1926 Romarska cerkev na Črni gori Priredila brata Kaukler Tisk Ptujske tiskarne. nv aV^v.^^ r»*) ('Gi\vti1 \2n , 1 Romarska cerkev ■v na Črni gori. Vtisi kcžjepotmka, vodnik po cerkvi in zgo® devinski podatki. Priredila in založila krata Raukler. PTUJ 1926. Tisk Ptujske tiskarne v Ptuju. KAZALO L KAKO SEM ROMAL NA GORO. Mirko Kaukler II. ROMARSKA CERKEV NA PTUJSKI GORI- Ivan Kaukler. III. ZGODOVINA. Ivan Kaukler. S15"} ■ a m I. Kako sem romal na Goro, Popotnik, ki romaš po beli cesti, tebi sem pisal in hotel bi, da tudi ti romaš z ljubeznijo, trdno vero in zaupanjem v srcu po beli cesti do črne cerkvice na Gori. A * ■ '• . - ir > ■7 V v . ' ' T JL ežka je prva beseda in oprost, prijatelj, če bc trda in okorna. Hotel bi, da bi bila vsaka moja beseda pre= pojena z ljubeznijo, kakor je vsaka grudica tvoje zemlje nasičena tvojega znoja. Prvi solnčni žarki te poljubljajo pri delu — <<•>-<• . <• ' gega se soJnca te po* na svojo grudo. Pogledam ti v oči, prijatelj. — Sveta ljubezen je slika v tvojem ogledalu, globino tvoje duše pa ti razjeda črna skrb. Bo li rodilo tvoje mukepolno delo tudi zaželjeni sad? Pogled obračaš k sinjemu nebu in tiha, iskrena molitev se ti izvije iz skrbeče duše. »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam Tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh . . . .« Prijatelj, vidim, kako ti klone glava še globlje na prša in da ti skrb ni več skrita v najtemnejšem kotičku tvoje duše. nego prišla je na dan in zarisala svoje ostre črte v tvoja lica, potemnila tvoj ljubeznipolni pogled, prepojila kri tvojega telesa in zdaj si ti kmet, kakor stojiš pred mano, sama črna skrb,- in da ni rahlo upanje objelo tvoje duše, ko se ti je vila iz skrbeče duše iskrena in ljubezni polnp* molitev proti sinjemu nebu, umrl bi zdravljajo mraka si prikljenjen od skrbi. Trdna vera v ljubezen in dobroto Večnega je tvoje življenje. Prijatelj, hodil sem po beli cesti, ki se je vila med žitnimi polji. Ob cesti je stal grobo obtesan križ. Tudi Njega, ki je razpet na križu je oblikovala okorna roka. A le tujcu se zdi ta križ kmečki in nelep, Ti prijatelj, pa pogledaš vsako jutro z zaupanjem in iskreno prošnjo v srcu nanj. Tvoji pogledi so prepojili križ inNjega, ki je na njem, z mogočno lučjo, da sem oslepljen obstal, trudoma pri* stopil in z nevrednim poljubom poljubil samo vznožje križa, da ne bi oskrunil njegove svetosti. Dalje sem šel po beli cesti. Sredi vasi sem zagle= dal med hišicami cerkvico, ki si jo ti sezidal v svojih skrbeh in upanju. Preprosta je cerkvica, kakor si pri= prost ti, ki ljubiš zemljo. Oltarje si okrasil s cvetkami svojih poljan, z ljubeznijo si prepojil vzduh v cerkvici, da se krepiš sam v njem, če ti duša omaguje, če ti je skrb začela razjedati tvojo dušo. ~ Srečal sem procesijo. Pred njo je stopal starček s križem v roki. Obstal sem, da je šla mimo mene. Ena sama molitev se je vila iz globin src. — »Zgodi se tvoja volja . . . .! Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« Dolgo, dolgo sem stal ob strani, dolgo je zrlo moje oko za vami, ki ste s trdno vero in z zaupanjem v srcu romali po beli cesti do cerkvice na — Gori. — Postoj, popotnik, ki romaš po beli cesti! Postoj, poglej v zrcalc svoje duše, da boš čistega srca zahrepenel k Materi milosti, ki kraljuje v cerkvici na Gori. Rahle rosne solzice so podrhtavale na bilkah, kakor vztrepeče umirajoče dete, privito na materina nedra, v zli slutnji, da ga utrga v naslednjem trenotku temna moč od materinih ljubezni polnih prs. Bele roke Velikega •duhovna so odprle tabernakelj in dvignile rdečo hostijo iz keliha. V milijonskih /arkih se je zaiskrila žareča ho* stija in oblila z mogočno lučjo dolino in hrib. V temni slutnji so vztrepetale solzice na bilkah. Težke sence moči so se razmaknile in moje oko je omamljeno zrlo v lepoto. Zvonovi na Gori so ubrano potrkavali. Nežne, mehke ročice so odnašale zvoke širom po krajini, Boža* joče se je privila pesem ubranih zvonov mojemu ušesu, privila se k zelenemu listu, da je vzdrhtel v blaženosti .kot dekle, ki se ji je v srcu porodila hrepeneča ljube* Bežen. Božala je pesem pisano polje. Zazibala se je prostrana poljan, nagnile so se bilke kot jeruzalemski narod, ko je Kristus stopil med njega. Rahlo je poljub* Ijala pesem hiteče valčke potoka ih 'z rahlim poljubom na mokrih, kipečih ustnih so hiteli dalje, dalje , , . . Ob kraju bele ceste je klečal starček. S koleni je Bil v cestnem prahu,- od dolge, mukepolne hoje z nešte* timi brazgotinami pokrite noge pa je božala travica ob cesti. Obleka mu je bila beraška in blatna in videlo se je, da ni bila nikoli njemu vmerjena. Globoke gube na čelu in na ohlapnih licih so upodabljale obraz bebca. Spodnja ustnica mu je visela do pol brade. Roke je bil sklenil na prsih k molitvi, oko pa se mu je obrnilo gor na hrib. Listnice so se premikale in neslišna beseda se je vila gor k cerkvipi in se spajala z glasovi zvonov v mogočno pesem na čast Materi na Gori. — Svetnik je bil. Tako majhen sem se zdel samemu sebi, ko sem občutil večno glorijo, ki jo je dihala cerkvica na hribu. Težko mi je postalo v duši, ko sem pogledal v umazane globine svoje duše. Stal sem pred večnim izpovednikom. in duša mi je naštevala moje grešne misli in dejanja. Toliko je bilo greha v moji duši, da sem spoznal, da jim ni konca ne kraja in da mi noga nikdar ne bo smela prestopiti praga Tvojega svetišča. V tem trenotku pa je veliki zvon na Gori razločno zapel besede Razpetega: »Pustite jih k meni . . . !« In poromal sem, željan tolažbe za svoje raztrgano-srce, navzgor po strmi stezi, da se okrepim. Pod košato staro lipo stoji križ,- navaden je in polj® ska cvetka mu je edini kras. Znamenje trpljenja. Za križem stojita dve hišici. Majhni sta, s slamo kriti. Iz: nizkih okenc, ki zrejo v dolino brez pisanih barv, gleda siromaštvo. Kdo je postavil križ ravno pred te hišice siromaštva, da mi je bila že prva postaja tako težka ? Pogledal sem k cerkvici in hotel sem že vprašati, zakaj, to gorje pri nogah Njene ljubezni. Ko tako vprašuioče gledam, mi zazre oko po hribu raztresene kočice, vse majhne ob vznožju,- večje na rebrih in velike in lepe na vrhu kraj cerkvice. Ravne so stene hišic na rebrih, okenca so barvana s pisanim cvetjem, okrog hišic so posejane cvetke. Pred hišico ob pešpoti stoji križ. Lep je, svetla je barva njegovega lesa in vrtnice poljubljajo ranjene noge Križanega. Zakaj mi je postalo tako lahko pri duši? Mar zato, ker me je omamila lepota cvetočih rož? Ne, u Samo zato, ker sem bil že bizu zadni postaji, ker sem. se bližal kraju svoje poti in prihajal bliže novemu. Toda pot do cilja je težka in strma. Težko sem prestavljal od dolgega romanja utrujene noge. Zadnjih par pedi pota sem se s palico porival naprej. Pot je vodila. preko dvorišča trške hiše. Strma je, in kamenje leži na njej, mehko prst pa napaja gnojšnica, ki se razliva z dvo= rišča trške hiše. Kaj nisi mogla skriti pred tujcem svo= jega pravega obličja, kaj sem ti moral pogledati narav** nost v srce, kaj bi ne bilo lepše in prijetnejše, če bi za* zrl pri zadnjem koraku svetle, bele stene mesto gnoja ? Žalost mi je objela dušo, ko sem pomislil da mi hudob* ni ljudje mogoče nalašč polagajo na pot tako kamenje. Stopil sem med hišami prav v sredo trga, prav pod stopnice črne cerkvice. Kar sem videl, so bile samo neumne sanje, saj hiše so bele, visoke, ponosne in vesele. Tu ni ne gnoja, ne siromaštva, vse je lepo in praz* nično na delavnik. Tako je, kakor se spodobi za ta kraj, ki ga gleda tisoče in tisoče oči leto za letom in ga je je že gledalo miljene oči skozi stoletja. Nisem pogledali k cerkvici, ker so bile stopnice same tako strme in šemi je zdelo, da vodijo kvišku, kvišku, morda celo do neba, Uklenile so moj pogled trške hiše, ki stoje kakor stražniki ob vhodu k cerkvici, da jih moraš nehote, skoraj šiloma pogledati in spregovoriti najpoprej z nji* mi prijazno besedo, najpoprej njim žrtvovati vsaj jmajhen košček ljubezni, predno se obrneš k cerkvici, Žandar« merijska postaja, občinski urad, trgovina, krčma in zopet; krčma. Vsi napisi na teh hišah pa so pisani z velikimi in na daleč vidljivimi črkami. Zdele so se mi kakor one: itablice na vratih visokih uradov. — »Najprej potrkati!« — Sprejme te gospod pisar, še ena vrata in zopet po* trkati, povsod pa moraš tiho in neslišno zapustiti sled na pisalnih mizah, da lahko korakaš do naslednjih vrat, •da smeš vstopati v lepše sobe pred večje gospode. — Oprosti, prijatelj, da postaja moja beseda zbadljiva in nelepa, ali zato, prijatelj, je resnična, da, celo preres^ nična. Vse lepo, vse čisto in nežno, kar je prej polnilo mojo dušo, ko sem stal pod hribom je v trenotku oblila ogabnignojšnica iz trške hiše. In sklenil sem iztrgati lepotičenje iz svojih misli in gledati z očmi, ki segajo v resnico. Naj bo žalostna ta pot, ali pravična je. Videl -sem črne z neštetimi brazgotinami pokrite noge berača kraj ceste pa nisem pomislil, da je naša pot trda, dolga in posuta z ostrimi kamenjem, ob katerem naše noge krvavijo. Sanjal sem kot otrok, ki se je privil k mate= rinim prsim. — Nekje v globini pa je bila iskrica majhna in nevidna, ki mi je bila upanje in mi je dala moči, da sem krepko uprl pogled in gledal in gledal, čeravno so mi bile oči od solza motne. Krepko verigo so sklenili stražniki, samo en vhod in en izhod so postili odprt, da si primoran stopiti pred njihovo vprašujoče in zapovedujoče oko. O kako dobro* so poznali ti, ki so si zidali te hiše, slabosti človeka! Na romanje si šel, pred ciljem pa si pozabil, po kaj si prišel in kakor slepca te vodi dobra roka vodnika najprej v krčmo. Tam sediš za mizo, romar. Molitev in pesem sta ti bili v srcu, ko si hodil po dolgi poti, zdaj ti je pa na jeziku prešerna beseda in govor, ki ga rodi razlito vino. Trnjeva je pot, kajne, popotnik, in težko se odreče človek poskočni pesmi in vriskajoči harmoniki, ki, prepodi vse žalostne misli. Zato si romal, da ti sije iz. tvojih vinskih oči pohota, ko zreš v dekle nasproti sebi?' In križ si prislonil tje za vrata. Kolikokrat se ti je zdrz« nilo srce, ko si bral o gobi, prepojeni s kisom, ki jo je* ponujal vojak Umirajočemu na križu. Ti pa si ga postavil v kot za vrata in ga napajaš z vinom, razlitim po-umazanem podu, napajaš ga s pohotnim pogledom, s, prešerno pesmijo in kletvico. Danes še ne vidiš slike svojega lica, morda jo za* gledaš jutri ali pojutrišnjem — morda še pozneje — toda enkrat se boš pogledal, in če ne prej, takrat, ko bo pri tebi koščena dekla v gostih. Odprta noč in dan so groba vrata, ai' dneva ne pove nobena pratka . . . Memento mori! (Prešeren.) Hujši smrad se širi tukaj, kakor tam zadaj za trške* hišo. — Oprosti, če sem te razžalil, morda gledam pre* črno. Ali lastno srce hočem rezati z ostrimi noži, da izkrvavi,- bolečina mi je v tem trenutku prijetna in želim si jo, ker čutim, da je resnična. Pa saj ti ne zamerim. Prišel si ja v svojo hišo, do* mov si prišel in svatovski mora biti sprejem v domači hiši. Stoletja si romal in nosil svoje žulje na romanje, v stoletjih si ti sezidal ponosne hrame v trgu. Romal si,, da izprosiš za se in za svoje milosti, pa si le prišel zidat trške hiše. Če bi bil to tvoj prvi in zadnji namen, po* zidal bi bil lahko svojemu bratu, ki se ga je siromaštvo oklenilo, hišico, da ga popelješ v lepši kraj, kjer sije solnce.toplo in prijetno. Romar, ozri se k stopnicam, ki vodijo v svetišče, poglej kamen na desni — veš li, da je to kamen sra^ mote? Tatove in razbojnike so privezovali ob njega, da si jim lahko pogledal v lice — tatovom in razbojnikom. Tisoče oči se je obračalo v njihovo lice, in že zaradi tvojih grdih psovk, radi tvojih krivičnih pogledov, radi sramote same so zaslužili nebesa. Romar, jaz pa vidim nešteto kamnov sramote pcv=> sejanih po trgu. Ti si jih sejal in še danes so privezani na nje ljudje, ki pa niso ne tatovi, ne razbojniki, ampak pravični ljudje, ker je tako božja in ljudska volja. Odpri oko in videl jih boš. Ne glej jih odkrito, samo poškili na nje, drugače se ti zgodi, da te neusmiljeno udarijo, ker si se jih upal pogledati. Boj se jih, kajti njihova moč je izrastla iz tvoje slabosti. Ti sam si jih rodil, gospo** darje, in sedaj jim služiš, hlapec ponižni. O, in tudi vsakemu izmed vas, romarji, je na hrbtu privezan kamen, ker pa je na vaših plečih, ga ne vidite. Hinavski si kažete lica, da se ne spoznate po bremenih na plečih. Si li že videl sliko svetopisemskih trgovcev, romar? Ozri se po trgu in videl jih boš. Prišel si do Nje, ki je rodila Razpetega, do Matere vseh mater, z ljubeznijo v srcu, pa ti je roka preslabotna, da bi izdrla bič izza tvojega pasu ter izgnala iz preddvora templja farizejske trgovce. Ali ne vidiš, da so prišli le zato, ker so zavo= hali ko hijene tvojo slabost, in ne vidiš li, da nosijo v polnih nahrbtnik torbah tvoje žulje, tvojo s siromaštvom •oznojeno grudo. Pog!ej in razjokaj se. Da sem močan kot Bog, da je moj bič tako dolg, da bi z enim samim zamahom spodil farizeje iz templja — prišel bi ti, o romar, in bi me kamenjal do smrti, ker sem ti bil pravičen in resničen. V tej bolečini je vztrepetala solza na trepalnicah mojega očesa, se odtrgala od stoterih svojih družic in kanila na oskrunjeno svetost tvojega hrama. Mati na gori. Zdi se mi, da gledam v oči svoje rodne matere, ko sem se ozrl po tebi, cerkvica. Kakor nebogljen otrok, ki se zateče k ljubeči materi, tako dopusti, da priromam k Tebi, Velika Mati, in se razjočem v tvoji neizmerni samoti. Sest stopnic sem prestopil in moral sem obstati. Na sedmi stopnici je bilo napisano: »Ozri se na desno, poklekni, da pogasim ogenj tvojih strasti, ker moraš čist stopiti na sedmo stopnico. Jaz sem sveti Florijan!« — »Tvoja molitev naj bo brez besed, da ne oskruniš tišine, ki vlada v Njenem kraljestvu. Molči in moli! Jaz sem sveti Janez Nepomučan!« Storil sem, kakor mi je bilo zaukazano, in stopi! sem prerojen na sedmo stopnice. Moje utrujene noge so postale peroti in zdi se mi, da sem sedemnajst stopnic prekoračil v snu. Vprašujoče sta pogljedala angelja na desni in levi stopnjic v mojo dušo. »Cist sem«, sem dejkl in pot mi je bila odprta. Črez zeleno travo sem pohitel naravnost do velikih vrat. Mati, pred Tvoja vrata sem šele stopil, pa mi ponujaš tolažbeželjnemu kelih bridkosti. Mati, kaj mora res že otrok zajemati svoje življenje iz globin tvoje žalosti? Težka je pot bridkosti in trpljenja,- bo li pač onkraj-trpljenja topel dom, da si spočije moje srce? Oko mi je zrlo v podobo smrti Matere božje nacf velikimi vrati. Na mehkih blazinah leži v trpljenju izkrvavela Matir Sveti Janez ji z ljubečimi rokami popravlja zglavje. Okoli Nje pa so zbrani apostoli in z brezmejno žalostjo zro-na umirajočo. Velika Mati, Mati, ki živiš v srcu vseh mater, vidim-te v svoji lastni materi. V duši mi je težko kot še nikoli, v življenju. Mati, zakaj si navdala mojo ubogo grešno dušo s toli strašna slutnjo, ki mi kakor igla počasi leze v samo živo srce, da koprnim v grozi. Mati moja, tvoja smrtna postelj bo trda, trša od hladnega kamna, ker nisem videl v tebi ljubezni in ti je nisem vračal. Toda, mati,, sedaj, v tej uri spoznanja se mi je napolnilo srce s to» liko ljubeznijo, da bo segala od vekomaj do vekomaj. Mati, cdpusti svojemu sinu, ki si ga nosila pod svojim srcem, da ne bo njegova pot tako trda in težka. Slab je v dušj, ali v svoji slabosti te ljubi neizmerno. ' Človek, kdo si bil, ki si ob tej uri spoznal mojo trpečo dušo, pa si šel in mi ponudil tolažbe? Na desni strani pri velikih vratih je podoba Matere z Jezuščkom v naročju. Sveti trije kralji ga pozdravljajo in mu ponujajo darove. Neslišne, ne, neizrečene so tvoje besede ali vendar jih je moja sluteča duša razbrala. — »Bodite kot otroci in vaše bo moje kraljestvo!« Oskrunil bi svetost tvoje duše, če bi izpregovoril nevredno besedo, kajti ni ptice pod nebom, ki bi znala izpeti to visoko pesem. Svetlo mi je postalo v duši kakor mi je bilo poprej temno in težko. Na levi strani pri velikih vratih v isti višini kot je podoba smrti Matere božje, če ne celo za spoznanje višje, sta grba gospode. Zardel sem do temena od sramu, O prevzetnost človeške duše, ki ne poznaš kraja svojemu napuhu! Morje krvi in gore krivice so zarisa* ne v tvojih grbih. Grmade od miši objedenih okostij tvojih tlačenih hlapcev so skrite v tebi. Sto in še več rabeljskih valpetov je vklesanih v tebe. Krvava in žalostna štorija mojega naroda je pisana v tebi s krvavimi črkami. Jezušček v naročju Matere, ali se še nista zdrobila ta spomina v prah pred tvojim pogledom? Kako majhen sem pred Teboj! Kako ničev črv s svojim sovraštvom v srcu. Ti pa praviš v svoji neizmerni ljubezni: »Odpusti jim, Oče, saj ne vedo kaj delajo!« Samo majhen košček te ljubezni je sprejelo moje ubogo srce, ker premajhna je bila izbica v moji hišici, da bi nagrmadil vse bogastvo v njej. Toliko pa je bilo v moji kamrici tega zaklada, da so se odprla velika vrata na stežaj. Slabša je beseda od mene. Padel sem na kolena, ker so bile preslabe moje noge, da bi nosile to pezo sreče, ki me je obsijala mahoma, nepričakovano, tako, da nisem vedel, kako je prišlo nadme. Slutil sem, da prihajam v hram neizmerne ljubezni, da pa je v tvojem hramu tako velik zaklad, tega pa moja duša ni mogla razbrati. Žulja%re roke so polagale v potu svojega obraza kamen na kamen. ^Polagale so nevede, tako da niso ve= dele, kaj zidajo. Čutile so le, da morajo dati duška svojemu hrepenenju, da morajo spregovoriti večno besedo, ki bo sijala s hriba. Človek, ki si polagal kamenje, si ii vedel, da je ta hram tvoja molitev? Nejasno in nezavedno je bilo tvoje hrepenenje od početka, samo kvišku k sinjemu nebu so hitele ptice tvoje duše. Naravnost v sinjino neba si hotel poleteti. Kot škrjanček si zagnal svoje hrepenenje kvišku, ravno in navpično kot steber. Tam visoko v sinjih višavah, pa si se videl samega v svojem neizmernem hre^ penenju. V strahu osamljenosti so se sklenili vršički tvo^ jih prstov na levi in na desni roki. Ko si občutil, da so se roke sklenile k molitvi, si zaslutil ono, po čemur si hrepenel. To se je zgodilo v neizmernih višavah, kjer je Njen prestol. Tako visoko je to, da obseva s svojimi žarki, ki valovijo iz ljubečega materinega srca, cel svet. Po ljubezni je hrepenela, človek, tvoja uboga ranjena duša, le ta lek je iskala v sinjih višavah in našla ga je. In da nisi postavil v ta hram njene podobe, jaz bi bil vedel, komu si zidal, po čem si hrepenel in kaj si na-šel, kajti tudi jaz sem se rodil iz dela njene ljubezni. Tudi moja mati, vse matere stoje ob njeni strani. Vsak otrok je na svojih ročicah ponesel svojo mater tja pod Njen prestol. Ker si zidal hram Njej, ki je Mati vseh mater, postavil si hram tudi svoji materi, ki te je rodila. Pa si bil ti velik, človek majhno dete, in si izoblikoval Njeno podobo in sebe si posadil v njeno naročji. Tja si jo postavil pred velika okna, da jo obseva milijonska solčna luč. Ukradel si košček rdeče jutranje zarje in jo razgrnil za Njeno podobo kot veliko rdečo rožo. Na rožice si posejal zvezdice, ki si jih pobral v sinjih višavah. Listi te rdeče rože ne odpadejo nikdar, angelci jih božajo z mehkimi rokami, da nikdar ne usahne življenje v tej rdeči roži. Solnčne žarke si odrezal kra= doma in splel zlat okvir okoli rdeče rože. In kronal si Veliko mater z zlato krono. Pod Njeno okrilje pa si položi! trpeči rod. Ko si pa oblikoval trpeči rod, prišla je plahost v •tvojo dušo. Nisi videl v človeku več svojega brata in svoje sestre, videl si gospodarja in hlapca njegovega, Z drzno roko si kronal svoje gospodarje z zlato krono. Gospodarjeva krona je enaka kroni, ki si jo položil na Njeno sveto glavo. Povzdignil si nevrednega črva v do= stojanstvo, enako Njenemu. Prav k Njenim nogam si položil njihove podobe in roke si jim povzdignil k molitvi in prošnji. Ali veš, človek, da v srcu krivič-> nega ni ljubezni, da je on le v svojem posvetnem pod« Jepu dvignil svoje roke k prošnji, da mu je srce nare« kovalo le besede, polne sovraštva, da bi se povzdignil v višino Njenega prestola, ker je hotel postati s svojim sovraštvom v srcu enak Njej, ki obseva ves svet z lju« iezniio. Vidim te in vem, da ni bilo hudobne misli v tvojem srcu, ko si oblikoval to podobo. Bila sta le strah in siromaštvo, ki sta ti vodila tvoji roki. Odsevu svo« jega hlapčevstva od vekomaj si podelil verno obliko. Sam sebe, večnega Sužnja, pa si postavi! v najtemnejši kotiček. Samega sebe, ki ti duša in telo trpita od udar« cev onih, ki se gnetejo ob Njenih nogah, si malodane hotel pozabiti. Skoro nejasna je tvoja podoba. Zdi se mi, da trepetaš v večni grozi, da te ne ošvrkne gospo^ darjev bič, ker si se upal slediti njegovim stopinjam,, hlapec nevredni. Snemi mu krono, sleci mu plašč in zagledal boš-človeka, enakega sebi. Jaz pa pogledam v dušo tebi in njemu in prisodim tebi, hlapec, mesto pri nogah Velike matere,- njemu pa, tvojemu gospodarju, bi izoblikoval obraz njegove duše, da bi hlapec za večno zrl v lice njegove duše, v hinavščini in sovraštvu spakedrano in. postavil bi ga na kamen sramote. Oprosti mi, ki si oblikoval podobo, da te prekoravam, vem da je bil udarec velikega biča tako oster, da se je zarezal globoko v tvoje meso in da ti je duša oslabela pod silnimi krivičnimi udarci tako, da nisi mogel ustva» riti podobe, vredne tvoje duše. Prav na dnu tvoje trpeče duše pa je vendar gorela iskra resnice in upanja. Ko sem stal pod hribom, se je dvignila rdeča obla, iznad horiconta. Upanje je postala resnica, obžarjena od krvavordeče zarje ~ — V svojem trpljenju si postavil, človek, pred podobo-žrtvenik. Tvoji darovi niso dišeča kadila, niso plod tvojega polja, svoje trpljenje daruješ dan za dnem od veko* maj in prosiš usmiljenja v ljubezni. In tako veliko je bilo tvoje trpljenje, tako silno tvoje hrepenenje po odrešenju,, da si postavljal svojemu trpljenju zmiraj nove spomenike in postavil si jih toliko, da si v svojem obupu napolnil vso cerkvico z žrtveniki. Zdi se mi, da si si hotel s svojimi koščenimi, izmozganimi rokami iztrgati odrešenje od nekod. StaS sem pod hribom. Z mogočno lučjo je obsevalo arebešho solnce hrib in dol, vso neizmerno pokrajino. V rsrcu vseh onih, ki so romali po tej krajini, pa so se poigravali solnčni žarki in rajali v njih srcih v otrošketn 'veselja. Na levo od velikega oltarja kraljuje v svojem za* tišju zamorska Mati božja. Cegavo trpljenje je neizprosno zarisano v tvoji čr* nini ? Mar niso to jok in stok, klici na pomaganje, •doba ljudstva, v krvi se potapljajočega? Za stoletja setu jposluhnil nazaj in čul sem glas iz davnine, glas poln grenkobe, glas v krvi zaglušen. Stotisoč mrličev je vstajalo iz grobov. S to tisoč •duhov je spregovorilo strašne besede. Vsaka spregovor* jena beseda pa je bila enaka besedi, ki je zvenela iz prvega groba. Iz enega groba se je prelivala beseda v drugi .grob in v tisoči in stotisoči in naposled je postala samo eno krvaveče truplo tako veliko, da je pokrilo vso ne* azmerno pokrajino, da mu nisem videl ne glave ne nog. Samo v nastežaj odprta prša sem videl in zrl v krvavo srce, ki je govorilo besede, težje od najvišjih gora, 3 svojimi prsti sem zaril v krvavo drobovje in iz* trgal v bolečini drgetajoče srce. Do neba je vriskala Sol e čin a, črez nebeški svod je poskakovalo krvaveče srce od gorja. Kot sodnega dne je krvavo žarelo nebo na iztoku, s krvavo zarjo napajajoč zemljo, posvečeno žalosti. Pod goro, v siromašni kajžici se je sklanjala mati nad zibko, v njej pa je ležalo dete in potovalo po prelestni deveti deželi. Tudi materino srce je poljubila krvava zarja, da je vztrepetalo v slutnji, ki je postala v krvavem svitu resnica, zavita v dolg, črn plašč, ki se je vlekel od iz= toka do Gore, izpod polmeseca na turbanu pa je žarelo-dvoje votlih oči. Strahoto je prerezavalo skovikanje sove. V predsmrtnem strahu je pograbilo dete desno ma= terino dojko, zarilo svoje drobne prste v živo meso prav do srca. V drugo je zaskovikala sova. Tedaj se je pri« vilo dete s celim drobnim telesom k materinemu srcu in mu v svoji grozi izželo poslednjo kapljo krvi. V tretje je zaskovikala sova in plašč ogromne pošasti je pokril telesi. — . Sova je utihnila in odletela na sosedovo jablan. Ža. njo pa je plapolal črn plašč. Z izžetim srcem v rokah je poletelo dete do cer« kvice na Gori in položilo svoj dar na žrtvenik pred podobo Velike Matere. Bolečina in trpljenje izžetega srca sta se prelivali v srce Matere božje, da se je zvijalo od skeleče rane kot črv. Žalost Velike Matere pa je kipela do neba in prosila na pomaganje. Tedaj se je spustilo ogromno črno zagrinjalo z neba in zastrlo pokrajino. Črna noč je legla na cerkvico, da zakrije neizmerno bolest. Strahotna sova je hitela od soseda do soseda in skovikala, za njo pa se je vlekel črn plašč črez hiše sosedov. Pri zadnjem sosedu so imeli krvavo pogreb« ščino in tedaj se je sovi zahotelo poleteti tudi na zvodnik, da trikrat zaskovika. — Ogromen zastor je padal od neba, pred zastorom pa je ležala sova z zlomljenimi perutnicami. Mogočno se je dvignilo sofnce iznad gora. Črn plašč je pokrival ohlapno vso zemljo proti jugu, kar je je moglo doseči oko. Cerkev pa je žarela v svetlejši svetlobi in le črno zidovje in črnina podobe ste pričali o bolečini, ki je objemala hram v tej uri grozote. Preslabe so moje roke, da bi nosile srce, pretežko od tolike bolečine. In da sem stal do vekomaj pred grobovi in da sem do vekomaj poslušal besede iz grobov, ne bi jih nikoli doslišal. Toliko je bilo grobov in tolika je bila teža ene same teh besed, da bi bil moral nositi breme celega sveta in še več na svojih slabih plečih, če bi bil moral poslušati do brezkrajnega konca. Šibile so se mi že noge od peze trpljenja, ki sem ga hotel vzeti nase, samemu sebi sem se zdel starček z devetimi in še več križi in še ni bilo konca Kalvarije. Ubogi grešnik sem moral pogledati še globlje v trpljenje, moral sem izprazniti kupo bridkosti do dna. Neslišno je stopila smrdeča smrt čez prag ,• neslišno je pristopila k izvoljenim in jih poljubila z vročim po^ ljubom na čelo. Kot hijena je prišla plazeče črez prag, odš/a po črnem delu zopet, hitela v sosedov hram, po* ljubljena in hitela dalje od soseda do soseda neumorno, nevzdržno. Pred njo groza, za njo jok in obup. Nad črnim truplom matere se sklanja otrok. Z drobnimi rokami tipa po očrnelih grudih, ki so njemu vir življenja. Mati je dala otroku življenje, otrok pa ni mogel oživeti materinega srca. Zemlja j e pokrita s trupli, omadeževanimi z vročim poljubom. Črez trupla hite ljudje : O človek, mogočna je postava smrti in njen korak meri klaftre. Tvoje noge pa so v grozi oslabele in siopicajo. Njena hoja je zavestna in ona ve, kam pelje njena pot. Ti, človek, pa se opotekaš in brez cilja blodiš preko trupel. Prehiteti hočeš velikega kosca, pa ne veš da laziš za njim kot pes za gospodarjem in da je tvoje telo že zaznamovano z vročim poljubom.. Hotel bi srečo, pa ne vidiš, da si s tisoč verigami prikovan na trpljenje in da je tvoj trud zastonj ? V svojem obupu so pohitela trpeča srca pod Tvoje okrilje. Velika Mati. V neizmerni ljubezni si odpoijub-Ijala vroče poljube raz njihova čela. Triumfalno je hitela smrdeča smrt čez plan, ni se ozirala v svojem zmagoslavju in tako ni videla, da je hodilo Usmiljenje po njenih stopinjah in rahlo poljubljalo zaznamovana čela. V tej hudi uri, ko se je smrt plazila črez pragove, je zraste! iz trpljenja nov oltar. Na desni strani v Njenem hramu so trpini upodo=> bili svojo gorje. Zareče nitke so se trgale od hriba, le hram Tvoj je še obsevala mogočna, rdeča zarja. Pod zadnjimi poljubi je kopnelo zidovje, na hribu je zrastlo veliko srce, krvaveče iz tisoč in tisoč ran. Iz ran pa je lila vroča ljubezen, tekla po hribu v tisočerih potočkih in polnila široko pokrajino. Sredi noči je zavalovalo neizmerno morje. Do ne-bes so kipeli mogočni valovi. Nad njimi pa se je po* rodilo sredi temne noči solnce in sejalo ljubezen na veke. SPISAL IVAN KAUKLBR. Romarska cerkev na Ptujski gorL Za zgodovinski in popisni del uporabljeni viri; 1. Spominska črtica »Božja pot k Materi , Božii na Črni gori«. Spisa! dr. Avg. Stegenšek. 2. Časopis za zgodovino in narodopisje. »Historičniportreti na oltarni podobi župne cerkve na Črni ali Ptujski gori. Objavi! prof. Dr. Fr. Kovačič. 3. Pripovedna pesem »Črna gora«. Spi=* sal I.T.Turkuš. 4. Zgodovina novega veka. Spisala f Pr-Komatar in dr. K. Capuder. Popis oltarjev, njih ustanova in zgodovina je skoro natančno vzeta iz Stegenškove brošure, ker ie v njej ravno to najbolje in poglavitno popisano in se do danes ni izprementlo. Na južnem robu gornjega Ptujskega polja se dviga v lahne megle zastrt zelen ^ in pravilen holm s prijazno •cerkvijo. Je to Ptujska ali Črna gora, kakor jo imenu= jejo. V ozadju pa lebdi Haloško pogorje in nemo gleda v ta prijazen kraj slovenske domovine. Ptujska gora je ena izmed najbolj priljubljenih ro= marskih cerkva, V času romanja prihajajo tisoči in ti= soči, da se Mariji na Gori poklonijo in priporočijo. Po železnici, ki vodi iz Čakovca čez Ptuj, pribite romarji iz sosedne hrvatske dežele, ravno tako iz zapadnih kraljev dravske ravni cd Maribora, Hoč čez Pragersko in Iz juga od Poljčan, Ponikve in drugih krajev. Kdor pride peš, jo mahne po bljižnicah na Goro. Navadna pot pa vodi iz postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju med nizkimi gozdiči tja do prvih grebenov visokega hribovja. Pot se zavija na desno izza iepe vasi s cerkvijo* sv. Lovrenca, na levi mimo miina in leze po strmini v velikem loku proti Gori, Ponosno se dviga iznad belih hišic po pobočju hriba romarska cerkev. Masivna in ocrnela zgradba priča o davnih prešlih dneh. Iz trga pod cerkvijo hite široke stopnice mimo orožniške postaje na desni h ka=-menitim in širokim vratom. Poleg stopnjic ob desnii stoji sramotilni kamen, gotovo že 100 let star. Na ta kamen so privezali obsojence, tatove in prerekfjivce v času sejmov in shodov tako, da so jih ljudje videli javno in da so spoznali, koga naj se varujejo. Gotovo je teh postopačev in malopridnežev bilo dosti, posebno ker je na Goro prihajalo mnogo ljudi. Ob vznožju stopnic stojita na vsaki strani dve sohi. Na levi je Sv. Janez Nepomuk, kanonik v Pragi„ ki je bil iz verskih razlogov 1. 1393 v Voltavi utopljen,. Od takrat je on zaščitnik zoper povodenj. Na desni strani pa je kip sv. Florijana, krščanskega vojščaka in varuha zoper ogenj. Na širokih stebrih vrat ki vodijo na zelenico okoli široke cerkve, pa kraljujeta dva an= gelja. Na njih se opaža zob časa, ki ne prizanese niti kamenju. Mogočno štrli na pol počrnelo kamenito zF dovje proti sinjemu nebu, da vabi na daleč ljudi v svoje naročje. Cerkev sama je zgrajena po poznem gotskem vzorcu. Visoka okna so zgoraj zožena in špičasta in glavni vhod ali portal deli po sredi steber na dva vhoda. Cerkev je bila prej obdana z zidovjem in utrjena. V letih 1814 do 1832 je bil trdnjavski zid po večini raz= dejan. Stoji še danes samo en svedok prejšnje utrdbe,, trdnjavski stolp, ki pa služi sedaj za stanovanje. Zup= nišče pod cerkvijo so zgradili jezuiti, ki so opravljali cerkveno faro vse od !. 1615 dalje, dokler ni bil njihov red odpravljen. Na severnozapadni strani je k zidu. prizidana mala kapelica v gotskem slogu. Je to kapela svs Antona, ki sloni na štirih stebrih. Bogato izklesan, modeliran nastavek s streho nosi tri grbe Celjskih grofov. V kapeli je v sredi lesen kipec čudo= delnika sv. Antona Padovanskega , ob strani pa sta dve kameniti figuri. Ena je nadangel Gabrijel, ki s štolo na vratu, kleči in pozdravlja Marijo. Ona pa gla* vico nagiba proti angelju v znamenje, da se uda v voljo božjo. Ta kapelica je bila oltar Oznanenja, ki je po= prej stal na koncu južne ladje na moški strani v cerkvi. Poklonil ga je celjski grof Friderik II. V 18. stoletju so oltar prenesli pod vedro nebo na sedajni prostor, ter ga preuredili v kapelo. Na sredo pa so postavili kip. sv. Antona. V svoji brošuri »Božja pot k Materi Božji« roti profesor Stegenšek, da se naj krivda nepoučenih pred= nikov popravi in oltar Marijinega Oznanenja prenese na stari prostor. Starine in predvsem take umetnine se: morajo ceniti, kajti one so edine, ki nam svedočijo o starih, slavnih časih. Glavni vhod je posebno znamenit. Pod krasnim obokom sta na levi izklesana dva angela z grbom Celj* skih in Ptujskih grofov, na desni pa se klanjajo sv. Trije Kralji Jezusu in Mariji. V sredi nad vratmi leži Marija na smrtni postelji, obdana od žalujočih apostolov. Sv,. Janez ji popravlja zglavje, sv. Peter pa moli iz knjige mrtvaške molitve. Slika predstavlja »Smrt Matere Božje.« Na levi velikih vrat je hodnik na stebrih, ki se po njem pride v organistovo stanvanje. Zraven spada že prej omenjeni trdnjavski stolp, ostanek utrdbe izza tur-ških časov. V spodnjem delu je hlev, v srednjem klet, zgoraj pa je prostor, kjer se vadi cerkveno petje. Visoki zid, ki je prej obdajal cerkev, je bil za polovico znižan po župniku Krizmaniču 1. 1814 — 1834. Ta je pustil odstraniti tudi ostala dva obrambna stolpa. Ker je cerkev bila prava trdnjava, posebno v turških časih, najbrže velikih stopnic, ki vodijo na ozek prostor pred cerkvijo, ni bilo. Pač pa je bi! vhod čez globoko izkopan jarek v enega izmed stolpov. Sedanje stopnice so prizidane. Proti Turkom je bila utrjena cerkev gotovo varno zavetišče za uboge Gorčane, ki jih je čez noč napadla ■sovražna druhal. Krasen je razgled z zelenice na vse strani! Nejlepši pa je razgled vsekakor z zvonišča v stolpu. Kamorkoli zre oko, so same livade, ravnina, breg in dol, grape in daleč tam vzadaj modrikasto sivi obrisi zelenih pogorij. Ravno pred nami na južnem iztoku so valoviti bregovi ob Dravinji. Kakih pet minut oddaljena, ravno pred nami. Stoji cerkvica sv. Lenarta s farnim pokopališčem. Med hribi se vidi iznad drevja zidovje Majšperga, grada Stattenberg in pa sv. Bolfenk, Za prvimi grebeni se vleče Haloško hribovje na levo, dokler se ne izgubi v lahnem valu daleč tam doli v ravnino. Proti Hrvatski zapirata pogled visoka Ivanjščica in Macelj, Na levo !tam doli sloni na hribu podružnica sv. Janeza Krstnika v Halozah. Vzadi, na desno, molčita ostro začrtana 860 m visoka Donačka gora in okrogli Boč. Proti iztoku so med hrihovjem sv. Vid, na sprednjem koncu Haloz, pa grad Bori in Zavrč. Malo pred njimi v ravnini je Dornava in za njo med zelenimi polji, livadami in gozdovi neštete vasi in pa grad nemškega viteškega reda-Velika Nedelja. Proti severu vstajajo iz tal ljubki hribi,, valovje naših žlahtnih Slov. goric, ki sega daleč naokoli proti zapadu. Ob Dravi navzgor nas vabi grad Ptujskih gospodov, sedaj last grofa Herberstajna ki se dviguje na zelenem hribu iznad mesta Ptuja. Z Gore je najbrže najdivnejši razgled na Ptuj. Dale proti zapadu zagledamo v zelenju grad Vurberg, ki je tudi last Ptujskih grofov. Izza njega pa se smehlja beli stolp sv. Barbare pri Vur-bergu. Daleč tam vzadaj se vijejo vrhovi Kozjaka, severno od Drave, doli proti Urbanu in sv. Križu. Med Pohorjem, ki je največji gorski greben, ki ga vidimo južno od Drave, in pa med Kozjakom leži v sivih meglah jedva vidni Maribor. Ob lepem vremenu se gorski masiv Pohorja izgublja v ozadje z najvišjim svojim Črnim vrhom do koroške dežele, ki jo varuje še višja, belo besteča Uršula. Mimo širokega Boča. tostran ravnine, pa zre oko ob redkih prilikah Savinjske in Kamniške planine s strmimi in zasneženimi vrhovi. Doli ob vznožju Črne gore leži pisana preproga, dokler zre oko. Bele vesnice se vrstijo med zelenemi pašniki in žlahtnimi njivami in sredi med njimi reže svojo strugo srebrni pas široke Dreve. Bele ceste in železniška proga preko ravni, se vijejo daleč, dokler se ne izgubijo v sivini. Takih razgledov se gledalcu nudi le malokje, Nizka je Ptujska gora in vendar se vidi skoro 50 km nao- koli. Kdor količkaj ljubi prirodo, kdor obožuje Stvarni-ka, ki nam jo je stvari!, naj pobožno in vdano občuduje to krasno sliko. Noga zastane, ko stopimo skozi veliki portal v cerkev! Prijazen hlad in sveta tišina nas objame in obnemogli strmimo v to, kar so ustvarili naši pradedje. V pisanih trakovih se krade solnce skozi visoka gotska okna in odbijajoč se na kristalnih lestencih, neslišno boža pc hladnem petstoletnem kamenju. Oko se začudeno obrača na vse strani in stika po vseh kotih. Visok, skoro 35 metrov dolg in 14 metrov širok prostor je razdeljen na tri ladje. Cela vrsta dragocenih oltarjev in kipov krasi stebrovje in vabi začudenega romarja. Ladje so oddeljene z vrsto šesterovoglatih stebrov, ki nosijo obločje in slonijo na oglatih podstavkih. Okna sama so pravcato mojstrsko delo. Kameniti stebriči se na .gotskem vrhu zavijajo v krogih in trolistih ter se spuščajo v ravnih drogovih do tal oken, da jih delijo na troje ožjih polj. Ta polja niso poprej bila izpolnjena z naslikanimi in mavričastimi stekli. Nad in za glavnim oltarjem so štiri okna, največ- pa jih je tam, kjer se strnejo ladje. Kot cvetka med cvetkami stoji naravnost pred nami na koncu veliki oltar. Zdi se, da so roke, ki so neumorno delale in klesale leta in leta na cerkvi, tukaj ustvarile nemogoče in da so umetnost prekosile. Tu prebiva Najvišji in vabi romarju, da mu potoži svoje gorje. Za tabrnakljem je vzidana podoba, ki je očarala in ki so se ji že tisoči klanjali. »Mati Milosti« je ta •čudodelna podoba. Koliko vzdihov si cula. Mati, koliko sojz si videla, koliko radosti si pripravila in koliko za^ -h val no s ti si žela! Vsa zgodovina romarske cerkve, rekel bi, se je vielesila v tem umotvoru. V sredi stoji vzvi=> .šena in neomadeževana, večno dohra in lepa Marija z Jezuščkom v naročju. Okoli nje pa lebde angelci, ki od=> grinjajo krase in širok plašč, pod katerim so se zbrali zastopniki vsega človeštva. Med njimi vidimo posvetne na desni: kralje, kraljice, viteze, meščane in meščanke, kmete in kmetice. Na levi pa klečijo v goreči molitvi: ■cesar, kardinali, škofi, redovniki in redovnice. Vseh figur je 81. Ganljivo je, kako vsi enaki pred Bogom, stegujejo v molitvi svoje roke k Mariji — večni pripročnjici, .Niso te figure izmišljene,- nego one nam predstavljajo dostojanstvenike on? dobe-, ko je bil izdelan ta relief. On nam predstavlja zgodovino tedanjega časa in je zato neprecenljive važnosti. Umetnik, ki je najbrž samega sebe naslikal in uvrstil samega sebe med vrsto molilcev na tej sliki, je priprosto označil osebe svojega časa glede na njihov položaj v tedanjem narodu. Isti umetnik je najbrže izvršil na glavnih vratih »Smrt Mas Tije«. Postanek slike bi verjetno spadal po raziskovanjih, v leta 1408 ali 1409. Leta 1910 je sliko prenovil umet* nik Viljem Sirach iz Gradca in odstranil razne priveske, ki so prvotni umetnini bili dodajani. Tako sprva na sliki jezuit, ki spredaj na levi od Marije kleči. )e to lesen kipič, ki se da sneti. Dodali so ga jezuiti, ki so upravljali cer= kev od 1. 1615 do 1. 1773. Nad sliko so grbi Celjskih grofov, ki pa so zabrisani. Ozadje tega reliefa tvori pisana mramorna stena. Na vrhu oltarja je večni Bog, obdan od šestnajstih an=» geljev. Na straneh visita dva angelja s kadilnicami v roki in v znamenju večne molitve, ki se vije v obliki kadila do Večnega, pripravljata pot do Boga, Na epi» stelski strani je iz tankih, umetnih stolpičev izdelana streha, pod katero so v svojih časih sedeli mašnik in leviti, V bližini velikega oltarja so še štirje kipi. Na evangeljski strani je sv. Ignacij pri Celju, od 1. 1425 pa je imel od Celjskih grofov v najemu grad Forchteneck pri Šoštanju v Šaleški dolini. Opravljal je službo stotnika vojaške posadke v Brežicah. Za Gorsko cerkev je dosti daroval in je ustanovil s svojim premoženjem kapelansko mesto tkzv. beneficij. Na levi strani se vidi ,^v. Barbara, pri-prošnjica za srečno zadnjo uro. Na desni je škof Erazem, priprošnik za trebušne bolezni. Umrl je v laški Gaeti 1. 303, Naslednji oltarček, ki je skoraj ves pozlačen, ima zgoraj sličico Marijinega bega v Egipt, spodaj pa kip brezmadežno spočete Device med podobama njenih staršev sv. Joahima in Sv. Ane. Prihodnja je kapela Sv. Frančiška Ksaverija. Leta 1682, ko je po celi Evropi razsajala štrašna kuga, je pridrvela tudi v naše kraje. O tem imamo več spomenikov, tako Marijin spomenik na minoritskem trgu v Ptuju. Tudi Gorčanev je obiskala in jih nemilosrdno žela. Tedanji vikar Jurij Žnidaršič je zbral svoje vernike v cerkvi ter se priporočil z njimi sv. Ksaveriju zoper kugo. M V pridigi jim je tolmačil delo tega apostola, ki je na otoku Manaar in v mestu Malacen rešil prebivalstvo kuge. Ko je strašna morilka, ki je miljene pograbila prenehala, so iz hvaležnosti temu svetniku postavili kapelo z grobnico. Svetnikov oltar je sezidal Umetni mojster Krištof Reiss iz Maribora. Nad oltarjem kraljuje več angeljev, med njimi pa visi slika sv. Adolfa, škofa v Osnabrucku. Slika nam ga prikaže klečečega pred oku« ženim bolnikom. Pod njo je zanimiva slika sv. Ksaverija. Na spodnjem robu so naslikani mrliči vseh starosti in obojega spola, ki jih je pomorila kuga. Pretresljivo je, kako ubogo dete zaman steguje ročice in kriči po materi, ki mu jo je ugrabila kuga. Živi pa bežijo pred strašno pošastjo in si tiščijo nosove, da nebi zboleli. Bolj na desno, občuduje indijski kralj čudno prikazen: ana gelji neso na oblakih sv. Frančiška, ki pobožno gleda Kristusa, razpetega na liliji. Slika predstavlja najbrže: kako svetnik reši otok Manaar strašne kuge. Pred glavno slik o Je kip Lurške Matere, ki jo deloma zakriva. Številni spomeniki nam pričajo, kako je v 14. in 15. stoletju grozovito razsajala »črna smrt« po vseh evrop= skih deželah. Razširila se je iz Indije preko Krima na sever, pa po morju v italijanska pristanišča. Pobrala je skoro četrtino vsega evropskega prebivalstva v svojih največjih nastopih leta 1348. Proti sredi 17, stoletja Je počasi prenehala. V teh najhujših časih si je narod po* iskal zavetišča v cerkvi in v znak rešitve in hvaležnosti zgradil trajne spomenike v čast svetnikom. Pod korom je postavljen oltar sv. Križa z Bogom Očetom na vrhu, spodaj pa s križem v sredi med Ma* arijo in sv. janezom ter vernimi dušami. Na straneh sta :sv. Boštjan in sr. Rok. Na ženski strani sledi izpod kora: oltarček Matere Božje. Marija sedi pod križem, plače in briše z robcem oči. Oltar je stal poprej na moški strani tam, kjer je bil postavljen prvotno oltar Marijinega Oznanenja. Le tega so,, kakor je že znano, postavili v kapelo sv. An» tona zunaj cerkve. V drugi polovici 19. stoletja so pre= mestili oltar Zal. Matere na žensko stran, kjer danes stoji. Za prižnico je več stoletij star oltar. Je to oltar Rožnega venca. Zgoraj je slika sv. Rozalije, ki je de=> dala pokoro na hribu Pelegrino blizu Palerma v Italiji. Njeno truplo so našli 1. 1624 in njo častili kot svetnico in zaščitnico zoper kugo. V njeno čast so zidali tudi cerkev pri sv. Juriju ob južni železnici 1. 1667. V sredi oltarja je izrazito umetniško delo. V srednji vdolbini sedi z Jezusom v naročju Marija Devica ter v desni roki drži žezlo in rožni venec. Krasen lik je izklesan iz kamna. Na levi stoji sv. Andrej, apostol in ljubitelj sv. Križa, na desni pa mučenica sv. Katarina. Bila je aleksandrij^ ska modrijanka, ki so jo izprva mučili na kolesu in jo pozneje obglavili. Spodaj na nastavku pa klečita dva pDmiča, ustanovnika tega oltarja in goreče dvigata .svoje roke k Mariji. Nadaljni oltar kaže zgoraj Boga Očeta, v sredini sv, družino in doli podobo Srca Marijinega. V skončni kapeli ženske strani je postavljen oltar lavretanske Matere Božje. Zgoraj je jezuitski svetnik Frančišek Borgia. On je rodom Spanjolec in je bil pod= •kralj. Pozneje je postal duhovnik in predstojnik Jezusove družbe v Rimu . V sredi je Marijina podoba,, ki je posneta po starem kipu iz cedrovega lesa v italijanskem Lovretu, kjer tisoči častijo Marijino hišico-Loreto ima skoro isti sloves ko Lurd. S seboj so ro* marji prinašali posnetke Marijine hišice. V slovenskem-Štajerju je bilo 13 loretanskih kapel, tako v Ptuju, Mariboru in Slov. Bistrici. Na slaven božji pot nas spominja: tudi kamenit kip sv. Jakoba starejšega, brata sv. Janeza Evangelista. Njegove kosti so shranjene v Komposteli na. Španskem. Tja je romalo nešteto romarjev iz vse Evrope, tudi iz Slovenije. Sv. Jakobu na čast so postavili blizu Celja in Celovca cerkve imenovane >Galicije« pokrajini, kjer leži Kompostela v Španiji* Jakoba predstavljajo kot komposteljskega romarja z romarsko haljo, palico in. klobukom. Na desni je slavni Škot’ Nikolaj ali Miklavž,, ljubljenec vseh hiladih. Bil je nadpastir mesta Mire \r Liciji, znan čudodelnik in član prvega vesoljnega cerkvenega zbora v Niceji <1. 325>. Pri vzhodnih Slovanih je jako čislan in ga danes tudi pri nas slavijo. Na predvečer sv. Miklavža prejemajo otroci lepa darila. Kdo bi ne poznal Miklavža s pastirsko palico in črnega par-keljna, s košem na hrbtu, ki naučita poredne mališe moliti. Na oltarni mizi je slika sv. Alojzija, ki naj bo vzor vsakemu mladeniču. Večina oltarjev je posvečenih Mariji. Umetniške roke so jo izklesale, kakor smo videli, res mojstersko n z ljubeznijo. Brez razlike stanu so jo častili vsi in ji hvaležni stavili krasne oltarje. Še marsikaj je lepega in zanimivega v cerkvi! Prižnici nasproti je kip sv. Janeza Nepomuka* Eden pa stoji rzunaj ob visokih stopnicah. Prižnica sama je !epo izdelana, naravno polirana in z zlatimi okrasi obrobljena. Nad njo pa bdijo na strehi »vera, upanje in ljubezen«. Na stenah vise slike sledečih Marijinih sorodnikov: na moški strani navzdol: sv. Kleofa, škof, sv. Marija Kleofa, sv. Joahim in sv. Elizabeta in na ženski strani navzgor: sv. Jožef, sv. Caharija, veliki duhoven, sv. Ana in sv. Janez Krstnik. Kor 'je bil na novo zgrajen 1. 1696. Starega je uni* •čil požar. Iz istih let so tudi orgije z dvema perutnica« Trta, ki je na njih naslikano Marijino oznanenje. Na južni steni poleg kora pa se vidijo ostanki slike sv. Krištofa. -Pravijo, da je bil 12 laktov visok. Na tej sliki je slikan. ■ožji mučenik Krištof: »Glej, prosim dobri Oče, da 4>i tukaj nobena bolezen ne zadela grešnikov, kjerkoli ■naredik? mojo podobo«. Ce se pomnejšc pogleda umetnine v cekrvi, se opazi, in je torej prvi ustanovnik Gorske cerkve. O tem govori vizitacijskS protokol iz 1.1567,- »Fundator istDieHerren von Pettau... Lebens und Vogtherren seyen die von Stubenberg«. Slovenska prestava se glasi: «Ustanovniki so Ptujski go» spodje, fevdni gospodje in vojdi na; so Stubenbergi«. — Bernardov naslednik je Friderik II. . Podedovali so njihova posestva in grb Stubenbergi. Beneficij , luteranske predikante. Ti dogodki so imeli odmev tudi na Gori. Zanimanje za katoliško cerkev je popuščalo. Ljudstvo ni več tako številno pohajalo k službi božji in romanja na Goro so prestala. Stubenbergi so v teh časih namestili pastorja z ženo, ki je ostal na Gori do 1. 1574. Ko so se plemiči spokorili in vrnili nazaj k stari krščanski veri, so tudi Stubenbergi predali cerkvene bene» ficije Gorske deželnemu knezu, ki je odslej nastavljal ka» toliške duhovnike. Prejšnje versko življenje se po teh ■puntarskih časih ni dalo z lepa oživeti. B. Jezuitska doba <1615—1786h Val luteranske vere je mogočno drvel čez vse avstrijske dežele. Nov nauk je pridobival na tlu v vseh slojih. Celo duhovstvo se je ogrevalo za njega, kajti ubožna cerkvena posestva in sa= mostani s svojimi dušnimi pastirji niso nič ovirali življenje luteranstva. Pričel je oster boj z nasprotniki katolicizma. Največje zasluge v tem boju zoper luterane so imeli Habsburžani in jezuitski red. Slednji seje posebno odlikoval v delu za reformo in razširjanje katoliške cerkve. Cesar Ferdinand je 1. 1551 pozval jezuite na Dunaj. Tu so usta* novili gimnazijo in reformirali poduk na bogoslovni fa= kulteti. Pod vojvodom Karlom so v Grazu ustanovili gim* nazijo, ki pa je 1. 1585 bila pretvorjena v vseučilišče.Ves pouk so potegnili jezuiti na se, ter vzgojili nov katoliški rod med plemstvom in višjim uradništvom. Da so pa lahko vzdrževali šole in kolegije, je vlada s papeževim dovoljenjem poklonila jezuitom cerkvena posestva v oprav* Ijanje. Gorska cerkvena fara s posestvi in posestva žup<« nije sv. Lovrenca na Dr. p. so prišla pod oblast novega jez. samostana v Ljubnem^Leoben) na gor.Štajerskem. Jezuiti so se tam naselili v gradu nadv. Ferdinanda 1.1613.. Ta jim je sezidal gimnazijo, cerkev sv. Ignacija pa so si, sezidali sami 1624—1660. Rektor jezuitskega kolegija v Ljubnem je bil župnik prt sv. Lovrencu in višji kapela« na Ptujski gori. Zanj sta opravljala službo dva vikarja, ki sta vodila brigo za cerkv. posestva. Vikar je moral skrbeti poleg tega za dušni blagor tržanov in romarjev-Služba je bila težavna. Na eni strani oznanjevati vero, na drugi pa kot upravnik cerkv. dobra, s podložniki biti strog, je bilo nehvaležno. Disciplina ljudstva je vsled nevzdržnih razmer bila zrahljana in jez. rektor je pod-vzel stroge mere: vsak podanik cerkv. občine je dolžan,, da hodi dnevno na tlako, kdor ima živino, tudi z vprego. Vikar naj jih pokliče večkrat dnevno, da se navadijo delati. Cerkvena posestva in zapuščene kmetije naj, se. dobro obdelajo. V slučaju, da proda posestvo, mora biti kupec podložnik jezuitov. Jezuiti so več ko 150 let upravljali gorsko faro. V cerkvi so postavili kapelo sv. Ksaverija in veliki oltar-Zvonik, ki ga je deloma strela porušila, so popravili po 1.1685. Ponovno popravljen je bil še 1. 1738 in 1774. V jez. dobi je romanje najbolj cvelo. Ljudstvo se je otreslo dvomov in z vnemo obiskovalo cerkev. V tem času čujemo o čudežih, ki so se zgodili na bolnikih.. Kdor seje zaobljubil Marijiin ozdravel, je prinesel s seboj, tablico, ki je na njej bil slikan čudež, včasi letnica in dogodek v pismu. L. 1660 so jezuiti dali napraviti bakrorez po Viljemu - Kiljanu.' Umetnina se je olirairfia, sicer po» . škodovana, ker je služila najbrže v kake posvetne s vrli e. Podobe na njej so precej spremenjene. Na bakrorezu so bili našteti najvažnejši dogodki od 1. 1638 naprej. Neki duhovnik jel. 1662 prepisal besedilo vseh tablic od 1.1638—1662. Vseh je bilo 34. Pozneje je drugi pripisal še 8 tablic iz 1. 1662—1681 in 15 tab^ lic z letnico brez teksta. Ozdravljeni so bili iz Kopr:v= niče, Varaždina, Ljutomera, Maribora, Ptuja, Ormoža, Sl. Bistrice in Lendave. Bolezni, ki so na njih zaobljub^ Ijeni ozdraveli, so božjast, slepota, hromost, gluhoča, gniloba rok in druge. L. 1735 so jezuiti zapisali število obhajancev. Bilo jih je 6220. Največji shod je bil oBin= koštih, ki je štel 1000 obhajancev. Kdor si ogleda ba« krorez, vidi: v sredi je posnetek izvirne podobe Marijine na glavnem oltarju. Naokoli pa so urezane slike, Id predstavljajo čudeže na podlagi tablic iz leta-1638 — 58. Na vsaki sličici je vrezana Marija v okvirju svetlega oblaka. Uslišala je gorečo molitev bolnika, in ta je ozdravel. Zgoraj so naslikani trije slučaji ozdravljenja. 1. slika; 12.X. 1649 je grofico Marijo Manrik zadela kap na levi strani. Zdravniki so obupali in ona je prosila za pomoč Marijo, in je ozdvavela. II. slika; Baronica Marjeta Herberstein je trpela na slabosti in glavoboli. Njeno dete pa je bilo pohabljeno. Zaobljubila se je z detetom k Mariji in oba sta ozdravela IILslika; Baron J. Karol Satier je imel 3fetno hčerko. Pozimi 1, 1642 jo je zgrabil hud kašelj in bila je nevarnost, da se zaduši. Oče in mati sta jo priporočila Mariji in hčerka je ozdravela. Na levi in desni strani Marijine podobe je še več tablic bolnikov, ki so se v molitvi zatekli k Mariji in čudežno ozdraveli. Koliko ljubezni in upanja so polagali na Marijo in koliko so jo častili, se vidi iz tega, da na vseh umetninah najdemo največ češčeno Marijo. Srednjeveške ustanove so sčasoma ponehale, poseb* no v protestantski dobi. Nove ustanove je založila 1. 1686 hči gostilničarja v trgu Vordernberg, Eva Gastei= ,ger. L. 1731 je majšperški župnik Miklavž Geist, za= pustil kaplansko mesto Gori. Bila je to doba verskega procvita na Gori. Po 1. 1750 pa se je z novega zečel velik odpor proti eerkvi. Val humanizma je stresal osnove mogočne cerkvene stavbe. V krogih izobražencev se je vse bolj širil duh svobodnega notranja. Ker je bil jezuitski red najbolj vpliven v državi, so ga začeli zatirati. Na pri= tisk držav je sveti Oče Klement XIV. 1. 1773 odpravil jezuitski red. Tudi na Gori so odpravili jezuitski red. Tedanji vikar Ivan Rebernik se je pismeno obrnil na cesarico Marijo Terezijo, da pridejo cerkvena posestva zopet v svobodno last. Toda državna uprava je vkljub obljubi prodala cerkvena posestva za 24.600 gl., vikarju pa je nakazala letnih 400 gl. in njegovim naslednikom 200 gl. Vikar tega udarca ni preživel. Umrl je kot zadnji vikar 1786' C. Župnijska doba od {. 1786 do danas. Z vlado cesarja Jožefa II. <1780—l790> se je politično upravno stanje docela spremenilo. Zavladalo je načelo, da je kralj prvi uradnik v državi. Cesar je uvedel enotno u» stavo za vse državljane. Eden njegovih najvažnejših u« krepov je cerkvena reforma. Kjer se redovniki niso ba* vili s poukom miadeži, je ukazal zapreti samostane. Iz premoženja samostanov pa je nastal verski zaklad, ki; naj odslej vzdržuje nove župnije. Avstrijskim škofijam je določil nove meje in ustanovil nove škofijevin župnije. Tudi Gora je dobila svojega župnika. Župnišče ro začeli zidati jezuiti I. 1768. Stavbo so nadaljevali leta 1777. L. 1914 je izbruhnila svetovna vojna. V teh naj= hujših časih se je mnoga gorska mati in žena zatekla v okrilje Mariji. In iz drugih krajev so prihitele žene, da v joku in stoku potožijo svoje gorje Mariji. Romar, če prihitiš sem gori, ne oklevaj, ampak raz* krij svojo dušo, razjedeno od tuge in skrbi. Prihitel bo lahen žarek, tja čez visoka okna,- mehka svetloba te bo-pobožala po licih in dobrota Večnega se bo razlila po tebi. W