker nam mirovna pogodba ni dala pravega koridorja. Majski izlet bratislavskega odbora češkoslovaško - jugoslovenske lige, ekskurzija študentov tukajšnje trgovske akademije in naučno potovanje Slovaške učiteljske zveze v Jugoslavijo dokazuje, da vlada na Slovaškem veliko razumevanje tega delovanja, uprav bratski sprejem udeležencev v Jugoslaviji pa docela opravičuje nado, da bosta slovaška Bratislava in slovenski Maribor dva močna stebra kot zveza med severnimi in južnimi Slovani.
Politične vesli.
r= Imenovanje vojnega ministra. Po poročilih beogradskih listov se vojni mini* •ter general Pcšic povrne na svoje prejšnje mesto kot šef generalnega Štaba. O imeno* vanju novega vojnega ministra so razširje« ne razne kombinacije. V kombinacijo pri* hajajo general K a 1 a f a t o v i ć, general Ž e č e v i č, general Tu cako v i c* in ge« neral M i I o s a v 1 j e v i č. Največ Sans ima general in bivši vojni minister Zečević.
= Minister ver v Križevclh. Minister ver dr. Janjič je včeraj odpotoval v Krl-ževce. kjer je bil gost škofa Nvaradija. Tam ostane več dni, na kar odpotuje v Ljubljano, na katoliški shod.
= Nov predsednik in odborniki beo* gradske občine Z ozirom na izid občinskih volitev v Beogradu je izvoljen za načelnika beogradske občine nosilec radikalne liste, odvetnii Mihajlo M. M a r j a n o v i Ć, za podnačelnika pa Milo$ F. P o p o v i č. Za odboru'ke beogradske občine sta od demo* kratov izvoljena Ljuba Davidovič in dr. Voja M a r i n k o v i ć. — od Proticeve stranke je Izvoljen na listi meščanskega bloka vseučiliški profesor dr. Dragoljub Arang i e l o v i č.
= Občinske volitve v Karlovcu. Dne 14. t. m. so se vršile v Karlovcu občinske volitve. Od 5553 volilcev jih je glasovalo samo 2S59. Radičev seljački blok je dobil 2367 glasov, za združeno meščansko listo je glasovalo 528 volilcev. Radičevcl so dobili 25 mandatov in meščanska lista 5.
= Alera podpolkovnika Gajkoviča. Kakor znano, je bil podpolkovnik Gaj-kovlc* obtožen zaradi sokrivde v solunski aferi. Gojković je bil pri sodni razpravi oproščen. Veliko vojno sodišče je oprostilno razsodbo razveljavilo in odredilo novo razpravo, ker je mnenja, da Gojkovičeva nekrivda v solunski aferi ni dovolj dokazana. Z ozirom na ta ukrep velikega vojnega sodišča Je bil podpolkovnik Gojković znova aretiran.
NEKAJ 0 ŠIPAH.
O golši In o kurjih očesih smo že pisali, o Šipah pa še ne. In je to velika hiba žurnalistike, da ne gleda povsod in ne vidi vsega. Metode so važne, principi dobri, ambicije izborne, inicijative imenitne, pamet bolja od Žameta, vse skupaj brez šip pa ne odtehta novorojenega mačka. Pravzaprav bi spadala ta stvarna razmotrivanja v polpreteklo dobo in bi bila prikladna petošolcu za znanje etnologije, pa ni drugače, nego da jih obelodanimo Šele sedaj. Sipe so v področju žurnalistike to, kar je v okviru pašnika pastirska palica, če in ako so ovce pridne, palica počiva na pastir-jevih kolenih in ne tepe nikodar, ako ln če pa silijo v zelje ali repo, se le-ta postavi po robu in ne dovoli kršiti lastninskih pravic. Veda pa bi bila užaljena, ako bi ne povedali, da šipe niso homogeno javno mnenje, nego močno segreta in zelo ohlajena amorfna tva-rina, malo zmešana s silicijevo kislino in v prijateljski družbi najmanj dveh kemičnih spojin, ki pa tvorite s kislino sladke solL Tako tudi kemični inštitut ne bo mogel oporekati, češ, da mu nismo naklonjenL
Časovno smo sicer krenili nekoliko v stran, pa menda pri kronometru ne bo zamere, saj prenese molče še kaj hujšega. Stekleno poglavje bi spadalo po vsej pravici v tisto leto. ki je v zgodovini slovenskega naroda še dandanes črno obrobljeno. Pa je že tako: tempo-ra mutantur, le »nos« se ne izpreminja v njih. Tedaj sem bil še mlad In vnet za vse, kar Je lepega in dobrega. Kmalu bomo praznovali jubilej tiste mračne dobe in Je jako hvalevredno, da si jo pokličemo v spomin. Bog me varuj, da bi nadlegoval koga z dolgovezno povestjo o tem, kar smo menda že vsi pozabili. Naj samo kratko omenim glavne dogodke.
Stanoval sem pri osiveli gospodinji in ko sem se nekoč vračal nadebudno iz Šole, Je zašumelo v mestu ln zazve-nelo v oknih. Cul sem glasove: dajmo jih, bijmo jih! In sem si takoj mislil: pa jih dajmo. Najprej sem poiskal lestvico, potem sem splezal nad neko slaščičarno in potegnil na tla, kar ni bilo dika bele Ljubljane. Še potem sem nabral v žepe okroglega kamenja in ko sem šel mimo »Kazine«, mi je znova šinila v glavo misel: pa jih dajmo. Stegnil sem ro!.o in ugotovil, da šipa ne more kljubovati kamnu, kajti le-ta Je breg obotavllanja zapel mimo zallscev avstrijskega poročnika. Po končanem opravilu sem se pridružil množici. Semkaj, tjakaj In stvar je bila v redu. Nemške trofeje so ležale v slovenski Ljubljanici, nemške trgovine so bile prekrščeno. x slovenskem Jordanu in nem-
ške ulice so dobile slovenska imena. In
še danes mi ni žal, da je moja slovenska malenkost za ta čin dva dni čepela v nemški špelunki. Prav je tako, da ima vsak narod svoje pravice.
Po dolgih letih bi se niti spomnil ne bil o jubileju, da me ni čudna asocijacija znova opozorila na Sipe. Sedaj že prileten tn nič več vnet, ker ni na svetu nič dobrega in lepega, sem se vračal te dni pozno domov. In je tudi zazvenelo v oknih, le v mestu ni bilo šuma. Kaj vraga, sem si mislil, kaj smo zopet dobili tujo navlako? V prvem hipu nisem vedel, kaj bi počel. Dajmo jih? Koga? Lestvico imam sicer še vedno pripravljeno, kamenja je na cesti v izobilju, le objektov za take in enake operacije ne poznam v naši tretji presto-lici. Res, včasih kramljajo Še v starem narečju, pa to ni več ono in človeška glava ni šipa. Zadeva pa je bila nočna in steklena in ker so s šipami zvezani moji najlepši spomini, sem si jo cgiedai od blizu.
Mrtvakov je bilo več, lukenj še več, junaka pa nobenega. To me je presenetilo, kajti svoje dni se nisem ustrašil divjih jezdecev z golimi sabljami in sem stal pred njimi liki skala v morju. Za pošteno stvar poštenjak odgovarja tudi brutalni sili. In tudi moj ponos je bil močro prizadet, kajti se ni nihče oglasil: dajmo jih, še manj pa legitimiral, dasi sem v tej stroki docela podkovan. Stopil sem na zapuščeno bo;ibče. Pogled na vse štiri strani sveta me nI potolažil. Slovenski jezik povsod nedotaknjen. Zmota, krajevna zamenjava, mi je šinilo v glavo. Prva pot je bila pred hišo pravice. Prazen piedestal in skleda z nekakim sočivjem. Torej cesar Jože spi, kjer je spal. V Zvezdi tudi piedestal s prazno skicdo. Pred Tivolskim gradom Isto. Torej niti o cesarju niti o feldmaršalu ne duha ne sluha. Ogledal sem trgovine, ogledal ulične napise, vse v redu. Slovnično pravilna in sintaktično popolna slovenščina. Le na jubilejnem mostu sem opazil zmaja, ki je okrenil rep preveč proti jugu, pa sem si mislil: Kaj če, sirota, slabo se mu godi. Sedi tu s povešenlmi krili in ne more odleteri tja, kjer so njegove misli. In sem mu obljubil, da ga pri prvi priložnosti obiščem z lestvico.
Utrujen in razočaran sem krenil proti domu. Mesto je spalo, nad njim so bdele zvezde ln milo se ml je storilo pri srcu, ko sem se spomnil, da so v tej divni nočni tišini padale s slovenskih oken na slovenska tla razbite slovenske šipe. Tudi kamenje se je moralo valjati na slovenskih tleh in roke, ki so ga vihtele, so bile tudi slovenske! Doma sem ozlovoljen pljunil v lastno skledo in zaspal na golih tleh, kajti v postelji so h> Žale razbite šipe,
LUŽISKO-SRBSKO DIJAŠTVO
Kljub neprijaznim okolnostim je lu-žiško-srbsko študentovstvo trdno organizirano. Na posamnih zavodih v Bu-dišinu, v Lipskem (univerza) in Ful-dl (katol. bogoslovnica), obstoji več srbskih dijaških društev, ki imajo jako važen smoter. Oni vzgajajo svojemu malemu narodu inteligenco, ki bi sicer utonila v nemškem morju, ali katera bi, dokončavši študije, ne obvladala ne v govoru, ne v pisavi svojega materinega jezika. Pokrovitelj takega društva je kak ugleden Srb. Tu spoznavajo Srbi svojo narodno literaturo, o kateri v šoli nikoli besedice ne slišijo in tudi v bodoče ne bodo slišali, ako Nemci ne iz-premene svoje praktike proti manjšinam. Kakor kaže statistika »Srbskega študenta« (glasilo Zveze srbskega štu-dentovstva), študira na srednjih Šolah 71 študentov (brez trgovskih akademikov obrtne šole in realcev, katerih števila omenjeni časopis ne omenja). Na visokih šolah Študira 20 Srbov in izmed teh 5 na češki univerzi v Pragi. Navedeno število se tiče samo narodno zavednih Študentov in Še to samo onih iz saksonske Gorenje Lužice. Pruske !>!• v Gorenji in Dolnji Lužici preveva še vedno strupen pruski duh, ki ne pusti srbskim študentom tako nastopiti, kakor nastopajo njih bratje na Saksonskem, Število študentov bi se potem podvojilo. In koliko Jih vsako leto utone v nemškem morju! — Slavnostni dnevi srbskemu dijaštvu so takozvana »skha-džovanka«. Glavna je v velikih počitnicah (letos od 12. do 15. avgusta) in se vrši vedno v kakšnem ogroženem mestu, kjer ni nobnega srbskega društva. Letos se bo vršila v Grodzišču. Tako izvršuje srbski študent Jako zaslužno delo: varuje pred germanizacijo sebe in izpodbuja preprosto ljudstvo s svojimi shodi In nastopi. Zavedni Slovani! Podpirajte ta slovanski otočič v nemškem morju. Ce ne morete gmotno, pa vsaj moralno, da pokažete zanj svoje simpatije. Vi ne veste, kako to takega Srba poživi pri njegovem napornem delu za duševno svobodo naroda l
VREMENSKO POROČILO. — Dunaj, 20. avgusta. (Uradno vremenske poročilo.) V severnih alpskih deželah )a bilo večinoma oblačno In deZevno. Štajerska ln KoroSka nista Imeli dežja. Temperatura Je dosegla samo mestoma 21*. Tudi danes I« bilo večinoma oblačno. Pričakovati Je polagoma lepše, spočetka Še mnčno oblačno, hladno la mestoma morda nekoliko deževno i vreme,
Stev. 190.
»SLOVCNSK1    N A K < H U   <w 22. aW«sta 1^3
stran« 3.
Telefonska In brzolnona poročila
Radićeva diplomafična akcija v Londonu.
Definitivno prekinjenje z Beogradom. — Napoved diplomatič-nega in političnega boja Beogradu« — Hrvatsko državno pravo.
— Beograd« 21. avgusta. (Izv.) Včeraj opoldne Je pariška »Havas« Javila v Beograd, da je Stjepan Radić z gospo prispel v London. Vse podrobnosti Radi-fcevega bivanja v Londonu še niso znane. Beogradska vlada je našemu poslaniku v Londonu naročila, da strogo zasleduje delovanje in propagando Stjepana Radića.
— London, 20. avgusta. (Reuter) Vodja hrvatske kmetske stranke Radio le prispel semkaj.
— Zagreb. 21. avgusta. (Izv.) Vsi zagrebški listi reproducirajo brzojavko iz Londona z dne 17. t. m.: Radić je dospel v London*
RADIČ EV A POOBLASTILA ZA DI-PLOMATICNO AKCIJO.
— Zagreb, 21. avgusta. (Izv.) Brez ObširnejSih in načelnih komentarjev objavljajo hrvatski listi komunike HRSS o zadnjih dveh sejah narodnega zastopstva Radičeve stranke. Komunike daje Stjepanu Radiču generalno pooblastilo za eventualno diplomatično akcijo. Komunike veli:
Ker niti ena današnja srbska stranka ne kaže niti najmanjše volje in pripravljenosti, da prizna hrvatskemu narodu njegovo državno, politično In narodno kulturno Individualnost, —
ker niti ena srbska stranka nima toliko političnega smisla in politične pristojnosti, da dvakrat gotovo enodttšno Izraženo voljo hrvatskega naroda (28. novembra 1020 in 18. marca 1023) vzame vsaj kot resno politično dejstvo^ s katerim se mora računati, —
ker nasprotno i srbske stranke i po-samni srbski politiki ter celokupno srbsko javno mnenje proglasa hrvatski narod za sestavni del nekakega izmišljenega, samovoljnega dekretlranega tro-imenega naroda Srbov, Hrvatov m Slovencev, a hrvatsko probujeno narodno zavednost in politično organizirano seljaštvo vsi brez Jzjeme i v gov- fli i po časopisju nazivalo brezvestno ln takozvano zapeljano maso« —
hrvatsko narodno zastopstvo po
položaja odobrava po predsedn. HRSS dne 24. JunBa 1923 naznanjeno prekinjenje vseh pogajanj z Belgradom.
Obenem poudarja, da bi se to narodno zastopstvo moglo ponovno pogajati o sporazumu med hrvatskim in srbskim narodom samo s takim srbskim narodnim zastopstvom, katero bi kot prvi in glavni predpogoj sporazuma priznalo državno politično in narodno kulturno individualnost hrvatskega naroda in se obenem izjavilo za pripravljeno, da se s hrvatskega državnega ln narodnega področja odstrani vsaka najmanjša sled srbske hegemonije.
Ker ni nobenega upanja, da bi v doglednem času srbski narod Izvolil zastopstvo, ki bi bilo toliko pravično in toliko modro, da prizna hrvatskemu narodu popolno Jn neomejeno pravo narodnega samoodločevanja ter se prostovoljno odreče ne samo vsakemu nasilju, marveč tudi vsaki s tem nasiljem zvezani oblasti na hrvatskem državnem in narodnem področju, —
ln ker zaradi beogradskih dejanj hrvatski narod neprestano izgublja na milijarde svoje narodne in zasebne imovine, poleg tega pa mora vsak dan gledati, kako se mu izpodkopavajo in rušijo že sami temelji njegove tisočletne evropske kulture (osebna in lastninska svoboda, svetost domaČega praga, samouprava v občinah in županijah, napredna šola in svoboda visokih učilišč, človekoljubna katoliška oziroma muslimanska vera, humanitarne, prosverno-gospodarske ustanove, svoboda časopisja, svoboda kniževnosti in vsako napredno združevanje in sestajanje) —
daje hrvatsko narodno zastopstvo svojemu predsedniku g. Stjepanu Radiću posebno polnomoč tudi za diplomatsko akcijo, da se mirnim, pacifističnim potom popolnoma prizna in oživotvori pravo samoodločevanja hrvatskega naroda na ozemlju, ki ga na eni strani označujejo mednarodne meje, določene v mirovnih pogodbah, na drugi strani pa eno-dušna volja hrvatskega naroda, izražena na volitvah dne 18. marca 1923.«
vsestranskem razmotri van ju političnega
POINCARE ZA GOSPODARSKO IN MORALNO RAVNOTEŽJE EVROPE.
Izredno miren in trezen govor Poincareja.
— Pariz, 20. avgust*. (Havts.) V aro* 'fem govoru povodom odkritja vojaškega spomenika v Charleville je dejal Poincare, da se spominja Jesenske ofenzive 1918 leta, ki je osvobodila od sovražnika rasedene francoske pokrajine. Izvajal je dalje:
Tedaj te je zdelo jasno, da te bo solU darnost in prijateljstvo zaveznikov v vojni nadaljevalo tudi v mirnem času. Faktično ao zavezniško države skupno sestavile mi* rovne pogodbe, Id so vzpostavile Evrope*. Toda lažje je razumeti potrebo enotnosti v earsn nevarnosti, dočim se po nevihti še tako sveta družba pogosto nekoliko Tene* mar ja. Proti takim brezglavim skušnjam egoizma, ki so za resnične stalne interese nsodne, fma nastopiti javno mnenje narodov. Ako je antanta relfla življenje Fran* ciji in vsakemu zavezniku posebej, tedaj ne more biti brezpomembna, kakor hitro je dejansko rešila življenje ogroženega. Fran* eifa bo smatrata za zločinsko vsako stališče vsakega naroda, ki bi skušal to slogo uničiti ali omajati. Ona je pripravljena sporazum* ao z zavezniki poiskati one olajšave, ki bi omogočile skupno akcijo za poravnavo nje* ne Škode.
Menimo, da se angleška vlada vara, ako pravi, da je okupacija Ponihrja posreden tli neposreden vzrok nezaposlenosti na An* tfleJfkein. On (Poinear*) ne pravi, da nI Snela Angleška od te okupacije kako korist.
vendar pa le opravičen ti javiti, da general Degourte ni vzrok angleške nezaposlenosti.
Poincare je nadaljeval:
Namesto da se spuščamo v nasprotja 'glede zakonitosti naše r*kcifc. bi bilo bolje, ako bi se ta alt ona stranka pobrigala ia
praktično rešitev skupnih nrobtemov. Samo na trdnih tleh zgrajen mir, ki Sčfft pravic*
nost. lahko vrne E^iropi gospodarsko tn mo* ratno ravnotežje. Ta mir pa zahteva lojalne izvršitve sklenjenih pogodb. Francija ne feH nfč drutfega. TVdi Andeška ne more pič drugea hoteti. Nebroj izrazov sočutia, Id jih dobivam osebno iz prijate!iskib držav, zlasti Iz Angleške, pričajo, da javno mnenje inozemstva od dne do dne u videva upravičenost naše akcije, da Jo vedno bolj ugodno presoja in da je očitke glede fran« eosVega imperij alarma smatrati kot netite* meljene in celo smešne. — Naj bi imeli naSi prijatelji, zlasti oni. ki so se borili na ns5i strani, pred očmi deiansko stanje se* danjega problema: Na nepravičnosti ustvar* jen mir pr!ns?a vedno nefcai negotovega in nestalnega. Mir, ki smo ga boteli ustvariti na pravilnosti, in ki se polagoma oddaljuje od svoiib t»-me!jev, bi bil Se boli nesif»ur*n. Ne dotika imo se torej mirovne pogodbe. Sklenimo edino, kar ie pametneje in v in* teres'j miru. namreč sprejete obveznosti frpollevsti in prisliti tudi druge, da jih izpolnjujejo.
— Berlin. 20. avgusta. Clzv.) Državni kancelar namerava na nedeljski govor Poin* earčjev v Cbsrilevillu odgovoriti javno ta* ko j. ko bo objavljena francoska nota An* grij i i v rumeni kniig?. Državni kancelar bo ▼ govoru razmotrivši ves kompleks soornih vprašanj med Francijo m Nemčijo. Strese* mann bo imel ta govor ob priliki neke gostije, ki jo prirede nemški Industrije! njemu na čast.
— Pur/z. 20. avgusta. (Izv.) Francoski tisk konstatira skoraj soglasno okolnost, da Je bil Pcincare.iev nedelis-i govor neobi* talno mirnega značaj, načelen, dosleden in v bistvu odgovarjajoč tond^ncam politike, H jo jc odobril parlament. Tisk apelira na Angliio. da prt nemire verssiflski mirovni
v nedeljskem govora popolnoma izostal oni agresivni temperament Poincarćjev napram Nemčiji.
— London, 20. avgusta. (Izv.) Angleški listi naglaSajo zmernost Poincarejevega go* vora, tudi francoski odgovor Angliji, ki se ima jutri izročiti v Londonu, je pisan v zelo zmernem m treznem tonu. Angleški politični krogi zamerijo Poincarćju edino, ker noče razumeti, da je ruhrska okupacija škodovala angleški trgovini.
Rezultati očinskih volitev
RAZMAH RADIKALNE STRANKE.
— Beograd, 21. avgusta. (Izv.) V političnih krogih komentirajo izid nedeljskih občinskih volitev, naglasujoč razmah radikalne stranke, ki je tudi v Južni Srbiji in na Kosovem priborila več novih postojank. Od zadnjih skupščinskih volitev je radikalna stranka tudi številično napredovala, demokratje so se skušali vzdržati na svojem položaju, kar se jim je deloma posrečilo. Točnih statističnih podatkov še ni na razpolago, gotovo pa je dejstvo, da imajo radikal! od 2241 občin dve tretjini občin v svojih rokah.
Na Kosovem in v Makedoniji, oziroma v Južni Srbiji so radikali dobili ta-le mesta v svojo občinsko upravo: Prilep, B!toU, Skop!Je, Tetovo, Štip, Ka-vadar, Prizren VeleS. Padovico, Prije-polje, Ohrid, KaČanik, Kumanovo, Strumnico, Djakovico in Berane.
V črni gori so radikal! ohranili svojo moč. V radikalnih rokah je občinska uprava mest: Andrijevci, Kolašin, Ištin, Podsorica in UlČinj.
Demokratje so ohranili v svojih rr> kah Cefnje.
— Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Ministrstvo notranjih zadev je snoči Izdalo komunike, v katerem veli, da so do sinoči od 2241 občin iz 1503 občin znani rezultati občinskih voltev. Od teh pripade: a) 973 občin radikalni listi, b) 354 občin demokratom, c) 6? občin zemljoradnikom, d) 50 meščanskemu bloku, e) 12 obč'n džemijetu, f) ~ občin republikancem in g) 1 občna komunistom. V 51 občinah niso bile volitve izvršene. Rezultati manjf.ajo Se Iz 733 občin.
— Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Na snočni, od 16. do 10.30 trajajoči seji ministrskega sveta je poročal minister notranji! zadev o rezultatih občinskih volitev v Srbiji in Črni gori Navajajoč nekatere rezultate je minister omenil, da so se volitve povsod izvrSile popolnoma mirno in v redu brez vsakih incidentov, samo v Kosovski Mitrovici je prišlo do hujših krvavih spopadov med Srbi tn muslimani. Vlada je takoj odredila najstrožjo pre?skavo. Vojaštvo je vzposta-
pogodbi do veljavš. Dalja Je opaiati, da Jt   vito lavni rfid.
KRVAVE NEDELJSKE VOLITVE V MITROVICI.
— Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Po dosedanjih rezultatih preiskave, ki jo je odredila vlada, so nedeljske krvave borbe v Kosovski Mitrovici zakrivili srbski nacijonalisti. Aretiranih je že več oseb.
VOLITVE IZVRŠENE V REDU.
— Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Po dosedanjih informacijah Vašega dopisnika na merodajnem mestu še ni bilo predloženih nikakih pritožb radi even-tuelnlh nepravilnost! in protizakonitosti povodom občinskih volitev. Demokratje v svojem klubu zbirajo sicer materijal glede vsakega nekorektnega postopanja političnih oblasti pri volitvah, toda do danes Se ni znan noben konkreten slučaj.
Vprašanje uprave reške države
Dr. Rybaf dem?s!on!ral?
— Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal pomočnik zunanjega ministra Pan-ta Gavrilovič o bivanju ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Ninčiča v Parizu, kakor tudi o sestanku poslanika Antonijeviča in predsednika paritetne komisije dr. Rybara v kopališču Evians les Bains s PaŠičem in Nin-čičem. Dr. Rybaf je izčrpno poročal o novih itali anskih predlogih slede uprave Reke po paritetni komisiji. Ninčiču so biip odposlana tudi razna poročila hrvatskega in slovenskega časopisja.
— Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Čeprav je paritetna komisija prekinila svoja posvetovanja in svoje razprave o reškem vprašanju, se vendar nadaljujejo pogajanja med Rimom in Beogradom preko Evians les Bains. kamor so prispeli predsednik dr. O. Rybar, član naše delegacije v paritetni komisiji Račić in poslanik Antonijevik:. Novi italijanski predlog gre za tem, da začasno za eno leto prevzame upravo Reke paritetna komisija, ki bi v upravni odbor odposlala po enako število članov iz obeli delegacij. Naša vlada je pripravljena sprejeti ta predlog pod pogoem, da se v to zastopništvo pozove tudi zastopnik iz krogov Zanellove reške konstltuante. Dalje trdijo, da sedanji predsednik nase delegacije dr. O. Rybaf ne soglaša z vladinim stališčem glede reškega problema ln da namerava podati demisijo, ker je baje že storil. Vest Še ni potrjena.
— Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Včerajšnje »Novosti« javljajo, da je dr. Ry-baf podal demisijo kot predsednik jueo-slovenske delegacije v parketni korots'iL Na njegovo mesto ima priti dosedanji naš poslanik v Varšavi S i m i d.
— Rim, 20. avgusta. (Izv.) Rimska »Tribuna« odločno dementira vse vesti, po katerih je baje nastal nesporazum med obema delegacijama v paritetni komisiji. Ne obstoje diference med dr. Ry-bafem in članom italijanske delegacije. Delo komisije zaradi podrobnih rjizprav o vseh malenkostili polagoma napreduje. Razprave se vodijo v iskrenem in prijateljskem tonu. Seie so odložene na zahtevo nekaterih delegatov, da se po dvomesečnem intenzivnem delu nekoliko oddahnejo. Dr. Rybar je dalje smatral tudi za umestno, da poroča svoji vlad; o dosedanjih uspehih in o sporazumu glede nekaterih zadev.
NEMŠKE REPARACIJSKE DOBAVE NAS! DRŽAVI.
— Beograd, 21. avgusta (Irv.) V zunanjem ministrstvu je včeraj dopoldne obiskal »pomočnika Panto Gavrflovića poslovni odpravnik »lemške^a poslaništva ter mu javil, da je Nemčija pripravljena tako? pričeti z nadaljevanjem retparacijskih dobav naSl državi, kakor hi:ro se v Nemčiji notranje prilike, radi katerih je bila nemška vlada prisiljena ustaviti rcparadjsKe do-bve. Izboljšajo m kensolrdirajo. Vprašanje ustavitve dobav je bflo predloženo ro?a-racijskl komisiji v Parizu v nadaljno postopanje.
TRGOVINSKA POGAJANJA
Z AVSTRIJO.
— Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Načelnik v mrnistrstvu trgovine in industrije dr. Milan Todorović je odpotoval na Dunaj, kjer bo vodil pogalanja z avstrijskim ministrstvom trgovine in industrije o definitivni sklenitvi trgovinske pogodbe med našo kraljevino in republiko Avstrijo.
SPLOŠNA RUDARSKA STAVKA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
— Praga, 21. avgusta. (Izv.) Od državne rudarske konference napovedana generalna stavk« je včeraj izbruhnila. Stavka je včeraj zjutraj pričela v vseh premogovnih revirjih republike. Celokupno stavka 161.000 rudar~ ških delavcev. Glavni stavkov-i odbor je odredil, da dele pri vodovod h in strojih ne počiva.
PREDSEDSTVO BOLGARSKEGA MEŠČANSKEGA BLOKA.
— Sofija, 20. avgusta. (Izv.) Te dni so se vršile volitve v predsedstvo zedinjenlh naprednih strank. Za člane centralnega odbora novo ustanovlicne skupine, takozv. demo-kratlčeSkcsra zgovora so bil! izvolim: A. Burov, D. firistov, Cv. BoboScvski, dr. Milanov, V. fTancv ln dr. K. Ko!:;Sev. Za namestnika pa T. Pehov, P, Ftojnov in O. P c -J e v, A. Burov pa je Že odstopil in na njegovo mesto pride drugi
Gospodarstvo. K vprašanju Južne železnice.
zlasti radi teza, kako bi b!lo rr.ojroče bolje varovati interese — delničarjev. Čudna le ta zveza z delničarji? Oni so varovali svoje interese že sami na dosedanjih knrtio-rencah. Mi opravimo svojo dolžnost v pclni meri s tem, ako b.mo v redu plačevali svojo ^najemnino« petih milijonov zlatih frankov. Na kaj drugega naai ni treba mrsliti, i*zm na to, kako s pametnimi sredstvi £.Krbiuo za dober promet in cenejšo režijo. Pred vsem pa bo gledati na sporazumno deiovanie z Dunajem. Kajti za njim so Se češk.n. Poljska Itd., ki bi preko Avstrije tadi prisJe ▼ poitev pri deležu na rentabilnosti naših prog Južne železnice.
Končno naj opozorim Se na neko okt-l-nos:. V Avstriji vlada načelo jako obsežn« kulantnosti in v marsikakem oziru nekake vdikopotezr.osti, vsekakor pa zlasti Južna železnica ni bila — kakor se navadno pravi — umazana. Tako n. pr. je bila nasproti našim novinarjem in tudi drucim faktorjem veliko bolj kvantna in uslužna ncfco na^c ministrstvo Sarbračaja. Zanaprej m^-ra ob-veliati načelo, da bodo tudi v naš! državni opravi enako kulantni. Ali kar je lako va.m ]C tO, da Si takih in enakih reči ne pndr* ministrstvo, marveč da bo za vse kompetentno ravnateUstvo v LJubljani. Pametne sr.i-rr.ic-_. ugotovljene v sporazumlieniu » vsemi prizadetimi faktorji, nal izda z* celo državo ministrstvo, — toda Izvajanje naj se prepusti ravnateljstvu ?aj je vendar 2e Smešil U da mora VSak brezplačni listek najprej d" voliti ln potem še podpisati — edl.no 1? minister ali niezov pomočnik. Ali ti co-spod'." nimalo dovoli pametnejšega dela?
Vr>*e rrvnistrstvo oo^ostekrat misli, da del! kdo ve kake dobrote in milosti. doČirn vellaio take stvari do vsem svetu le kot ur,h:<:'j za usluga. Na primer tista d^lcotraj-m rn^orava na novinarskem kongresu o uredniških brezola^n'h listkih. Ves svet le cTavn ■> uredil tozadevno po želi: novinarjev, ker snatra. da novirarsi celo rmraff* potovati, da se na s vole oči ooučiTo o mnogih, tudi za državo važnih" vprašanjih, dj * razširijo obzorie in kroz znancev ttd. Le pri nas se ie obravnavalo to vprašanje na docela neevropski na^in. Znano mi ie, da so se voz«li celo naSi uradniV oo Ta^n« ž>1e*-nllc tudi v Avs*rMI h-TuIaČnn nJ? Po zeta znižani!' cenah, dočim so morat' na na^'.h državnih železnicah pl?čevatl polno ceno. V državni upravi pe take u^rdno^ti ne smejo poslabšati Južna železnica le že vedela, zakai tako dela. In isti razlozi veljajo hHi za bodole čase. A- O*
IZLOŽBA V MAFTPORU,
Maribor. 10. avrusta \99k\ VčeraiSnU lepi dan je rrinesel zonet življenje na razstavo. PrisT> je rud' veC vnanicev. ki so odšli z zadovoljstvom m kar je za razstavljavce glavno, rodi z naročili. Pri nc!u ino7enrr;k! tvrdki se je popoldne vrJila tut'i kratka pa zelo burna predstava, ki bo imeh Se svoje posledice v pn-Uči Sodne ulice. Na večer se je ojunačJT ve-selični odsek za prvo vesellčno jrrlrcditcv v Prešernov! ulici. HlisJcovo ognjeno nebo je nijrjDčim prizanašalo ravno do polnoči. Panes nad vsem prfčkovanjem lepa nedelja ki je privabila irmoro Ijudstve. z dežele. Bilo bi ipr.č 5e več »deležnikov Iz vnanjfh krajev, ako bi ne bilo vreme itaeajalo rudi 5e v zgodnjih i^tranjih urah. Za popoldne so je prižkoval francoski poslanfk 1« Beograda. Ogled glavnega objekta je v toliko olajšm, ker so se med ttm že izpopolnl-t nekateri tormelni nedostatki prvih dni. Sedal se obiskovalce žc Wje orljerrtira na podlagi razstavnega kataloga. Rvno dane» pri vetjem številu obiskovalcev se jc pokazala potreba enotnejSe razdelitve posameznih strok. Posebno bi bilo to že'eti pri lesni industriji, ki Je častno zastopana zlasti v mizarstvu ozir. pohlJtvu. kamor spada tudi tapetništvo. Se celo Inozemcl sa čud*jo, da je Maribor v rej panogi, tlasti T ^:ro\i pnhl-štva In tapetništva, tako napre-dtrval. Vedno dobro obiskovana je dvorana umetniškega kluba »Grohnr«. Med raz-stavljalce-specijaliste §teifi»o vsaj vnanjl obiskovalci dva državna uradna nastavljen-c^a samouka, eden (finančni preglednik Tuhta«) je razstavil naravnost čudovite Izdelke umetnike rezbarije iz kosti, deloma tudi kovine, drusri (sodri uradnik VodiSek) je razstavil voziček, praktičen za domačij Vprrato. Oba izdelujeta svoje objekte brer vseli Strojnih iprip^močkov. V vezenfnah sta ča-stno zasto-pana zavod »Vesna« (jra. Aš-čeva) in Šolske sestre. V čokoladnih izdelkih se ponašate kar dve tvrdki »Sana« in »Mirin«. Težka industrija je zastopana skoro izkliučno po domačih tvrdkah.
Največ življenja skozi ves dan ln pozno v noč je pač na vrtu, krer je letos razp-stavila svoje strojne izdelke tudi mestna g>llnarna.
Za poljedelce, vinogradnike ja zanimiva razstava v Gotzovi dvorani, kjer se nahajajo tudi instalaterji, vrvarji, kolarji, so-darji. izdelovalci tehtnic Jtd.
Onim, ki žele natančnejšega opisa svoje izložbe, je na razpolago naš mariborski stalni poročevalec. Ne moremo pa up;odrrl željam, da bi se naš list bavfl z obSfrnrm opisom razstavijalcev. ki »pl?Čujejo drage inserate v nam nasprotnih listih, mi pa nai bi bili dobri za reklamo v urednjiken« delu.
ODLICM OOSTTE.
Maribor. 20. avgusta*
Obisk odličnih francoskih gostov: Klemen Simona, »poslamka v Beograda r spremstvu franc. vojaškega atasVia In francoskega konzula iz Zagreba ie privabil nenavadno Število obiskovalcev na razstavo. Mnogo je vpMvalo tudi izredno krasno vreme. Med posetom francoskih gostov v spremstvu mariborskega ^rofesoTta Oa-^parina je bil velik naval na obe blagajni. £e proti šesti uri je prihajalo tolfto ob-nam sicer n^nlnoma odpadel oh enakih re- I Cirstva, da je uprava morala razstavni čas žirk!h str^k;h. [podaljšati za eno r.ro. Francoskim gostom
Na.ši črasoo'sf so tndf noročiH dn Je bi ' se je razstava zelo dopadl2. pri oddelkih f!nnr*n? miVster d** ^to'oj'nović T?$\ tega J n. pr. lesne industrije, umetnega mizarstva »podržavljenia« v Zagrebu,   med   drugim i pri domači težki industriji so bili aaft**j
Na Dunaju. 14. avg.
Naše časopisje je poročalo vsevprek o podržavljenju prog Južne železnice v Jugoslaviji. •Podržavljenje« ni pravi izraz. Jugoslavija prevzame le obrat teh pros popolnoma v svoje roke, na svoj račun !n bc plačevala družbi, ki se odslej tudi drugače Imenuje, leini pavšalni znesek nekaj nad pet milijonov zlatih mark. Vse to po sporaz'.:^':. ki je bil dosežen na zadnji konferenci v Rimu ln ki utegne biti v krrJkem odebren od vseh prizadetih držav in snodiočujočih fak- i torjev. Jugoslavije težilo plačevanje letnega j pavšala ne bo, ker so bile njene proge že | doslej več ali manj aktivne kljub temu, da so se izvedli mnogi poboljški. V tem oziru torej ne more biti nikakih pomislekov proti prevzetju teh železnic v državno uprava
Pomisleki so vse drugačne nravi in taki, da se ne dajo z lahkoto odpraviti. Doslej so namreč pri nas naibolje opravljale svojo službo ravno vse proge Južne železnice, dočirr. smo Čuli proti državmm železnicam vscpolno opravičenih or'tožb. Kot p-edpogoj in v pomTJenje nase javnosti moramo zahtevati, da se dosedanji sistem uprave na južnih pregah ne spremeni in skvari po vzgledu naših držnvnih železnic, marveč da se ohrani ln izoopnlni po d^c-danfih smernicah in z dosedanjimi strokovni akl. Nič n'mamo proti temu. ako nam pošljejo od drucrod še kako bistro glav~i. ki se le kakorkoli že izkazala. Odločno pa se moramo uoreti. ako bi nain hoteli p^-h'? kake talmi - strnčnjake, ki so si prid \ »tli morebitno zasluge kje drugje in ne v železniški strrki.
r*red vf-en .le ootrebno, da oM^ne BeMfanafto ravelfstvo, kateremu se podredijo Se vse bi""njr? proee državnih in za-srbn'h velezme. d? bo tako ravnateHstvr* v I J^bllnH več nego dovcM obsežno in va'no. Dosed^nle ocr'b?e ter?, ravnateljstva nai se r~oo!njuje v glavnem le iz sorodnih vrst in nal se semkaj ne vrivajo elementi fz drugih krajev, ki nam mife]o ves sedanif Ioni aon-rat le pokvariti. Proti mnemu. da treba naS dosedanji marat staviti pod kurat^lo. moramo v nanrei profes*nvpt|. 1>,,7"e lepe tra-dlciie. ki so doslej odVkovale Južno železnico in nekako proslavile njeno kulantnost v mnogih rzirih v nasprotlu z okostenelim in lako nesimpatičnim birokratizmom državnih železnic, se morajo ohraniti In v njfho-vem duhu treba nadaljevati. To pa bodo najbolje tuneli dosedanji voditelji ki so nam ohranili in dalje vzdrževali najboljši obrat v državi, da so nas drugi kraji naše mlade državo zari zavidali.
Tako ohranieno in iznnnolnj^no ravnateljstvo v Ljubl;ani bo tod! najbolje mnelo, kako ie treba v našem vitalnem :nteresu ohrnniti tesn„ zveze posebno z Pu.iaiem. Kajti bodoča rentabilnost nabili prog je za-visr;a v veliki meri o-.! tranz'tnega prometa z Dunaja doli proti Reki Trstu, Ben.tkam. preko Gorice in Ponicbe. pa tudi proti ostali gornji Italiji preko Maribora in Beljnka do Merana in dalje doli. Pametna terifna politika, olajrave ali sploh odprava sitnob s ca-rinarji in obmejno policijo. predvidene zveze naiSih organizacij za tujski promet z onimi v Avstriji, pametna izvozna in uvozna politika in tej služeči carinski tarifi, vse to in morda še marskaj drugega bo mo^o poživiti promet in z njim dohodke na naših južnih progah. Par vzgiedov:
Avstrijci imalo Senimcring in Gastein, dvoje sveiovno znanih in obiskovanju letovišč in tudi prezimišč. Oboje se med seboj podpira v letu in zimi. Kajii gostje iz vsega Gasteina končujejo radi na Semmeringu. Tli tudi narobe, gosiie s Semmeringa odhajajo v Bad - Gastein itd. 2e sedanje glavno ravnateljstvo dela propagando za to, ć\ se ti gostje vozijo preko Maribora, Krt j ti tako se vozijo do naše meje in od naše koroške meje do postaje Santal - iVillstattersee po avstrijskih progah, ali lep del tudi po naš.h. Ti:di Italija ima interes na medro urejenem tranzitnem prometu bodisi od naše kakor od kororke in tirolske strani.
Naša vtoda je že nekoliko razumela važnost tega prometa Kajti zadnje čase jc dovolila razne pametne olajšave potnikom iz Avstrije preko Maribora na Koroško. Odpravljene so carinske sitnarije in tudf potnih vizumum jim nI treba. Dovolj je. ako sc morejo potniki kakorkoli izkazati, n. pr. S krstnim listom, domovnico, policijsko prijavnico ali s kakoršnokoli drugo ie^iiin:a:i-io. To so že jako umestne olajšave, ki mnoge potnike naravnost vlečejo na pot skozi naše kraje, kakor so prej sitnarije v teh ozirih potnike naravnost odvračale od potovanja skozi na^e kraje (N. pr. tisto bedasto carinsko pregledovanje v Boh. Bistrici, kjer ie stal vlak po pel ure in več samo radi strogega pregledovanja prtljage tudi tranzitnim potnikom. Samo radi dosti kratke vožnje cd bohinjskega do karavanskega predora so potmki izgubljali v Bistrici pol ure. jezili se radi sitnari j naših carinikov, ki so navadno prav odijozno opravljali to nepotrebno službo, naša železniška uprava pa je Imela nemajhne večje režijske troške, kajti same pol ure nri vsakem vlaku tvori
r.a dem več ur por
-u-!.~
noga in osebja.
Vrha tega so potniki proti Ljubljani redno zamudili vlak na Jesenicah. Kcliko nepotrebne jeze in trefkov! Zato so se začeli potn;k? ogibati te železnice.)
Enako dela dunaisko glavno ravnateljstvo izdafno reklamo za potovanje na Tren-tincko preko Mar-bora in Celovca ter ureja urnike in cene tako pametno, da potniki raje odpotujejo z Dunaia preko Maribora 1 uro 40 minut popreje nego čez Leoben. Kajti po tej orogi morajo itak čaknti v Celovcu na vlak iz Maribora, ni pa vedno gotovo, da ga še d^be. — Kolikor morem opazovati, je posebno poleti ta promet laka vol k :n imamo torej od nirra precejsfn dohodek ki bi
nost presenečeni, da Maribor sam Izdeluje tako blago. Najbolj je Francozom ugajal vrtnarski oddelek, v njem »Vrte (Dža-monje in drugov), pri katerem je poslanik Simon  tudi oddal  večje  naročilo. Izjavil je, da je to podietje najlepše v državi. Tudi ti odlični gostje so se na lastne oči prepričali, da Maribor ne zasluži dosedanjega bagatelizfranja od stran! Beograda: prepričali so se.   da je v Interesu drŽave potrebno, da se podpira na meji Industrija In obrt In da se Maribor razvije v veliko Industrijsko obrnemo mesto. Zal, da v splošnem vrvenju odlični gostf niso imel! prilike osebno spoznati glavnega organizatorja dosedanjih razstav tajnika g. Kendo. Za bodoče slične prilike naj uprava preskrb!, da taki gostje tudi osebno spoznajo glavne činltelie te prireditve.   V Mariboru se je namreč že skoro udomačila slabost, da se po dokončanem velikem delu rado pozabi na nalbolj zasTužne organizatorje. Po odhodu francoskih gostov se je v pisarni uprave pojavil žurnallst turist g. Fr. Merd-ninirher, ki ie radi razstave prekinil svojo pot Iz LlubMane proti Dunaju. Gosta, Id Je s svojimi številnimi športnimi znaki vzbujal pozornost, je vodil tovariš Pire po razstavi.   Ugajalo mu je  umetno mizarstvo mojstra Manrinea,   lesna Industrija »Drava«, vezenine Solskfh sester, razstava klu-ba »Groharja«, vrtnarski oddelek In »Vrt« g. Diamonia. ZvečeT si je ogledal na mestnem  magistratu  poslovnico  tovariša Prr-ca.   v kateri se nahaja društvo gradbena akcija, nato je obiskal Kreditno In stavbno   zadrugo   »Mofmlr« In posredovalnico *Mar-Stan«. Veselilo ga Je, da se tudi novinarji pečalo s praktičnim delom za razvoj mesta. Število obiskovalcev je včeraj znašalo skoro 18 tisoč. Samo razstavo kluba »Grohar« je včeraj posetllo 3.002 obiskovalcev. Prodalo se je 10 slik. Za neke slike se vrše pogajanja. Jutri pričakujejo prihod sekcilskega    načelnika v mlnlster-stvu za trgovino In Industrijo   In obisk francoskih geografov. Zvečer se Je na vrtu nabralo toliko ljudstva,   da nI bilo dobiti prostora. Pri tem je bil oškodovan raz-stavltelj Izbornih vin grajske kleti Gjuro Valjak, kateremu so v njegovi kratki odsotnosti  gostje drugih paviljonov pobrali skoro vse stole. Živahno življenje je bilo tudi na /plesišču v Prešernovi ulici. Danes se vrše priprave za obisk Najvišjega pokrovitelja kralja Aleksandra.
—g Vsem hmeljarjem! Hmeljarsko društvo opozarja hmeljarje na sledeče: 1. Vsled preobilnega, posebno dušičnega gnojenja in morda tudi vsled izvanrednih vremenskih razmer je letos zTaslo v poedmih nasadih neka t prav dolgih, deloma tudi z listjem obraslih kobul, za katere kupci ne marajo. Takšnih kohui ne mešajte z dru* fefmf, lepo doraslimi kobulami, ker vam po« kvarijo ceno vseffa pridelka. Če se med desetimi kobulami nahaja le ena dolga, bo kupec določH ceno po dolgi, ne pa po ostalih lepih kobulah. Sorftranje hmelja se torej vedno obilno poplača in obenem povzdigne ugled našega hmeljarstva v obče. 2. Vsak zaveden hmeljar se mora pečati tudi s se* leketjoniranfem hmeljske rastline. Stari in s neenakovrsrmmi rastlinami zasajeni, ▼ nizkih legah ali na močvirnati zemlji se na* ha ja joči hmeljniki se naj opuste in nado* raestijo z novimi na močni in rodovitni remlii. 3. V to svrho si mora vsak zaveden hmeljar *e aedai pred obiranjem v lastnem ali sosedovem hmeljnlku določiti in pri* merno označiti ono rastline, od katerih bo snomladi dobival potrebno število sadik. Hmeljarji, upoštevajte dani vam nauki — Hmeljarsko društvo.
—g Novosadska blagovna borza dni
20. avgusta. Na produktivni borzi notira jo: pšenica bačka, 79'SO kg. 2%, 10 vag. 342J* do 350: bačka, 79/80 kg, 20% kasa, 2 vag. 337K, bačka, 79/S0 kg, 2%, duplikat kasa, 10 vag. 340, srbijanska, 7879 kg, 2%, pari* teta Beograd, duplikat kasa, 2 vag. 310, srbi* janska, 78/79 kg. 2—3%, duplikat kasa. 10 vag. 320, banatska. 80 kg, 2%, pariteta Zen* ta, ponudba 340, banatska. 80 kg. 2% pari* teta Zenta, 30% kasa. 4 vag. 337H, sremska 80 kg, 2%, 3 vag. 337#; ječmen bački, 66 kilogr., duplikat kasa, 1 vag. 287M, oves bački, dupb'^at kasa. 2 vag. 260, oves ab Bos. Brod, 20 vas. 270. koruza bačka, 3 vag. 2R7K—2S7*4, bačka okrogla, 2 vag. 287 X, banatska 2 vag. 275. barka. 4% defektna, 7 vag. 285. bačka 4% defektna, 2 vag. 285, fižol beli. bački, 1 vag. 435. moka bačka »0«, 1 vag. 570. banatska »0«, 4 vag 540, otrobi v papirnatih vrečah, 3 vag. 140—145. Ten* denca neizpremenjena.
—g Zagrebški žitni trg. Zagreb, 20. av* gusta. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja, noti* rajo: osenioa (78/79 kg) 345—355, žolta ko* rrza 280—290, ječmen za pivovarne 290 do 300, za krmo 260—270, oves 260—270. pisa* ni fižol 425—440. beli 425—440, moka pše* nima »0« 575-^00, »2« 550—575, »4« 520 do 550: za krmo 200, drobni otrobi 145—150, debeli 200—210. — Tendenca mirna.
—g Zagrebška blagovna borza 20. ev* gusta. Na produktivni borzi notirajo: ječ* men sremski, franko vagon Mitrovica, po* pvdba 300: oves, slavonski, franko vagon Zagreb. 287, ponudba 288, zaključek (en va^on^ 287'^j koruza sremska. po vzorcu, ponudba 280: moka bačka, »0«, ponudba 5*5, »0«, ponudba 565: »2« ponudba 22734; rženi otrobi, franko vagon Maribor, brutto za netto, ponudba 130. — Tendenca za mo* ko in pšenico mlačna. Koruza čvrsta. -— Promet samo z otrobi.
_0 Beogradska blagovna borza 20. av*
gusta. Notiraio- Pšenica 78'79 kg. 2 do 3*, franko vag^n Beograd, Iskanje 310, 77/78 fcjWr 2—3%. franko vagon B-ograd, po* r-dba 315, iskanje 310. — Tendeca Čvrsta. Zanimanje edino za pšenico.
—g Konji iz Nemčiie. Na račun repa* racii je prejela naša država \r Nemčije lansko leto In letos 9224 konj. Odslej ae ne bodo več pošiljali.
Tombo1"" karte za tombolo Društva ~£radbo Sokolskega doma v S o -infi Šiški so t pred-s prodaju — Segajte po nJihJ %
Kultura.
REPERTOAR    NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA:
Nedelja, 26. avg. Medvedova tragedija: »Za pravdo in srce«. Izven.
Ponedeljek, 27. avg. Shakespearjeva tragedija »Hamlet«. Izven. OPERA:
Sobota, 25. avg. Poen ter jeva opera »Gorenjski sJavčekt. Irven.
Nedelja, 26, avg.: Zajcev a narodna opera: »Nikola Sublc Zrinjski«. Izven.
Ponedeljek, 27. avg. »Gorenjski slavce k.« Izven.
Začetek vseh predstav bo ob osmih zvečer.
— Josip Jurčič, spisi Vin. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana, Cena vez. knjigi Din 30, broširani knjigi Din 20. Grafenauer je Jurčičeve zbrane spise pomnožil za 1 zvezek, tako, da bomo imeli kmalu celotnega Grafenauerjevega Jurčiča v ljudski Izdaji. VIII. zvezek vsebuje dela: Ivan Erazem, Tatenbah, Bojim se te, Črtica iz življenja političnega agitatorja, Telečja pečenka, Sest parov klobas. Po tobaku smrdiš, Zenltev Iz nevoščljivostl in Andreja Pajka spomini starega Slovenca. V tem zvezku zbrani Jurčičevi spisi so po večini literarni fejtoni, ki jih je priobčeval Jurčič kot urednik »Slovenskega Naroda« v svojem listu. Kaj naj Vam mnogo govorim o teh Jurčičevih spisih. Saj je Jurčič naš klasični realist ln vsakdo ga je svoje dni že bral, danes ga tpa nI mogel več brati, ker so Jurčičeva dela pošla In dr. Prijateljeva zbirka počasi napreduje. Sedaj je Grafenauer poskrbel, da bo Jurčiča lahko vsakdo čital, Saj Jurčič je eden tistih redkih pisateljev, ki ga smel dati v roke brez skrbi celo 14 letnemu dečku aH deklici. Zato mora naš (pripovedni klasik v zadnjo gorsko vas, vsaka ljudska knjižica naj si naroči po več Izvodov In vsak Izobraželec naj pomnoži svojo knjižnico z Jurčičem. Grafenauerje-ve opomnje so prvovrstne, uvod k Ivanu Erazmu, Tatenbahu je prav vesten In nas uvede ipoljudno znanstveno v zgodovinsko ozadje povesti. Seznani nas tudi z viri. katere je Jurčič uporabljal pri spisovanju te povesti. Ostale povestice so drobiž, ki imajo pač svojo ceno samo zato, ker so Jur-čeve. Trajno vrednost pa Imajo spomini »Starega Slovenca,« ki so vsaj oblikovno popolnoma Jurčičeva last. Pripovedovanja starega JakŠa \z Stične so zelo zanimiva in Jih je svoje dni ljudstvo, ko so Izšli v Večernicah Mohorjeve družbe, kaj rado bralo. Saj spomini na turške vojske in na Francoze še danes niso med narodom Izumrli. Ker Je pripovedovanje zelo ptIpto-sto, bo ugajalo vsakomur, povprečnlku radi lahkote pripovedovanja, Intelegentu zato, da se bo pri čtivu oddahnil od nezdravo prenapetega sloga današnjih llteratov.
Pfoehpp? VP*tnf|(.
— Pevke In pevci »Ljubljanskega Zvona«! V sredo In v Četrtek dne 23. tm. vsakokrat ob M na 7. zvečer vaja mešanega zbora. Vsi, vse in točno 1 Odbor.
Sckolstvo.
— Jezdni odsek telovdnega društva Sokol LJubljana, vabi brate člane na celodnevni Izlet na koniih. ki se vrši v nedeljo dne 2. septembra 1923. Prijaviti se je najkasneje do 25. avgusta pri bratu načelniku Franketu, Gosposka ulica 7, kateri da tudi potrebna navodila. Zdravo!
— Sokol Sv. Križ pri Kostanjevici priredi dne 2. septembra t. 1. ob 14. lavno telovadbo s krajevnim nazmeram primernim sporedom. Po telovadbi velika Uudcka veselica. Prijatelji sokolstva! Sv. Križ je važna postojanka. Pridite radi tega navedenega dne v čim največjem številu na našo prireditev, da nas podprete gmotno In moralno.
— Aljažev dom v Vratih je doslej posetllo 2300 oseb. Toliko posetnikov Je bilo lani ob zaključku sezone. Smisel za turl-stlko se torej veča od leta do leta. Tudi vse ostale koče SPD Izkazujejo letos večjo število posetnikov, kakor lani, dasl je bil letos mesec junij skrajno neugoden.
— Skantll Redni sestanki se vrše sedaj vsako sredo In soboto ob 15. uri v belgijski vojašnici. Točnosti »Bodi pozdravljen!« — Stegovodja.
— Perpar In Valtrfč, lahkoatleta Primorja, sta dobila vabilo na lahkoatletski meetlng Slavile v Praga Oba se bosta vabilu odzvala.
— Pri ffaškovem lahkoatfetfčnein me-etlngn v nedeljo 19. tm. so bili doseženi sledeči novi jug. rekordi: 100 m Perper (Primorje, Ljubljana) 11 sek., 400 m Kojlc (H^šk) 52:4 (stari rekord 54:2), 800 m MfsTcovlč (Kjtkfnda) z 2:03.8. štafeta 4 100 m Hašk v 45 sek. (preje 47) .skok v višino Zgaga (Maraton) 1.77 m, skok s palico Kovačlč (Hašk) s 3:13 m.
— Popravek. Watenpoolo tekma med ffakoah (Dunaj) m Balunl (Split) je končala s 5 :3 za Hakoah In ne z 0:5 za Balunl, kot smo poročali včeraj.
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Berlin, 20. avgusta. (Izv.) Včeraj odigrana tekma med reprezentancami mest Berlin : Praga le končala proti pričakovanju neodločeno 3 : 3. Cehi so bili tehnično in taktično boljše moštvo, vendar so Berllnča-nl ta plus izenačili z večjo ambicijo ln požrtvovalnostjo. Gledalcev 20.000.
— Budimpešta, 20. avgusta. Madžarska: finska 3 : 1. Vodstvo so dosegli Finci v prvem polčasu. V drugem polčasu so konstantno prevladovali Madžari In dosegli zmago v gornjem razmerju.
— Dona), 20. avgusta. Senzacija dneva pa je bil včeraj poraz reprezentance Prage od Dunalčanov v razmerju 2:1. Praga |e nastopila v postavi s kompletno Sparto. ki se pa nf obnesla. Tekmi je prisostvovalo 60.000 ljudi.
Dnevne vest!
V Ltubijant, dne SE O TRIGLAVSKEM VRHU.
Glede takozvane triglavske afere je naš list od vsega začetka zavzemal stališče, da je zločin na državnih, narodnih, predvsem pa turističnih interesih, ako se na Triglavu lahkomiselno izzivajo incidenti, ki imajo lahko za našo stvar najtežje posledice. Zato smo dosledno svarili pred nepremišljenimi dejanji ter pozivali k treznosti in razumnosti zlasti našo mladino, ki je tako rada dostopna zvenečim demagoškim geslom. Kako pravilno je bilo to naše stališče in kako za nas težke posledice bi skoraj izzvali tako nepremišljeno izzvani incidenti na Triglavu, izpričuje ta-le vest beogradskega »Glasnika«: »Po nedavnem incidentu na vrhu Triglava med našo iugoslovensko nacionalistično omladino in italijanskimi fašisti je pred-snočnim (17. 8.) došia iz Rima vest, da j je g. Mussolini ukazal svojim obmejnim i četam, naj zasedejo vrh Triglava In da ostanejo ondi, dokler se ne reši vprasa-| nje razmejitve med našo državo in Italijo . . . Včeraj predpoldne pa je došla ministrstvu zunanjih del brzojavka, da Je g. Mussolini opustil svojo prvotno namero, da naj ItalPani zasedejo Trig'av. Obstoja torej nada, da se bo vprašanje razmejitve na Triglavu rešilo diplomatskim potom . . . Sicer pa je to vprašanje že rešeno z Rapallsko pogodbo, ki jo je treba v tem slučaju samo uveljaviti. Meja je docela jasno opredeljena z razvodnico, ki jo priznava naša vlada kot mejno Črto in zdi se, da pristaja na to rešitev tudi italijanska vlada...« Pri-občujemo to »Glasnikovo« poročilo, da se slovenska javnost prepriča, kako umestne so bile naše svarilne besede in kako za las blizu je bila italijanska okupacija Triglavskega vrha, ako bi se nadaljevali nesmiselni incidenti v Triglavskem pogorju.
Nadejamo se, da bo sedaj tudi omladina uvidela, da je semtertja ipak dobro, ako se bolj poslušajo trezne, iz hladnega prevdarka izvirajoče rodoljubne besede, kakor pa zveneče demn^o-
ške fraze I 1 •   • e
— Kraljevska rodbina na Bledu. Z
Nj. Vel. kraljem Aleksandrom sta se v nedeljo vrnila na Bled tudi kraljev stric princ Arzen in kraljeva sestra price-zinja Jelena Romanova. Kralj je včeraj sprejel ministra pravde dr. Mirka Perica.
— Iz uredništva. Glavni urednik Rasto Pustoslemšek je po povratku z dopusta zopet prevzel vodstvo lista. Prispevki in dopisi, namenjeni za uredništvo, se torej zopet lahko naslavljajo na njegovo adreso.
— Za gledališke referente nI mesta. Da. nes opoldne jo nas obvestila gledališka uprava, da pri današnji operni predstavi ni prostora za gledališke poročevalce posam-nih listov. Dobro! Pač ne priobčimo nobenega poročila. Nam je prav.
— Odkritje plošče ruskim žrtvam ob Triglavskem jezeru bo v nedeljo °. septembra. Plošča, ki jo je Izgoto-vila tvrdka Al. Vodnik, je gotova in jo odpeljemo danes v Bohinj. Pripominjamo, da doslej še nimamo pokritih stroškov za transport plošče in za zgradbo nastavka. Zato pros-mo naše rodoljubno občinstvo za nadaljne darove. Kdor Čuti slovansko, bo rad prispeval svoj oboi. Prosimo! — Neimenovan je daroval 10 Din. Hvala!
— Srebrno poroko slavita jutri, v aredo 22. t. m. gospod Aleksander Korenini, prokurist Kreditnega zavoda v Ljubljani, in ni^gova soproga gospa Marija. Članica »Splošnega ženskega društva«. Jubilanta sta še čila in zdrava. Bila sta vedno odločno narodnega in naprednega mišljenja in sta vzgojila a*-oje sinove in hčere tudi v tem duhu. Sla'.ijencema, ki sta naša dolgoletna naročnika, iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo srečnih let!
— 341. velika skupščina »Družba sv. Cirila m Metoda« se vrši letos, dne 8. septembra v Ptuju.
— Novi internati hi pomanjkanje stanovanj. Pišejo nam: Danes, ko je v našem mestu na stotine družin, ki so, službeno navezane na Ljubljano, brez stanovanj, se dogajajo neverjetni slučaji kot je ta-le: V Tobačni ulici so kupile šolske sestre iz Smihela vilo Št. 28, ki jo je prejšnji lastnik izpraznil. Namesto da bi se vila oddala častniku ali pa uradniku, so se naselile v vili šolske sestre iz Šmihela, ki nameravajo sedaj še v Ljubljani ustanoviti internat. Ali je to potrebno? »Mladiko« zapirajo, iz stanovanj pa se dela nove nunske internate. Kdo to dovoljuje? Opozarjamo na to dejstvo drž. stan. komisijo, kakor tudi vse one, ki so brez stanovanja, da se za to stanovanje prijavijo.
— Zatvorltev privatnih sol. Po naredbi naučnega ministrstva se imajo vse privatne šole, katerih ureditev ne odgovarja zakonskim predpisom, dne 1. septembra zatvoriti.
— »Ali ne bo mini?« vprašuje danes »Jutro«. MI pa pravimo: »K d o pa je začel? Kdo se že več tednov zaganja v naš list? Kdo ruši in trga napredn3 fronto? Kdo zmerja naše glasilo na način, ki prekaša najgr*e svoječasiie in nedavne klerikalne napade? Kaj In kdo se skriva za temi gotovo neumestnimi.
21. avgusta 1923.
t zlasti tudi v demokratskih vrstah obsojenimi zaletavanji in zaleteli? Blatiti In obrekovati vse vprek je najlaž.a stvar na tem svetu, ki se vedno drži znanega pravila: prva je prepovedana, druga in tretja itd. so dovoljene. Sicer se pa iz vsega tega početja gg. mladinov ne bo dalo sklesati nobeno sredstvo za podaljšanje političnega življenja in — mandata. Predolgo ste kopali jamo, kamor kaj lahko pade — kdor hoče in ki danes stoji takorekoč le še na eni nogi, pa se vkljub temu naprej in naprej zaletava
— na vse strani.
-- Učitelji v vojski. Po najnovejši naredbi ministrst%-a prosvete morajo vsi učitelji, ki so letos prvikrat odka/ani v kader, da odslužijo cel vojaški rok, dati ostavko na državno službo. Ta naredba je rešitev vojnega ministrstva, katero ni upo* Stcvalo zahteve ministrstva prosvete, da bi učitelji odslužili svoj čas v kadru samo ob Šolskih počitnicah.
— Razpis tobačnih zalog. Uprava Državnih Monopola v Beogradu je z odlokom z dne 7. avg. 1923 M. Pr. br. 23580 odredila oddajo dopustila velikoprodaje tobaka pod zakup za dobo od 1. jan. 1924 do 31. dec. 1925 na javni ofertni dražbi, ki se bode za veltkoprodaie v Sloveniji vršila dne 14. 9. 1923 ob 11. dopoldne v pisarni Oblastne Monopolske Direkcije v Ljubljani. Ponudbe na tiskanih formularjih tn 1*& kavcije od letnega prometa je vložiti najkasneje do 13. sept. 1923 do 5. ure pop. pri gornji direkciji. Kavcija se lahko vloži v gotovini v državnih in državno garantiranih obveznicah
— obligacijah po nomirulni vrednosti, v založnicah državne hipotekame banke in položnicah v komunalnih obveznicah odobrenih glede sigurnosti po Ministrstvu finan-sija in garancijskih pismih večjih bank, koja pisma morajo biti registrirana od Generalne Direkcije Državnega Računovodstva. Ponudbe je sestaviti natančno po določilih »pogojev«, ki so stavljeni interesentom na vpogled pri direkciji Oblastne Monopolske Direkcije v Ljubljani, vsih okrajnih upravah finančne kontrole hi onih oddelkih, v kojih področju ie nahajajo tobačne vellkopro-daje. Nepravilno sestavljene ln nekoleko-vane (20 Din) ponudbe, se ne bodo vpošte-vale. Interesenti se opozarjajo, da ne more biti premenljiva provizija višja od 7% In da znaša maloprodajnlškl procent za dobo trajanja zakupa 5%. Prazni zaboji In vreče se ne bodo vračali državnim stovariščem temveč ostanejo svojnlna zakupcev. Za potrdilo .ugovora« (pogodbe), ki se sklene z vsakim novim zakupcem je plačati povodom podpisa 0.50% takse od provizije izračunane po izlicitiranem procentu od letnega prometa ki je označen v pogojih.
— Z Bleda nam poročajo.* Preteklo soboto In nedeljo je (priredila Glasbena Matica v Zdraviliškem domu dva koncerta, ki pa sta bila radi malomarnosti zdrav, odbora oba slabo obiskana. Zc v sredo je imel načelnik koncertna vabila v rokah. Namesto da bi jih bil koj razposlal, pa jih je zaprl v mlmrco do sobote, torej do dneva koncerta. Na ta način večina gostov ln domačinov za koncert niti vedela ni. Cela Zaka na pr. ni videla enega vabila. Med goste v Zdraviliškem domu so se začela vabila razdeljevati šel v nedeljo popoldne. Ko so prejšnji teden potovali na Bled Rusi ln priredili koncert, so Šil od hiše do 13© in v restavracijah na vsako mizo položili reklamni list. Glasbena Matica Je pa morala koncertiratl pred napol prazno dvorano, kar bi se bilo z malim trudom lahko preprečilo. Ako nočemo, da nam v bodoče Glazbena Matica ne odreče svojih tradlcijonalnih koncertov, ki pomenijo vrhunec koncertnega življenja na Bledu, se bodo morali gg. načelniki za njena gostovanja ie nekoliko vestnejše pobrigati.
— Zdravstveno stanjo mesta LJubljano. Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane v Času od 12. do 18. avgusta izkazuje to-le statisiko: Umrlo je 24 oseb, 13 moškega tn 11 ženskega spola (tujcev 12). Smrtni vzroki: jetlka 5, pljučnica 1, zastrupljene rane 1, možganska kap 2, srčna hiba 1, bolezni žilja 2, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 9, slučajna smrtna poškodba 1, umor In uboj 1. Med tem časom se je rodilo 24 otrok 10 moškega (3 mrtvorojeni) ta 14 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatlca 1, trebušni lesar 7, griža 12. dušljivl kašelj 1.
— Razširjanje nalezljivih bolezni t Ljubljani. Zdravstveni izkaz zadnjega tedna izkazuje, da se epidemlčne bolezni v Ljubljani opasno razširjajo. Tako je bilo v tem času zaznamovanih 12 slučajev griže hi 7 slučajev trebušnega legarja, kar Izvira predvsem Iz uživanja nezrelega in pokvarjenega sadja. Ne dajajte zlasti mladini neumito sadje 1
— Čemu ta privilegij? Naše občinstvo, ki zlasti ob nedeljah ln praznikih trumoma odhaja iz mesta proti Jezici In Posavju Ima lepo priložnost opazovati, včasih pa tudi občutiti privilegij kolesarjev In motocikli-stov. Naravno, da ob lepih prazničnih dnevih mrgoli Šetalcev na desni In levi pešpoti, ki vodi ob cesti na Posavje. Ne glede na to, da je cesta gladka In dovolj široka za avtomobllni in kolesarski promet In da pešpot nekako odgovarja trotoarju v mestu, pa imajo kolesarji ln motociklistl to prednost, da smejo voziti ob levi strani ceste v obeh smereh. Človeku, ki se vrača utrujen z nedeljskega sprehoda, preseda to neprestano zvonenje ln kriki zdaj s te, zdaj i one strani. Posebno neprijetno je, kadar kolesar pridrvl od zadaj In pozvoni tik nad ušesom. To pa še ni vse. Dogaja se, da vozi več kolesarjev skupaj In da naleti na večjo družbo, ki se ne more tako hitro umakniti. Družba se začne v naglici umikati na vse strani, nastane zmešnjava ln jpogosto je samo od slučaja odvisno, da se ne zgodi nesreča. Zlasti deca je v tem ozira stalno Izpostavljena nevarnosti, da
)o kolesarji povozijo. Z motocikli Je seveda še slabše. In kakor nala^ča uprav po tej poti vozijo večin >:na z Bajvečjo brzino. Včeraj smo videli prizor, ki zasluži, da ca zabeležimo. Priletna dama in gospod sta se vračala proti večeru v mesto. Pred tep-ničarsko vojašnico je pridrvel za njima mlad kolesar in ne da bi prej p zvonil, se je začul njegov osorni klic v neposredni bližini dotične dame. Vsa prestrašena se je komaj še pravočasno umaknila In malo je manjkalo, da je ni mladenič pcdrl na tla. Gospod ie mimogrede opozoril kolesarja, naj bo bolj previden, ta pa je zakričal samozavestno, kaj vas briga! In.am pravico vozili po tej poti. Slični slučaji niso recHvi in sploh se ram zdi odveč množio govoriti o tem, kar Je več ali manj Ljubljančanom Itak £e dobro znano. Hoteli smo le sprožiti vprašanje, kako je mog^e da se za te k;iC:'-*e razmere do sedaj še nihče ni zmenil. Brez dvorna je v interesu občinstva, da se ali vožnja s kolesi in motocikli po pešpoti sploh prepove ali pa vsaj omeji v toliko, da bo dovoljeno voziti samo počasi. SIcer pa ne uvidevamo potrebe tega privilegija, kajti kot releno, cesta Je gladka in bi zadostovala tudi kolesarjem
— Telefonska zveza I3eograd-Sara-Jcvo Je bila te dni otvorjena. Nadaljujejo se dela za telefonsko zvezo med Sarajevom in Splitom. Kdaj bo enkrat vzpostavljena direktna teleiunska zveza Beograda z Ljubljano? Tolikokrat se je ta zveza že obljubila ln napovedala, a ostalo ie vse pri obljubah.
— Hudodelstvo poškodbe tuje lastnine. Državno pravdiiištvo je uvedlo, kakor nam poročajo, proti onim štirim napadalcem, ki smo jih včeraj imenoma navedli, kazensko preiskavo radi hudodelstva poškodbe tuje lastnine v smislu § 85 b kaz. rak. Celokupna škoda na pobitih šipah znaša 1000 Din. 0 Izidu kazenske preiskave bomo poročali.
— Evharistlčni kongres In zagrebški loparji. Kljub temu, da le policijsko ravnateljstvo v Zagrebu zaprlo v nedeljo ob času te-oforlčne procesije vse notorlčne žeparje, Je bilo med procesijo Izvršenih mno^o žepnih tatvin. 2eparji so se vsull v Zagreb Iz vseh krajev ter so imeli zelo plodonosen dan. Okradenih Je bilo več sto udeležnikov kongresa, posebno udeležnic. ZeparJI so odnesli za več stotisoč denarja In drugih dragocenosti. Nekateri okradenci so tatvino prijavili policiji, večina okradenih pa je odšla, mirno na svoj dom.
— Beštija v človeku. Novosndska policija Je aretirala 50 letnega čevljarja Štefana Janiča,   ki Je zlorabil 3 letno deklico
— hčerko ruskih beguncev. Poleg tega je Izvršil nemoralni človek posilstvo rudi nad svojo 9 letno hčerko. Bil Je oddan sodišču.
— Karambol dveh avtomobilov na Marijinem trgu« Sinoči sta na Marijinem trgu trčila skupaj nasproti se vozeča pošt-nfe avtomobil In neki privatni luksuzni avto, pri čemer sta bili zadnjemu strti obe prvi kolesi. K sreči ni bila nobena v a\rto-mobflu se nahajajoča oseba poškodovana.
— Kolesarska nesreča. Srečko Anžlč, dijak sedmega razreda gimnazije lz Treb» njega pri Novem mestu. Je dne 19. t. m., ko se Je peljal s kolesom domov, padel na nekem ovinku s nlega in Je pri padcu dobil težke notranje poškodbe. Prepeljan Je bil v ljubljansko bolnico. — Njegovo stanje jo resno.
— Razna nesreča tn naigoda. Anton Hojnfk, delavec pri stavbni tvrdki Kotnik & Ivančlč, si Je prf delu poškodoval levo no^o. — Anico Pristave. lSletno hčerko po« sestnika iz Črne vail pri Rftdovljicl je ugriznil domači pes nevarno v desno nogo.
— Na Tržaški cesti nasproti tobačne tovarne, Je neki neznanec napadel ponoči do* mov se vrača |očo kuharico Klaro Bi lak. in jo poškodoval na glavi. Verjetno jo tudi, da ne Je seznanila s kakim konflnom, ker je bila precej v »rožicah«. — Delavec Blaž Tronklin iz Ljubljane, ae je eprl s nekim sodelavcem, pri čemer ga je slednji udaril s lopato po glavi. — Ivan Porenra, delavec v vevški papirnici. Je včeraj dne 20. t. m. prišel pod neki voz, ki mu Je zlomil levo notjo. — Hlapec Avguštin Jekovec. zaposlen pri lesnemu trgovcu Virnlku na Jezer« •kem, je pri odrivanju nekega voza z desno roko zašel med kolo, ki mu jo je popolno« ma strlo. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v bolnico.
— Koncert v kavarni »EmonU se vrši danes v torek ob 8. zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester.
— Lfubljenec strojepiscev Je edlnolo »STOEVVTR« zastopstvo LJubljana, Selen-burgova ul. 6/L
— »Sava« obče rtvarovalna demlšfra družba v Zagrebu imela Je svoj prvi redni občni zbor pod predsedstvom družbf-nega predsednika gosp. dr. SvrUuge. Iz poročila družbene direkcije Jo razvidna da se to domaČe podjetje zelo povoljno razvija, ter da Je zbog dosegllh rezultatov si priborilo v svoji stroki vcdflno vlogo na polju naš»<ra domačem narodnega gospodarstva. Družba, ki se zaenkrat bavi samo z elementarnim zavarovanjem (proti požari, ulomu, škodam pr! ^prevažanju), dosegla je v poslovni debf 1921-22 na premijah In na pristojbinah nad K 100,000.000 In izplačala za škode K 26 000.000. ter fzka-zule po amortizacij vseh svojih ustanovnih fn upravnih stroškov dobiček 4,638.713 K. Dividende plača družba 10% t. j. D 16 (K 64) na delnico. V dopolnilo upravnega sveta so MU IzvoHeni kot čhnl ravnateljstva: gg. Edgard Morpurgo, dr. MIlan Vr-banlć, Kamilo Bošnjak fn nadzornega odbora: gg. Le*benfrost, St Tubfć, dr. Kle-va, St. Penčlč.
— Kino Tivoli pTedvaja dr*nes in Jutri v sredo dobro Inscenirano filmsko ko-medHo »Neznani ple^lec«. FIlm je delo glasovite franc. tvrdke »Pathec. PrHna-znanilo: Rarrv Plel v svojem najboljšem filmu »Izglnela hlfia«. Senzaclionalnl ekscentrični eksperimenti! Kolosalna akrobatska umetnoet! Skratka: nedosegliiv avanturističen film! Predvaln se od četrtka 24. tm. do nedelje d^lle. Film se ie predvajal tudi kralievemu dvoru na Bledu.
— K>no Matica. Arnlta Berber! Arn?ta Berber! Glasovita filmska umetnica Arnita Berber sodehne v velikem senzacij polnem pustolovskem filmu _»Sleparskl kvartačl«.
štev. 190
•SLOVENSKI   NARODf dne 22. avgusta 1923.
Stran 5
Film dobro predočuje moralno propadlost velemestnega življenja m Je zanimiv v vseh ozirih. V naslednjih dneh se predvaja In sicer od četrtka dalje originalno filmsko delo »Dziu Dziu«, slika iz glasovite kitajske četrti v Sant Franciscu v Ameriki.
— Celjske vesti. Francoski poslanik g. Clement Simon se je mudil v ponedeljek v Celju. V njegovem spremstvu sta se nahajala francoski generalni konzul v Zagrebu g. Le Grande in poslanikov osebni tajnik. Visoki dostojanstveniki so bili gostje Cercles fran-cais v Celju. — P o r o č i 1 se je g. Milko Sedlaček. asistent juž. žel. iz Celja, z gdč. Anico Stonič iz Črnomlja. — Uradne ure pri celjskem okrajnem glavarstvu so od pol 8. do 14., ob sobotah pa od pol 8. do pol 14. — Z o b i r a-njem hmelja so pričeli po Savinski dolini Letina bo boljša, kakor se je pričakovalo. — Nemške vsporednJ-c e se z bodočim šolskim letom opuste popolnoma na celjski ljudski šoli, ker je popolnoma zmanjkalo za to potrebnega števila nemških učencev.
IZ MAKEDONIJE. V daljnoskritem bregalniškem okrugn, na najskrajnem jugovzhodu naše domovine, na Izvirnem deln reke Bregalnl-ce, leži makedonsko mestece Berovo. Kraj se vedno bolj In bolj dviga tako, da se vidi danes v njem žo nad sto enoradstropnlh hiš prav lične zunajnostl, v delu pa je še veliko število novih zgradb Omenit! treba tu veliko zgradbo šole. katera j<: do polovice dovršena. Ta šola bo ena največjih In najprostornejših poslopij južne Si bije. Imela bo poleg drugega 16 velikih sob Ir dve veliki dvorani. Materija! za zgradbo privajajo Berovčan! in scljakl Iz sosednih vastj. Poleg šole stoj! Učna pravos'.&vna cerkvica, katere notranjost mora vsakogar zanimat!, zlasti so odlikuje umetni lesorezba, delo domaČih umetnikov. CerkUca bo posvečena in predana javne« t! v mesecu avgustu. Razven te Imamo tu Še drugo pravo-ilavno cerkev, zgrajeno v času turškega fospodstva (1. 1818) brez mar* Turkov v 40 dneh. Ta stavba Je polovica v zemlji, obdaja pa jo visok samostanski zid tako, da se vidi Ista šele, po stopiš v avlljo. Od 1. 1850. Je tu tudi ženski samostan sv. Ar-hangela Mihaela, v kateaem §hfl danes do 30 sester, katere vse so rcjeie v sosednih makedonskih vaseh pa sc si same izbrale mirno samostansko življenje. Najstarejša, nazvana ^Igumanija<, je Mla Cvgenlja. Po njeni smrti I. 1913 Je prevzela vodstvo naslednica, zopet Evgenija, katero Še danes vodi samostan. Vse te sestr* žive od posestva samostana. Imajo \elIko polja, gozdov, govede m ovac. Orleko zdelujejo same Iz volne. Izdelujejo tudi Izlorno platno, katero prekaša tovarniško blago, ker imajo vse potrebno za Izdelovanie. S:»mostan Ima svoj mlin, žago In električno razsvetljavo. Življenje teh sester je zfclc skromno. Mesa ne jedo nikdar. Niih glavna hrana Je sir, maslo, mleko, kruh, sadie, zamočllo pa malo z domačo, pristno sllvovko. Samostan Ima svoj »ustave, po katerem se morajo točno držati in upravljati prvo cd iifhoda v samostan kot »izkuSenice«, pozneje kot »monahinje« pa do svo^e smrt?. Berovo ima tudi vojašnico, zgrajeno za Časa Turkov, katera pa nI v najboljšem stanju. Prebivalstvo se bav! ponajveč z živinorejo In tkanjem platna. Od poljskih p»We!kov je ponajveč pšeince, večina zemlje pa je neobdelane in služi za pašnike tiran* se večinoma z mlekom, sirom, papriko in rlžem. Pridelajo tudi večje množine slivovke. Drugega sadnega drevja tu nI M» Slcnercl -pa pogrešamo posebno krompir In fižol. Rado Hočevar.
TRAGIČNA USODA ŠTAJERSKE ROJAKINJE.
Po poročilu z Dunaja Je 31. maja na postaji Bruck Izstopila Iz voza neka dama ter se nI več povrnila v kupe, pustivši tam svojo srrfljago. Doznalo se je, da je pozneje nadaljevala pot do St. Vida na Koroškem, a od tam Je Izginila vsaka sled za rjo. Postajenačelnik je kotlino ukazal Odpreti na postaji puščene kovčege in Je tam našel naslov zagonetno Izginile potnice. O tem je bil obveščen Alojzij Lesnar v Laškem na Štajerskem, k! le Javil, da se Je nejgova mati Helena Le^nar odpravila k sestri v New York. Dne 22. maja ti. Je na pamiku »Aqultania€ odpotovala nazaj v domovino ter je 29. maja prispela v Cher-bourg. Vsa poizvedovanja o njeni nadalj-nl usodi so ostala brezusg>e5na. Izginila je brez vsake sledi. Mogoče Je postala žrtev kakega roparskega napada.
Težka železniška nesreča pri Kranju.
V bližin! železniške postaje Kranl «e !e na progi včeraj v ponedeljek 20. t m. dogodila težka železniška nesreča. Čevljarski molster Kristijan Kogoj iz Tržišča se Je peljal s tržlšklm vlakom proti Kranju. Nedaleč od kranjske postaje Je Kogoj skočil z drvečega vlaka ter Je pri skoku tako nesrečno padel na tla, da Je prišel pod vlak. Nesrečniku Je vlak odtrgal popolnoma levo nogo ln Je poleg tega dobil še težke notranje
poškodbe. Prepeljan je bil takol v ljubljansko bolnico, vendar nI upanja, da ostane pri
življenju. Kogoj je star 46 let._
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 21. avgusta. Zaključek sprejet ob 13. ur L
Današnja predborza je bila zelo rezervirana. Biio je prilično dosti blaga. Na borzi se je tendenca zopet preokre-nila, ker je izostalo blago in je skoraj vso potrebo na tržišču krila Narodna banka. Tendenca je tudi po borzi še čvrsta. Dinar notira v Newyorku 105.25. Današnji tečaji odgovarjajo curiški pariteti 5.75.
Na efektnem tržišču je bil slab promet ter so se efekti nadalje nekoliko oslabili.
Ob zaključku borze notirajo:
Devize: Curih 17.35 — 17.40, Pariz 530 — 5.35. London 437 — 438, Berlin 0.00175 — 0.00275. Dunaj 0.13375 — 0.13475, Praga 2.81 — 2.82, Trst 4.10 — 4.12, New. york 95 — 9530, Budimpešta 0.50--0.55.
Valute: Dolar 94.— do 94-50, lini 4_50 do 4.06.
Efekti: 7% investicijsko državno po« sojilo od leta 1921 71 — 715, Ljubljanska kreditna banka 235 — 236. Prva hrvatska štedionica 1180 — 1825, Slavenska banka 110, Hrv..slav. zemaljska hipotekama ban« ka 115 — 122. Hrvatska eskomptna banka 166 — 169, Jugoslavenska banka 152 — 155, Trboveljsko premog. druStvo 960, Esploata* cij« 260, Guttmann 1100. Slavonija 262.50, Sečcrana 2225 — 2240, Narodna šumska in* dustrija 144 — 145.
INOZEMSKE BORZE. — Curih, 21. avgu-*a. Qrv.} Današnja predborza: Beograd 5.80, Berlin 0.00003, Amsterdam 217.25, Newvork 5.53, London 25.17, Pariz 30.75. MUan "23.75, Praga 16.11, Budimpešta 0.0325, Bukarešta 2 so, Sofija 4.75, Varšava 0.0023. Dunaj 0.007775, avatr. žigosane krone 0.007*.
— Trst, 21. avgusta. (Tzv.) Predborza: Berlin 0.0006 do 0.0007, Dunaj 0.0326 do 0.0328, Praga 68.40 do 68.60. Pariz 129.75 do
130.—, London 105.95--106.15. Newyork
23.175 --23.25, Curih 420 — 423.
Društvene vesti.
— BaMčev večer (priredi ob priliki spomina desetletnice smrti velikega rodoljuba Prana Babica Sentjakobsko-rrnovska podružnica družbe sv- Cfrlla In Metoda v soboto 25. avgusta ob 19. zvečer na vrtu hiše Dolemska c. 14, katero hišo Je Bablč podaril naši šolski družbi. Vabimo na ta večer rodoljubno napredno občinstvo, da se ga udelži v čim največjem številu.
— Kongres Udruženja Jugoslovanskih Inženirjev v Splitu bo v dneh 10. do 12. septembra ti. Prijave z naznanilom ipoto-valne proge sprejema do 24. avgusta ti. Ing. Mencinger, LJubljana, Gradbena direkcija, kjer se dobe potrebna pojasnila.
— Klub. naprednih slovenskih ekademU kov v Celju je priredil dne 14. avgusta zve* čer v Slovenski Bistrici gledališko predstavo ljubezenske drame v treh dejanjih »Mla« dost« In ponovil igro istotam dne 15. av* gusta popoldne. V soboto 18. avgusta zve* čer se je vršila predstava v Brežicah. Igralo 80 je vsakokrat z lepim uspehom, saj režira icro In gostuje ▼ vtotn" mladega študenta TVana gosp. Železntk. član »Udruženja gle* daliSkih igralcev«. Obisk pri predstavah pa ni bil najboljši In želeti bi bilo, da pokaže naše občinstvo več zanimanja za to klubovo pHreditev, kole čisti dobiček je namenjen ustanavljanju in vzdrževaniu ljudskih kniiž* nic na omenjenih krajih Slovenije. V sobo« to dne 25. avgusta ob 20. uri uprizori khib Hto dramo ▼ Ptuju ▼ dvorani Narodnega doma. Gotovo bodo Ptuj Sani. kot vedno, tudi tokrat upoštevali delo akademikov in posetili predstavo v največjem številu.
— Zahvala. Povodom glavne skirpščl-ne Jugoslovenskega novinarskega udruženja v Ljubljani so storil! predstojniki raznih oblasti kakor tudi razMčne korporaciie In zasebniki novinarjem toliko uslug in so bili — kakor tudi vsa ljubljanska in slovenska javnost — do udeležnlkov kongresa tako vstrežljfvi, da čuti pripravljalni odbor za novinarski kongres v Ljubljani dolžnost, izreči vsem njim najtoplejšo javno zahvalo. Posebno se zahvaljuje še velikemu županu g. dr. Lukanu, mestnemu županu liublianskermi g. dr. Perlču, IfcbUaasktfen občinskemu svetu, obrtnem« iavnne!«stvn Južne železnice, predseJ^tvu Ljubljanskega velesejma. Zvez! bančnih zavodom v Ljubljani, Zvezi Industrijcev, rektorju ljubljanske univerze, g. dr. Ušečniku, Kranjski hranilnici, Akademskemu ko'ec'in, Gospodarski zvezi, pivovarni »Union« g. Bou-vierju Iz Radgone, Vinski zadrug! ^r! Sv. Bolfenkn, ljubljanskim hotelom in vsem onim mnogoštevilnim, k! so na ta ali oni način s svojo podporo ln svojo gostoljubnostjo omogočili češkim, porJclm i.< jugoslov. novinarjem tako lero bVa-ie v LJubljani in Sloveniji sploh. Z vsem prunan^m se zahvaljuje tudi ljubi iansVfrn restavriterie.n; g. ravnatelju Ristu za z ve"!k?m umetniškim okusom prirejeni bank««*, v Umorni ter gg. Krapežu !n ČeriMu t\ tAstmn prireditev skupnega obeda, oz ve5e"«. Prav p^svhno zahvalo pa Izreka cdb^i *9 g. gcmnnne-ralnemu konzulu dr. Shveglu za Izkazano veliko gostoljub'jc nn B»cdu jednako bisto*:! Tavčarjem v Mriboru. Zahvaljuje sc
tudi blejskemu županu g. Tomcu In g. Cucku v Ptuju za prijazno vab Vstm, ki so nam pomagali ln nam šli tako prijazno na roko, bodi najlepša zahvala In zadoščenje dejstvo, da bo ostalo bivanje v Ljubljani in Sloveniji vsem udeležnikom novinarskega kongresa, češkim In poljskim bratom ter tovarišem iz Jugoslavije, v trajnem spominu Ljubljana 14. avgusta 1923. Pripravljalni odbor._____
~"o DOMAČIH IN TUJIH ZAVAROVALNICAH.
(Dopis.)
Zavarovanju in zavarovalnicam posveča naše ljudstvo še vse premalo pozornosti. Zavarovanje jim je potrebno zlo. Zato tudi nobenih dajatev tako neradi ne plačujejo kakor zavarovalnine. Koliko je pri nas na kmetih poslopij, ki sploh niso zavarovana. AH pa so smešno nizke predvojne svotice, ki v slučaju nesreče niti stroškov strehe ne krijejo. Naše dobro verno ljudstvo se rajše zanaša na sv. Florijana! Ako pa se pripeti nesreča, marata izdati domači župan in župnik priporočilno pismo za javno beračenje. Ako b! se ljudstvo poučevalo In navajalo k zavarovanju, bi tega ln vse-"a poniževalnega beračenja ne bilo treba. Kdor tedaj ostane nezavarovan ter trmast, v slučaju nesreče usmiljenja in pomoči ni vreden. Kmetu n. pr. je treba prodati le par kokoši ali vrečo poljskih pridelkov In za celo leto je brez vse skrbi, brez sv. Florjana.
O naših Prckmurcih se trdi, da so za našimi ' pokrajinami v vsakem pojjledn mnogo zaostali. Res, da tudi oni nimajo pravega zaupanja do zavarovalnic. Toda zavarovani so vsaj nekako medsebojno po posamnih vaseh. Vsi vaščani se pravomoćno zavežejo, da bodo v slučalu požara prizadetemu sosedu pomagali v blagu In denarju, da $1 zopet postavi svoje domovje. Seveda, če pogori cela vas, kar se kaj rado zgodi, zgori tudi ta ljubezen do bliinjega In njena pomoč.
Da nima naše ljudstvo do zavarovalnic pravega zaupanja, temu so večkrat krivi zastopnik! In njihove lastnosti. Tu pa Je zopet krivda zavarovalnih družb, posebno židovskih, ki v svojem skoparenju sprejemajo za zavarovalne potnike tudi temne eksistence, samo da Jim poceni pomagajo kttpičit! premoženje. Sploh je zavarovalni stroka pri nas še na precej primitivni, nizki Stopinji, dasi spada med najvažnejše gospodarske panoge. Vsed tega bi Jo morali zastopati administrativno in na zunaj le strokovnjaki, možje splošnega ugleda ln poštenja. Zavarovalnih strokovnjakov pa nam slino manjka, ker nimamo strokovnih Izobraževališč. Slovenci Imamo le par v zavarovalni tehniki v luozemstvu izšolanih mož. Vsi drugI so vsega spoštovanja vredni samouki ali trgovski naobraženef.
Krivda, da naše domače in sploh slovanske zavarovalnice ne prospevajo tako, kakor bi morale s ozirom na njih število in na obseg države, zadene nafo popustljivo vlado, ki ie dala koncesija tujim zavarovalnicam aH vsaj mirno trpi, da rud! tek* vestrlrane tuje zavarovalnice del?Jo tem žl. vabnejšo konkurenco. Tu Imam v mJslfh obe italijanski zavarovalnici »Adrlatica« In »Generali«. Za naše pokrajine sta s! nadeli neka domača Imena, dejansko pa gre ves denar v Italijo, deloma celo naravnost v ojačenje fašizma. Ako pomislimo, da so pri teh dveh zavarovalnicah zavarovana skoraj vsa večja podjetja v Jugoslaviji, raznovrstne tovarne itd., potem si lahko mislimo koliko premoženja odteka vsako leto po njih v Italijo. In naša vlada je te dve zavarovalnici konceslonirala kot »ustanovi prijateljska države.« Nismo pa še slišali, da bi bila Italijanska vlada podelila koncesijo kateri naših zavarovalnic, dasi so nekatere za to pred leti zaprosile, ker so bile poprej na Primorskem zastopane.
Pač pa Je naša vlada sekvestlrala nekatere avstrijske, nemške In madžarske za. varovalnlce. Vsled tega Jim Je na našem ozemlju zabranjeno delovanje izvzemši stare posle. Toda prepričan sem, (Op. ur. Mi tudi) da po svojih zakotnih zastopnikih še vedno sklepajo nove pogodbe ter zbrani denar spravljajo preko meje. N! ml znano, kdo je po smrt! pok. Art Tomažiča sekve-ster teh zavarovalnic. Tudi bi tam pri največji agilnosti ne mogel priti na sled vsem nepostavnostim. Zato bi moralo pristojno ministrstvo po časopisih razglasiti Imena sekvestrlranlh zavarovalnic, da bo poštena Javnost pomagala Izvrševati kontrolo nad škodljlvkaml domačih zavarovalnic
V kolikor m! Je znano, se Je po preobratu mislilo na likvidacijo zavarovalnic neprijateljskih držav. V ta namen so bile rudi zaslišane merodajne korporacije, kakor Trg. In obrt. zbornica. Likvidacija bi bila Imela za naše gospodarsko m radi narodno življenje najboljše posledice. Saj Imamo dovolj močnih domačih in prijateljskih tj. slovanskih zavarovalnic Da so zavarovalnice res velikega pomena izhaja Iz dejstva, da zbirajo narodno premoženje m Je lahko uporabljalo za narodne nanene. Zavarovalnice neprljateljsldh drŽav pa so s bogatimi darovi pomagala zdrževatl nemška In madžarska bojna društva. Italijanske pa so ena glavnih opor fašizma. Bivša
Avstrija je prejela največ kapitala za vojna posojila baš od zavarovalnic seveda tudi na škodo zavarovancev.
Zavarovalnice, ki so vsled svojega po-tujčevalnega dela prišle v zasluzeno nemilost, so si v Jugoslaviji pomagale s tem, so prelevile ime aH ra se navidezno naci-Jonaiizirale. Toda glavne dohodke imajo pa slej ko prej njihove inozemske cenrrale.
V naši državi potom premij zbrani denar se tedaj še nadalje utegne uporabljati v protislovanske in nam sovražne namene.
Vse sekvestriranc zavarcva'nice si bile svoječasno pozvane naj sc nacijona! -zlrajo. In to s tem. da prenesejo na našo zavarovalnice odpadli del premijskih rezerv v našo državo. Toda menda samo ena se ie uklonila temu pozivu.
In je potrebno, da bi naša javnost zvedela za imena vseh trmastih zavarovalnic ln jlii spoznala docela. Dobro pa b" tudi bilo, da se raz^lasLo Imena vseh res domačih zavarovalnic Jugoslavije. In pač najboljše bi bilo, da se vsak zaveden Jago-sloven oklene domačih ali vsaj slovanskih zavodov, ki raj se v vsakem oziru izkažejo vredne tega splošnega domačega zaupanja. Te besede srro napisali brez vsakega hujskajočega namena v prepričanju, da je preureditev in «preoranje» vsetranske-ga zavarovanja v slovanski smeri — nekaj povsod in povsem naravnega, nujnega ln samoumevnega!
Kuhinja in kemija.
V davni davni prošlosti v hipu. ko Je nekemu potomcu opice prišlo t a um, da prime s svojimi prednjimi tacam! kamen aH kos iesa, da ga vr?e v sebi podobno bitje aH zver, ki ga je napadla, je bil storjen gigantski skok, ki je ločil človeka od ostalih živali. Drug vafen moment v err.ancipaciji človeka od živali je uporaba ognja kot pripomočka za olajšavo življenja Girvna funkcija ognja je bila takoj spočetka spremeba okusa hrane. Pojavila se je kuhinja In ta pojav je pritisnil svoj pečat na razvoj človeka In človeštva. Kuhinjska umetnost je povzročila pri človeku vedn^ večjo Iznajdljivost In ustvarila celo vrsto industrij In delovanj, ki med ostalimi kulturnimi dobrinami tvori eno največjih pridobitev Kuhinja je nekaka predsoba želodca: v nji se vrši s surovimi živili komplicirana metamorfoza, ki napravi iz njih užitno hrano. Velika Je usluga, ki jo dela Rurmja naši prehrani. V kuhinji dobivajo Mvila okus, ki je bistven predpogoj za hrano in brez katerega bi se niti najbolj tečna hrana ne mogla docela prebaviti. V kuhinj! se Izprc-minjajo še tako neprebavljiva živila v prebavljiva, v nji se krije velik del pogojev za naše telesne sile In zdravje. Za'o je razumljivo, da za mnoge ljudi pomeni kuhinja največji blagor.
Toda nikjer drugod niso f^ko rodovitna tla za grobi empirlzcm in druge abnormalnosti, kakor uprav v naši kuhinji. Z njeno pomočjo zabrede človek \ mnogo nezgod, ki mu grene življenje, k*; Izpodko-pavajo njegovo zdravje in os'abe sile za delo. Kajti velik predsodek, da je kuhinja mesto edlnole za Izučcn? kuharje in kuharice in da je za delo merodaieu okus ln vonj, je privede! do tega, da se je naša kuhinja izpremenlla v predsobo naše kilavosti In bolezni. Čudno ie vendar, ako pomislimo, da do danes učenjakom še nI prišlo na um ogledati si kuhinjo In proučiti njen pomen za življenje. Ta problem je menda važnejši, kakor n. pr. naštevat.je različnih vrst krompirja ali mahu aH množitev števila že Itak mnogobrojnih kemičnih spojin, ki so v pretežni večini samo baiast brez teoretične In praktične vrednosti.
Toda tudi v tem oziru je ie opažat! preokret: po vojni se je začelo organizirat! novo, bolj pametno in več vredno znanstveno delovanje akademij, Institutov in laboratorijev. Znanstveni krogi so se začeli pečati s problemi, ki so neposredne važnosti za človeka. Med temi problem! je zavzela kuhinja eno prvih mest. Kuhinja je že postala  objekt  znanstvenega proučavanja.
V Monakovem je ustanovljena ns Akademiji znanost! tudi univerzitetra fakulteta za bromatologijo, čije deknn Je profesor kemije. Na tej fakulteti sc prediva ne samo Kemični sestav vseh predme-ov človeške hrane, nego tudi način, kako J?h Je treba v kuhinji obdelovati. Poraja se kemija kuhinje, nova panoga prirodne vede, ki jI je sojeno Igrati važno vIoko v K*oiiji in praksi fizljologov, htaijenistov. kllnlko-medi kov in bržkone tudi social-ekoncmov.
V tem monakovskem institutu za bro-matologljo, k! Je posebna visoka šola za specijaliziranje kemikov in meoicincev, se bodo prelskušale vse vrste kuhinjskih receptov za Jedila, preiskovala se bo po določenem programu kuhinja starega veka — Egipta, Babilona. Kitajske — kuhinja Aten In Rima, kakor tudi na;?dna kuhinja raznih plemen sedanje dob^ da se ugotovi smisel vsakovrstnih kuhinj 'n kuhinjske prakse in določijo zakoni in piavila za ra-cljonalno In koristno prehrano človeka. Tudi v drugih državah so se račel; zanimati za to vprašanje. Tako n. pr. v Bolgariji kjer so že začeli organizirati ir\ medicln-sko-kemičnem inštitutu v Sofiji poseben muzej za narodno prehrano. Na tem polju čaka obilo dela etnografe, kemike za hra-
no in medicince. Problem kuh'mske kernl-je je ze!o vai.en za izrodi.o zdravje in želeti bi bilo !e. da bi si ga tudi naši znanstveniki prcbliže c^edali Naučra razprava o tej stvari iz krogov na£;h zdiavnikov aH kemikov, bi bila javnosti zelj dobrodošla.
Razne stvari.
• Coolidgev sin tobačni delavec. Pred-
sednik Cooliige je v Zedinjenih državah na gl su kot izvanredno redkobeseden mož, ki samo redko in tudi takrat kratko in jedrnato govori. Glede njegovega sina velja pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, kajti on popolnoma nalikuje očetu In je se že sedaj v svoji mladosti odlikuje po svoji redkobesednosti In stoičnem značaju. MladJ Coolrdge. ki na šele 14 let, dela točasno na plantaži nekega DicJcInsona Pay, kjer povezale posušene tabakove liste v snopiče. Plantaža leži pri Haitfetda v državi Massachusctts in mladi Coolidge se pelje vsaki dan s kolesom iz domače hiše ielo na plantažo. Istega dne ko »e postal njegov oče predsednik Zedinjenih or-žav, je šel deček istotako na delo, kjer si je po dL-veturnem trdem delu prislužil do-larje. Začuden, ker je videl dečka pri delu mu je dejal Daiv: »No, moj dečko, tvoj oče je postal Tredsednik?« Lakonično je deček odvrnil: »Tako je, gospod! Verjamem. V katerem skednju bom pa danes delal...?
• Angleški podrnornik potopljen. Iz Londona poročajo, da je ogromen vihar v Hongkongu povzročil veliko škodo v mestu. Žrtev je rbiio. Hitrost vetra je dosegla 130 milj na uro. Angle.ski p^mornik na bližnjem morju za časa viharja se je potopi!. Dve tretjini mornarjev je poginilo. Potopili so se dalje trije angleški parnlki ln dva japonska.
• Morje jo Izstopilo na Koreji ln uničilo 600 hiš. Človeških žrtev je 1050. Morje je poplavilo mesto Sci-?eiShen.
• Posebni vozovi za potnike a os! v Avstriji. Po sedanjih predpisih se smejo jemati v osebne vozove v Avstriji samo mali ipsi, ki se nosijo v naročju, pa le tedaj, ako sopotniki ne ugovarjajo. Odslej pa uvede železniška uprava v Avstriji ra po-skušnjo pri vseh osebnih vlakih zadnji vor 3. razreda za »potnike s psi. V ta voz se smejo vzet! psi vsake velikosti, morajo pa Imeti nagobčnik.
• Za svojim lastnim pogrebom. V Ko-hlju na Japonskem sta si priredila pred nekaj dnevi dva 70 letna zakonska svečan pojrreh. Po ulicah se je vil ogromen sprevod z dvema praznima krstama, za katerima sta stoipala oba 70 letna »mrtvecat, sorodniki in Številni prijatelji. Tndl niso man'kale najete ženske, da so jokale In cvilile radi Izgube, ki je zadela mesto vsled »smrtlc omenjenih zakoncev. Po izvršenem pogrebu pa je bil svečan banket, pri katerem sta se proslavljala »mrtveca« v sijajnih govorih in na katerem se je pridno Jedlo ln pilo. Končno so želeli »mrtvecema« še zelo dolgo življenje.
• Novi »svetniki« v RnsIJI. Znano je, da je sovjetska vlada s posebnim dekretom prepovedala krstiti otroke do 19 leta. Ker pa se ta prepoved ni obnesla. Je krst sedal dovoljen, ime pa lahko starši izb'rajo vet svoji volji. BoljševiŠkI organ »Izvestiiac pU §e o »moskovskih tipih« In pripoveduje zelo zanimive stvari. Tako te Jt zglasiT rek komunist v uradu za krščenje otrok In izjavil, da hoče dati svoji hčerki ime Volga.; Uradnik ga je začudeno pogledal. 01gat menite, kaj ne? Ne, Volga se Je glasil odgovor. Dobro. Plačajte 10 milijonov takse in napišite vse podatke. Mnogo otrok krstijo z Imeni: Federacija, Konstitucija, Komuna. MarscIIIesa, Svoboda in ceio Moskva* Delavec, ki je zadel srečko državne loterije, je krstil svojo hčerko Obligacija. Mnogo je tudi imen: Ribica, Cvetlica, Radost itd. Nova pratlka bo res zanimiva.
Darila.
— Družbi Sv. Cirila In Metoda v Llub-rjan! je vplačala gospa Klementina VončJ-nova  iz Ljubljane pokrovlteljnino Din 50
v spomin lOletnice Fr. Babičeve smrti. Iskrena hvala!
— Upravi našega lista je poslal: Za spominsko ploščo ruskih žrtev pri Triglavskih Jezerih* daruje neimenovan Din 10.
Za dr. Cirila !n Metoda: neimenovani Din 10.
Za slepe: g. Anton KrapŠ, tu Din 100 mesto venca na grob gospej LundrovL
Za starčka I. Kavčiča: G. Palovec tu.
Din 50.
Poizvedbe.
— Izgubila se Je temnorujava boa. Pošten najditelj naj jo vrne proti visoki nagradi upravništvu Slov. Ntroda.
— Zgubila se Je v ponedeljek po noči listnica z denarjem 6000 K od restavrr. \j Krapeževe po Selcnburgovi ul. mimo Narodne tiskarne, Betovnovl ul., Knezovi ul. do Kolizeja. Prosi se poštenega najditelja naj denar odda proti nagradi v pravi Slov, Naroda.
Glavni nređn'k: RAST O PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik:
VALENTIN KOPITAR.
P. M.
Častimo se saopćiti, da smo primili glavno zastupstvo „Tvornice iibicana Vrbovsko d. d.", pak Vam nudjamo do daljnjega prvorazredni proizvod iste, marka „Juneo" uz slijedeće cijene i to:
kod 1 sanduka po 69 paketa po Dio 4300*— po sanduka: kod 20 sanduka po 50 paketa po Din 4250»— po sanduku;
.5     .     . 50    .     .   • 4287-50  .     .    ; .  90     .     . 50    .     .   . 4225'- .     . ;
.  10     .     . 50    .     .   . 4275*— .    ; .  60     .     . 50    „     „   „ 4175— „     „ .
postavno vagon tvornico Vrbovsko, dobavno odmab, plativo gotovim bez odbitka unapred. Gornje cijene razumijevaju se uključivo monopolnn taksu.
Preporncajoć se cijenjenim narućnicima bilježimo sraojMii b.oij«. „BAHIJA", trgovačko prometno druitvo i veletrgovina mješovite robe, KARLOVAC. t«i. int.rub.n sr.
-
Stran 6.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 22. avgusta 1923.
Stev. 190.
A'1092
Draibeni oklic«
Na prošnjo dedičev se vrši vsled sklepa okrajnega sodišča v
Tržiču t dne 9. avgusta 3923 A 91 20-65 prostovoljna javna prodaja v zapuSčino po Jerneju Dovjaku od Sv. Ane 57 spadajočfh
vr.zdov p. št. 149 in 150 k. o. Sv. Ana dne 2G. avgust« 1023 oe 3. popoldna pri Sv Ani 87.
Izklicna cena za obe parceli skupvj je 132.000 K. Natančnejši pogoji se izvedo pri notarju v Tržiču. Tržič, dne 10. avgusta 1923.
JsnkO Svetli!, notar kot sodni komisar.
No^onstanovlfeao pcd|etJo
najsso potrebni© treč
isalnlh strojen
novih in tudi rablloalh- — Ponudbe z navedbo znamke in cene pod „Novo podjetje" na upravo Slovenskega Naroda.
trm
KOTNIK
Telefon 379
LJUBLJANA
Dunajska cesta 46
mestni tesarski mojster    Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike;   strogi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja-
*• najsigurnejša, najbolj poznana mub     higienska gumi sedanjosti
Strokovnjaško pregledana ln zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z največjo diskrecijo s povzetjem.
Uran Parfum erlfa, Ljubljana
Mestni trg If
NAJBOLJŠA rtUDI §3VM9Jiajji
I
■ Za odgovore uprave
■ noj so prtio« I 1 dinar.
'■j   mm 11
ri£gtjioia c5o 2i> I
ad Din S*—; vsako sa
r^ricliiia hoaoata 3G 3
psra, 2 d. ui*2£*r»o vred .j
t*
prodam
51
Zamenja se
krasna prostorna soba in kuhinja ter vrt z enako ali manjšo v Ljubljani ali okolici. Stanovanje je 5 minut od mesta Celja. Ponudbe pod „Solnčno" 6593 na upravo Slov. Naroda v Celju.
OVES"
bosanski letoSn ji kvalitativno zelo dober razpošilja na se strani 1.1. Braća Carić, „Kalende-rao'-, Bos. Bovi.
OLLH
Rozmane 8 H.
LJUBLJANA, Mlrie 4.
Ne pozabite obiskati
oddelek štv. 154 na LJUBLJANSKEM VELESEJMU
Častna izjavo.
Podpisani preklicujem in obžalujem vse, kar sem o g. Dr. Pavlu Janežiču žaljivega govoril dne 27.17. 11. na vrru gostilne Jurja Marenče na Dolenjski cesti z Izrecnim pristavkom, da je vse neresnično fn izmišljeno, kar sem govoril. Zahvaljujem se g. tožitelju. da mi je žaljenje odpustil in me rešil sodne kazni.
Ljubljana, 18. avg. 1923.
Struna F rano
Vagon čresla
proda F. Tome. Gorica* ne, pošta Medvode. 8617
Vila na Bledn
s petimi sobami itd. s j popolno opravo in čol* | nom sc proda. — Več se : izve v Ljubljani. Aškcr* . čeva cesta  15.  d^hod i/
podaljšane Bleiwcisov?; ceste. 8261!
Štiri dobre zidarje | Gospodarski
za adaptacijsko delo — j iščem proti dobri plači j za Ljubljano. — Naslov i pove uprava »Slovenske* j ga Naroda^. 8663 i
Tri stare violine i
se po ugodni ceni pro* dajo. — Naalov pove uprava »SI. Nar.«. 8647
Xa:i m
Prodam
pohištvo,    starinske in
druge predmete zaradi selitve takoj. — B^rgant,
Dunajska cesta 63 (dvo* rišce). 8665
Lovski pes
(balkanski brak) eno leto star, zelo lep, naprodaj. — Ponudbe pod »Perun 8654« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
za ealn tožavn
Od 11. do 18. avgust« 1923
Proizvodi domače i inozemne Industrije. Poljoprivredna velepro-izvodnja i prikaz poljoprivrednih mašina u pogonu.
Posjetite izložba!
Uizithe m koverte
priporoma
Indian-motor
dobro ohranjen, 7—9 HP, se po primerni ceni pro* da. — Poizvc se: Poljan* ska cesta št. 69 (v delavnici). 8653
Parcele
v sredini mesta, skupno ali vsaka posamezno, po ugodni ceni naprodaj. — Naslov pove uprava »51. Naroda«. 8648
Ročni voziček
na Štirih kolesih in več kanarčkov * harcerjev po zelo ugodni ceni naprodaj. — Sp. Siska, Šolska ulica 132. 8655
Pisalni stroj,
pisalna miza (preprosta), navadni voz za tezo, m a*
la in velika tehtnica (de* cimalka)   se  kupijo. —
Ponudbe pod »Decimalkn 8612« na upravo »Slov. Naroda«.
Vsako množmo
bukovih drv, cepljenih, suhih ter kostanjevega lesa za tanin kupi takoj ter prosi najnižje ponud* be za 100 kg franko vi* jjon. — Rudolf Derrfan. trgovec, Laško. 85S8
Malo posestvo
(hiša, vinograd, dve njivi in travnika) vse v do« hrem stanju, prodam za 75.000 Din. — Ana S vaj* gar. Bučka pri Raki, Do* lenjsko. 8606
Otroški voziček
za sedeti in ležati prodam za 2500 K ter železen štedilnik v dobrem stanju za 2400 K. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 8674
Proda se špecerijska trgovina
na prometnem kraju. — Ponudbe pod »Trt?ovira 150/8672« na upravo »SI. Naroda«.
300 zabofev
od pisalnih strojev Ideal se ceno proda. — Vpra* sati pri tvrdki The Rex Co., Ljubljana, Gradiiče St. 10. 8624
Pnch-motor
2% HP in pomožni mo* torfi znamke Cockerell, % HP, po nizki ceni na* prodaj. — Avto — Flor* jančič — Ljubljana. 7636
Kurjim
vsako množino starih kakor pokvarjenih juta* stih vreč po najvišjih dnevnih cenah. Istotako popravljam obrabi i ene vreče^ najkrajšem času m po konkurenčnih ce* nah. — Peter Kobal, iz* delovalnica slamnic in jutastih vreč, Kranj, Slo* veni j a. 8592
Službe
t
Dobra kuharica,
ki se popolnoma razume na gospodinjstvo, — se sprejme. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
Iščem službo
z« dojiljo, fn sicer za takoj.   —  Ponudbe pod
»Dojilja/8651« na upravo »Slov. Naroda«.
Zobotehnika
(prvovrstno moč) spre i* mem. — Ponudbe pod šifro »Zanosijiv/S6ri2« na upravo   »Slov. Naroda«.
Prevzemalec lesa
(lesni manipulant) ž>li promeniti službo: nastoni lahko takoj. — Ponudbe pod r>Les/*618« na upravo »Slov. Naroda«.
Pouk
v petju, igranju na kla* vir in v francoščini Oz* govor po francoski aka* demiiO daje absolventi* nja bruseljskega konser-vatorija. — Miklošičeva cesta 8/II. Sprejem: ponedeljek, sreda, petek od 15. do 18. ure. 8666
dobrega mesarskega po*! močnika: pla'ilo po do* j govoru in vajenca. Adolf t Žabjek, rr.csar in preka* ' jeva'-c. Poljanska cesta j št. 55. 5699
Mesta ^ost^odlnje
ali vzgojiteljice išče boli*
Sa 0n?r\r>di5na. Crc tudi kot dn\>tbnica k stari ro*
spri ali gospodu. — Po* nudbe r*a upravo »Slov. Naroda« pod »Srednjih let.'P664<r.
Konjskega blaten,
zanrsljivcga. treznega in pridnrrti sprejme z na* stopom s 1. septemh-om t. 1. *>Sadjcr»ja Ka'-olinin dvor« pri Ptuju, kamor i rmj prosilci naslovijo svrv je dopise. 8620
Sobarica
(začetnica), le pridno, po* Steno ter naobraženo kmetsko dekle, katera bubi snago in red. se sprejme v stalno sKižbo v hotelsko podjetje. — Plamene ponudbe je po* slati na upravo »Slovn* skega Naroda« pod »So* barica*7ačetnica '8667«.
Sorejme se
več dobrih samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade — konfekcijsko delo. Le zmožni m trezni naj se javijo v pisarni Emon* ska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobijo delo proti garanciji ali kavciji na dom.
strokovnjak
Čeh, 26lcten, o/enjen, z devetletno vsestransko
prakso, sedaj v Ranatu, išče mesta ali   v/a m v v
zak'jp gospodars'vo v meri okoli 50 juter, in si<
cer zaradi parcelacije m o* p? nnitopiti 1. marca leta 1^24 oziroma tudi prej. Pon*;dbe pod »P ' -8o02« na upravo »Slov. Naroda«.
Primerno mesto
pri večji tvrdki ali banki
sprejmem. Vešč sem slo* venskega, italijanskega, nemškega in francos'-cfla jeziVa v govoru in pisavi, ter bil zaposlen več let v inozemstvu. Na zahte* \*o par sto tisoč kron kavcije, ali kot soude! ;ž* nik. — Prijazne ponudbe pod »Inozemstvo« na: Aloma fompanv, anonč-na družba, Ljublinru. Kongresni trg 3.       N v
Strojepiska
perfektna v srbohrvaščini
in nemščini, se išče za *akojšen nastop pod dobrimi pogoji, v Ljubljani. Reflektira se samo na iz* vežbane moči. — Ponud* bc je poslati pod »Per* fektna strojepiska« na: Aloma Corapanv, anonč* na družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 8694
Kot zanesljiva oseba
išče primernega mesta pri poljubnem podjetju mlad trgovsko naobraicn go* spod z znanjem sloven* sitega, nemškega, srbo* hrvatskega in rusinskega jezika ter s 61etno pra* kso pri domači veletrgo* vini z vinom, najraje v Ljubljani, event. tudi v kakem drugem večjem mestu Jugoslavije. — Ponudbe pod »Takoj /8650« na upravo »Slov. Nar.«.
4»
* •
Vsakovrs;in ^ '
t v
izvrstno    nsseVav.i     4 -kupuje staro po na j vi cen.ih Ivan Flgar, | irski mojster. Ljubljana. I nova ulica 1Q.
MALI OGLAS
lahkn  izračuni: c mrr.i pošljite  i zrn.       v gotovini
ali v znamkah v pismu* * besedilom vred.
Zastavice,
zalepke   zn   trečolov iri faijtvo   pnšfo pri"r-N M. TiJ.-'.r. Ljnbljana, 1 ' '
ŠolsVe zvczVe in šolske potrebsčlii t
na debelo najceneje pri L. P e valčku, L j ubij i n >. Židovska ulica 4. 8568
Kateri dobrot'k
bi pomagal poštenemu človeku do poštene eksh stence? — Ccnj. pon'ui* be pod »Trgovec 80/8671«
na  upravo   »Slov. N.ir«.
Cement, premog in strecna opeka
stalno v zalogi pri H. Pe-trič. Ljubljana, Dunaja! .i cesta št. 33. Telefon 3 Skladišče »Balkan«, >
Sr>ortne x^o?c-
P >»»e*»»»»»»»»»4»».»»»-»»^
!  S anov^nia !
Prijazna soba
s posobnim vhodom m električno razsvetljavo se takoj odda mirnemu gospodu. — Ulica Stare pravde Št. 5. 8656
Na stanovanje
in hrano
se sprejmete dve dijakinji.   —   Naslov pove
cn   vt c/iAn ' *z suknja in usma. Šivane
ijprava »SI. Nar.«. 8649 klohukeJ tcr hi^c 5cvljc
Sobo iščeta     |£de,\,je  ^.lh:-L  TU:'j. ,
^ mj*0*,***       i Krnnj. pavi!ion »L«
novoporocenca,   cel dan ! na Ljubljanskem velesei zaposlena,    s   I.   septem* mu. brom. — Ponudbe pod »Novoporocenca '8566« na upravo »Slov. Nar.«
Na stanovanje
in hrano
se sprejmeta dva dijaka nižjih razredov srednje šole. Naslov pove uprava »Slov. Naroda« 8652
Iščem primerno
veliko sobo
s posebnim vhodom v sredini mesta za trgovsko pisarno. — Ponudbe pod »Agentura« 8697« na upravo »Slov. Naroda«.
Sobo
s separatnim vhodom, prazno aH meblovano, išče   gospodična, katera
Pohištvo
vsake vrste iz trdega ln
mehlcetja lesa. kakor t dl kuhinjske oprave itd duj
dim po konkurcneni;i er* nah. — Marija Andlovic,
mizarstvo in zaloga po*
hištva, Vidovdana]
sta št. 6. Ljubljana. 8692
K Sem zveze
z veletrgovci Itd. za v b l vrste poljskih priđell i v, ■ kakor tudi jabolk^ hruške ln slive. Dobavljam v vsaki množini tudi l vagone. — Ponudbe pod »Trgovec na de?e!; na upravo »Slov. Nar.«.
Kot družabnik
s sodelovanjem želi pri* stopiti   k   soUdnemn in
rabi čisto malo postrež* j dokazano dobičkanosne* be. Plača do 1800 K me* j mu podjetju vsestransko sečno in da event. 4000. trg. naobr. gospod b i do 5000 kron nagrade. — ma referencami in B0.< 100 Ponudbe pod »Hvaležna i dinarjev gotovine. — Po* 8673« na upravo »Slovens nudbe pod Z. Z. 37 skega Naroda«. na upravo »Slov. Nar.«.
5627
Oklic.
Na predlog tvrdke »TOVARNA POHTSTVA IN LESNA TRGOVINA VINTGAR V GORJAH NAD BLEDOM, DRU2BA Z OMEJENO ZAVEZO« po poslovodjih Franu Golobu, tovarnarju v Ljubljani in Antonu Jclencu na Bledu, koje zastopa notar Andrej Kuhar v Ljubljani, se bodo po sklepu okrajnega sodišča v Radovljici z dne 17. avgusta 1923 Nc L 575/23—1 tej dmžbi lastna zemljišča vlož. št. 33, 32 in 83 kat. občine Podhom % restavracijskim in tovp.rniSkim poslopjem v tVintgarju in vlož. št. 38 in 274 kat. občine Sp. Gorje z vso pritiklino, z vso tovarniško in industrijsko na# pravo, z vsem restavracijskim inventarjem in z vsemi premičninami prodala potom
orostoveljne javne dražbe
ki se vrši na licu mesta v tovarniškem poslopju v Vintgarju v petek
dne 7. septembra 1923
ofi 11. uri dopoldne.
Izklicna cena dva milijona dinarjev; pod to ceno sc ne proda. Vadij Din 200.000 je založiti pred začetkom dražbe. Najvišji ponudek pa je v celoti izplačati naj* kasneje 45. dan po izvršeni dražbi na roki sodnega komisarja, odnosno založiti pri zanesljivem ljubljan* skem hranilnem ali bančnem zavodu. — Zastavne pra* vice na zemljiščih vknjiženih upnikov niso v tem tangirane.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri sodnem komi* sarju in tudi pri notarju Andreju Kuharju v Ljubljani K Radovljici dne 18. avgusta 1923,
Aloizii Petfan, notar kot sodni komisar.
Nc Vni 167/23
7583
Moteli sedi MM oepioiii.
Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji lastnikov Franceta Janca in Osvalda Pengova iz Šmarja-Sapa na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina in sicer vi. št. 47 kat. obč. Šmarje, hiša z dvoriščem in gospodarskim poslopjem v Šmarju štv. 19, kjer se izvršuje gostilniška obrt in se nahaja trgovina z mešanim blagom, lik glavne ceste, 7 parcel njiv, 1 pašnik, 2 gozdni parceli, i travnik, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku Din 390.0C0.
Dražba se bo vršila dne
3. septembra 1923 ob flO-
pri podpisanem sodišču, v sobi štv. 38. Vsak ponudnik mora založiti pred pričetkom dražbe vadij Din 30.000.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je položiti v gotovini v 14 dneh po domiku pri sodišču, do takrat pa se mora obrestovati s 6 %.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi itv. 33.
Okrajno sodišča v LJubljani,
Ođd. V1IL dne 13. julija 1923.
Pristni, naravni
I
s sladkorjem vkuhan
po 21 Ue? za 1 kg
nudi lekarna
i. PftoH ■ Wm
Dunajska cesta
■1
se dobi po ugodnih cenah
vsako množino. Prodajni urad šentjanškega premogokopa Ljubljana, Krekov trg 10. 6214
CD ■ CD ■ CD ■     ■ CD E3 CD ■ CD ■ CD H CD B CD 5 CT Z CD :! CT :
Naro&ajte ..Slovenski Narod*2
OIOIOIOBOBOIOIOMOBOIOBOBOBO
Iščem
prvovrstnega knjigi-
ki bi bil zmožen samostojno voditi pisarno. — Lastnoročno pismene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Veletrgovina." §623
(i
Restavracija „110
LJUBLJANA. Sv. Petra cesta štv. 7
v bližini južnega kolodvora s krasnim senčnatim vrtom in lepim salonom za druStva in zaključne družbe nudi
izborita pristna vina, vedno sveže zagrebško pivo11, okusna jedila.
Čez ulico vino ceneje.
Zbirališče Gorenjcev.
Se priporočata Josip in Katinka Korošec.
legantna novost za dame
%! Tj.
m m
Svilene pelerine y,Waterppoof(<v oepremočljive, znotraj podložene s gumo. V Tieh velikostih in raznih barah k dobe pri tvrdki
t
DRAGO SCHUMB, Ljubljana. Dvorni trg 3.
I       f flfl Ju    {Isk    ^aW«4 ilOrem**
70