Št 25.
V Gorici, v četertek dne 27. februvarija 1908.
Tečaj XXXVIII.
Izhaja trikrat na,.teden, in 4icer v torek, Četrtek in SObOtO ob 41. uri;, feopoldneMer stane po poŠt prejemana ali v Gorici na^nkpoSiljana-
vse leto'    >..•¦L«  .'*. .  . 15 K
Posamične Številko, stanejo 10 vin.
„S0CA" ima naslednje izradne priloge: Ob norem letu ..Kaiipot po Goriikem Jn. GradiJCans^ep „B.ažipot po Ijnbljant in kranjskih mestih", dalje trat v letu „Vozoi red žrleznic,  parni kov in poštni* tvw".
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulic, 5tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarnu A. GabrScek Na naroČila brez doposlane naroCnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se fočunijo *po* P«*tit-vHrtah 6e askano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka orsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta, obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovoi '
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavni.
t     Uredništvo spoatl tdioi St. 7 v Gorici v I. nad tt mogoC-j govoriti vsak dan od 8. do 12 od 2. do 5. popoldne"; ob nedeljah in o 13. dopoludne. UpravniStvo se na-.     i ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnlno in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi na] ae poSilJajo le uredništvu. Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne »padajo  v delokrog  uredništva,   naj  se poiiljajo   1» ttpraraištvD.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul.,JeIlersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališča! ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserraa.
Odgovorni urednik in izdajatelj I*!"*i Kavčič v Gorici.
Tclafon It. 83.
Za gospodarsko povzoigo'
»Gor. Tiskarna* A. GaprSčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
goriške dežele.
Naš državni poslanec Alojzij Št rekel j je predložil glede* na vladno akcijo za gospodarsko povzdigo naše dežele vladi spomenico, iz katere posnemamo to-ie:
Pogozdovanje. Da se zboljšajo klima« tične razmere Primorja, treba sukcesivno pogozditi vse golo in kamenito -zemljišče, ki ni prikladno za kako kulturo. Na leto bi trebalo v ta namen 20.000 K.
Vodovod Sz nanoškega pogorja za vse vasi na Kresa do furlanske nižine. Po celem Krasu od Postojine do Doberdoba in So-vodenj ni studencev in ves Kras trpi po leti pomanjkanje vode, Ta vodovod bi služIl ljudstvu pa tudi državni in južni železnici ter je neobhodno potreben tudi v vojaške namene. Načrti in proračuni so že izgotovljeni ter dosegajo svoto 6,000.000 K. Financiranje tega načrta ne zadene ob težkoče.
Preskrba z vedo v ajdovskem sodnem okraju. V Vipavski dolini v ajdovskem sodnem okraju ni pomanjkanja studencev, ali vodovodov ni. Treba bi bilo v ta namen za sedaj 100.000 K.
Regulacija rek, potokov in hudourni* kov. Tu sem spada Vipava, Branica ter mnogoteri manjši potoki. V to svrho bi trebalo 200.000 K.
Podržavljenje okrajnih cest in gradba novih voznih cest. Da se revno ljudstvo razbremeni, bi bilo treba podržaviti okrajne ceste ter poskrbeti boljše komunikacije. Nujno potrebne so cestne zveze: K a m n j e-Skrilje do erarnega gozda na Čavnu, oziroma do Trnovskega gozda; Pl i s k o v i c a-V e 1 i k i do l-B r j e do okrajne ceste Gorja nsko-Nabreži na; Gorja n s k o - M a v h i n j e - SI i v n o; G o-rjansko-Brestovica-Tržič; Kome n - V o j š č i c a - K o s t a n j e v i c a - M i-r e n; zgradba ali poprava cest in potij v občini Naklo. V ta namen bi bilo potrebno za prvi čas 300.000 K.
Železnice. Podaljšanje državne železnice od Vrhnike do Štanjela-Ko-m e n - T r ž i č. Zgradba železniške proge Stan j el-Divača. Podaljšanje državne železnice od Aj d ovšči n e do Posto-jine ter povrnitev 300.000 K, s katerimi so prispevale h gradbi Vipavske železnice občine in dežela. Svote v to svrho se ne more še navesti.
Šolstvo. Ljudsko Šolstvo naj prevzame i država, da se razbremenijo davkoplačevalci, ' ki morajo n. pr. v se ža n i ke m političnem okraju za leto 1908. plačati 110% davščine le za ljudsko šolo. — Ustanovitev državnih obrtnih, trgovskih i n k m e t i j s k i h šol s slovenskim učnim jezikom za slovenski del dežele. -- V državne srednje šole naj se uvede materinščina za učni jezik.
Slovensko »Goriško kmetijsko društvo v
Gorici." To društvo, ki zastopa namesto deželnega kulturnega sveta, kakoršnega ni v goriškem Primorju, interese kmetijstva dveh tretjin prebivalstva, treba podpirati z večjimi subvencijami. Na leto 50.000 K.
Brezobrestna posojila za popravo vinogradov v sodnih okrajih Sežana, Komen in Ajdovščina, Za omenjene tri okraje bi se potrebovalo v to svrho skozi 6 let po 50.000 K na leto.
Država naj prevzame hipoteke, ki ob-težujejo kmetska posestva, Dolgovi, ki ob-težujejo mala kmetska posestva, niso nastali vsled lahkomiselnosti, marveč vsled slabih let, slabe žetve i t. d. Povrnitev, ki naj bi se izvršila potom c. kr. davčnih uradov, naj bi trajala 30 let.
Popoln odpis zemljiškega davka. Odkar se plačuje osebno dohodarino, je zemljiški davek neopravičen, ker mora kmet dvakrat davke plačevati.
Zavarovanje in preskrba za starost. Zavarovanje in oskrba za starost obrtniških delavcev naj se raztegne tudi na kmetijske delavce in kmetovalce.
Zavarovanje. Premije privatnih zavarovalnic so previsoke. Zavarovanje naj prevzame država in želeti je o b 1 i g a t o r i č-nega zavarovanja za poslopja in poljskih pridelkov proti elementarnim škodam.
Živinoreja. Kakor skrbi država z žrebci za pospeševanje konjereje, tako bi morala misliti tudi na govedorejo ter imeti bike v svoji režiji. Za povzdigo obdelovanja njiv v V i p a v s k i dolini in za zboljšanje kamenitih njiv in tal za pašo v političnem okraju sežanskem bi se morala postaviti za premije stalna rubrika. Potreba bi bilo v to svrho skozi 10 let po'"20.000 K državne subvencije.
Živinozdravniki. V vsakem sodnem okraju bi moral biti nastavljen c. kr. okrajni živinozdravnik.
Znižani železniški tarifi. V Trstu je dosti hlevskega gnoja, ali prevoz na deželo je predrag. Pozi vije se c. kr. vlado, delati lia to, da se znižajo železniški tarifi iz Trsta do vseh postaj za sodne okraje: Sežana, Komen in Ajdovščina za prevoz gnoja na minimum, da se odpomore pomanjkanju gnoja v navedenih okrajih.
Okrajne bolnišnice in hiralnice, v vsakem sodnem okraju naj se napravi bolnišnica in hiralnica, da ne bodo obteževali troški za bolnišnice v Gorici in v Trstu v taki meri občin. Država bi morala zagotoviti stalni letni prispevek.
Inženirji. Pri vsakem c. kr. okrajnem glavarstvu mora biti nastavljen inženir, ki bi pomagal pri potrebščinah okraja glede vodovodov, cest itd.
Vse te točke kažejo, kako premišljeno dela naš državi; poslanec za dobrobit naše dežele. Spomenico vzame vlada v pretres, in ker zagotavlja, da hoče v istini dvigniti naše primorske dežele, mora vse take opravičene potrebe, druga za drugo, uresničiti.
Volilne gibanje.
Oolilen shod u Kobljeglaui.
Ker se je v naši občini želelo, naj bi se vršil volilen shod, da se zjedinimo za kandidate za prihodnji deželni zbor, prišla sta k nam gg. Alojzij Štrekelj, državni poslanec in Josip Štrekelj. V sobi g. Zege sešlo se je lepo število občinarjev, katerim je g. drž. poslanec obrazložil pomen deželnega zbora in njegovo delovanje v prošli šestletni dobi. Priporočal je, naj se voli v deželni zbor može nevstrašne in delavne. Ko je bil shod zaključen, oglasil se je znani Pipan, ki je izjavil, da shod je bil brez predsednika in da on je za to, da se voli kmeta. Poučilo se ga je, da vsakdo bi si želel vgoditi taki želji, soj zastopajo kmetje tudi v državnem zboru
častno svoje volilce, a predpogoj bodi, da je tiik kmet temeljito izobražen, sicer bi bila njegova navzočnost brezpomembna, da celo škodljiva, ker bi ne znal braniti koristi svojih volilcev. Dokler nimamo takih izobražencev, treba je, da si iščemo v to svrho može, ki čutijo z nami in imajo srce za nas; pri tem pa tudi poznajo vse težnje kmetskega stanu, med katerim živijo.
Z Banjšic.
Tudi k nam na Danjšice pravijo, da nas pride farbat Zgaga pardon Zega iz Kanala; pa najbrže ga ne bode, pravijo, da ga boli noga, da teako hodi; pa saj se lahko pripelje, saj nam je napravil vže tako lepo cesto, da se lahko z avtomobilom k nam pripelje. — Sedaj nam ga zelo priporočajo, da naj ga izvolimo tega spokorjenega grešnika Se za dež. poslanca, in ako se nam še to posreči, oblju-buje se nam, da nam napravi še električni tramvaj — in tudi vse dolgove nam bode poplačal. Srečni mi Banjškarji!
Ali mi mu svetujemo, da naj no hodi k nam, tudi urmohorja iz But ne maramo, da nas bode tarbol, kakor lani za cestni odbor. ,— Vže 7 let je za cest. načelnika; vže prvo leto nam je bil obljubil, da preden bode drugo grozdje zrelo, da se bode pripeljal po novi cesti k nam, ali kje je? Mi ga dobro poznamo. Naložil je drugim 20% cestne do-klade, a nam Gorjanom, ko moramo tri dni z vozom v Gorico, pa 36%; tako je pravičen ta katoliški mož.
i           Bili smo mi Banjškarji zmeraj zabiti, a
sedaj so se nam odprle ofci, tako da nas ne bodo nunci več imeli za norca.
j           Do   sedaj smo  zmeraj volili, kakor so
' nam nunci ukazovali, ali sedaj smo začeli či-
| tati tudi napredne časopise in prepričali smo se, kako delajo  napredni  poslanci za   svoje
' volilce, posebno državni poslanec Štrekelj.
j           Sedaj naj nam pokaže dr. Gregorčič, ko
smo ga vedno volili, kaj nam je vže dal, kakšne podpore, ko vedno plačujemo deželne doklade, a nismo Še vsi gorci niti vinarja udobili; on skrbi za Furlane, a nas ne vidi razun ob volitvah.
|           Toraj ako bosta Gregorčič in Zega sku-
kaj v deželnem zboru, to bosta prava dva lenuha.
Torej Zege ne bodemo volili, ker je ravno za nas tak,  kakor zgorej rečeno.   Ko
' so bili v cestnem odboru kanalskem možje naprednega mišljenja, smo plačevali vsi enake cestne doklade, a sedaj, ko ima ta veliki kmetski dobrotnik same klerikalne backe, dela kakor hoče. Kadar se je delala dovozna cesta iz Kanala na postajo, bi moral Kanal-cem večje doklade naložiti, a ker bi bil on sun najbolj prizadet,  smo  morali mi abogi
j Gorjani enake  doklade plačevati.  Tukaj je
'. pravičnost sv.  moža.   Torej,  Miha, pri nas
. bode trUa kaša.
D rtlirnu
so imeli klerikalci malenkosten shodič ob navzočnosti 60 oseb. Med razumnimi delavci nič navdušenja — sam strah pred župnikom Rojcem. — Navdušeni so le znani oštjarji in pašaretarji, najbolj umljivo ie organist Vuk.
„neodi)isen* kandidat.
Bovški Jonko, ki visi na vseh straneh s farovža in črne suknje, je »neodvisen kandidat" za trge! Najbolj zagrizen klerikalni dohtar Dermastia ga vodi okoli na vrvici ter kaže volilcem, pa vendar ni klerikalni, ampak „neodvisen kandidat" je gospod Jonko 1 Ne tako limanice hočejo loviti klerikalci volilce po trgih. Pa je vsa komedija precej preneumna.
Iz tolminskega okraja
nam piše priprost kmetic*: Le se ni preču-diti, kako 2najo klerikalci neumnega kmeta elepariti. Ker so volitve tukaj, obečujejo, koliko da jim bodo dali podpor za zboljšanje poti Zadlaz-Čadrg, ki je taka, da se človek kar naenkrat začne tresti, ? tem hipu naj mu pride slabo, gre pod rob. Kako strašno se motijo kmetje, ko še vendarle nekateri mislijo, da klerikalec je njih odrešenik. Pa se zelo motijo. Klerikalci obljubljajo srebro in zlato, potem pa po volitvah ni ne duha ne sluha. Marsikateri kmet pa je še tako kratkoviden, da ne spozna, kjer ga čevelj žuli. Kmetije propadejo, če bomo volili Se klerikalce. Zato pa nasvetujem, da jim obrnemo hrbet pri sedanjih volitvah.
Anton Jurelič,
posestnik v Kobaridu, je sprejel kandidaturo za kmečke občine v tolminskem političnem okraju. Volilci I Volite njega l G. Jurotič je sposoben prav dobro zastopati koristi kmečkih občin v gorah,
Osi na uolišče!
Volilcil Somišljeniki! Vsi na vo-liS5e! Ni kdo ne s*mo ostati doma. Glavno opravilo na dan 2. marca t. 1. je - volitev. Ne gledati na oddaljenost, vsi morajo na voliSče! Sveta dolžnoBt kliče vse volilce na volišče. Vzemite s seboj izkaznicoin volilni listek.
Rodoljubi! Pišite imena naših kandidatov na glasovnice. Učite, bodrite! Vsi na noge I Glejmo, kako delajo naši politični nasprotniki. Delajmo tudi mi od moža do moža, nevstrašno, neumbrrto! Potem smemo upati na lepo zmago.
DOPISI. Iz goriške okolice.
Iz Mlmi nam piše neki priprost Štanto-vec, a njegovega pisma ne moremo priobčiti y celoti, ker ga povsem ne razumemo. Iz njega posnemamo le toliko, da se silno huduje nad župnikom Rojcem, ker je odpravil cerkveno slovesnost na Svečnico z Grada v farno cerkev. Dopisnik trdi, da bi župnik rad prenesel vse slovesnosti z Grada v Miren, Vpraša nas tudi, zakaj da morajo biti mlada dekleta v mirenski cerkvi pokrita z ruto? Župnik Roječ to vedno zahteva na prižnici in kliče cerkovnike iz zakristije nad neke puntarice, da naj jih pokrije s starimi cilindri. Mi mu tega ne moremo pojasniti, a vemo le toliko, da zahteva tudi podgorski župnik, da morajo biti vsa dekleta in vse zone v cerkve pokrite z ruto. Smešna je ta zahteva in vsi tudi kle-rikfini Mirenci se jih posmehujejo. Sicer pa že ve župnik Roječ, zakaj da zahteva ravno ruto na lepi mladi ženski glavi l
Dalje pravi ta naš nepoznan dopisnik, da naj Stantovci enoglasno pokažejo Rojcu«-svojo zahvalo za vzeto cerkveno slovesnost z Grada na Svečnico pa dne 2. marca, ko ne bode nikdo volil njegovih goriških doktorjev Brencelj-na, Pavletiča in Fona. Tak odgovor bi bil najlepši odgovor temu mogočnemu župniku, ki obrača vse samo po svoji glavi. Ker je bila Svečnica že od pamtiveka na Gradu, zakaj bi ne bila tudi sedaj ob vladanju tega klerikalnega raogočnjaka? Stantovci bomo volili vsi ljudske prijatelje: župana Križnica, dr. Franka in delavnega poslanca Alojzija Štrekljal
IZ Mirni. — V pokritje stroSkov plesnega venčka društva »Ipava" v Miran je daroval g. Andr. Jakil 10 K. Fr. Jakil 2 .K, Peter TJrSič 3 K, Ferd. Lipnž 2 K in Pe-rozzi Milan 2 K. Iskrena hvala vsem, posebno pa g. Andr. Jakilu, kateri vedno podpira naše društvo.
IZ Brd. (Kdo izsesava kmeta?) — Od novega leta nista se odnehala »Gorica" in »Prim,. List" nesramno napadati naSe uči-teljstvo. Vse to hujskanje duhovščine proti učiteljstvu nima drugega namena, kot ta, da bi ljudstvo še bolj odtujili šoli, katera je klerikalcem trn v peti, katera je privedla dokaj kmetov do spoznanja in samostojnega mišljenja ; šola, katera podaja kmeta podlago za poznejše življenje, straši klerikalce, joj, gorje nam, ako ne bode nam ljudstvo več slepo pokorno, kdo nam bode nosil v farovž, z nami ne bodo več volili; čitali bodo tudi »brez-verske" časnike, kateri nas napadajo, v katerih nam očitajo krivice, katere delajo klerikalci kmetu, zlasti pa naš »voditelj« Gregorčič s kimovci: Berbuč, Klančič itd. Lani so kričali klerikalci na shodih, zlasti pa dr. Bre-celj v Kanalu, da kmetom se godi krivica s tem, da morajo otroci hoditi v šolo od 6.—14. leta, Češ to je preveč. Ako se otrok ne izuči v prvem letu, so vsa druga leta zastonj. Šola naj se torej skrči na 4 leta ter naj se preuredi tako, da bode kmetijstvo glavni predmet, drugi predmeti kakor pisanje, čitanje itd. pa stranska reč, da skoraj brezpotrebna. Ljudska šob bodi kmetijska šolal Tako je kričal pobožni Brecelj. S tako šolo hočejo klerikalci kmeta še bolj navezati na plug in pikon, čitanje in pisanje je zanj nepotrebno. Dobro vedo ti »sveti možje", da čitanje zbistri človekov razum ter ga dela samostojnega v mišljenju. Klerikalci hočejo kmeta torej pustiti popolnoma v nevednosti, da bi ga lažje izkoriščali in izsesavali iz njega
Veliki nles ..Goriške Slov. Mladine" dne 29. t. m. v Gentralu.
Ta Brecelj je s Fonom in Pavletičem vred proglašen kandidatom splošne kurije, ki bode volila 2./3. 08. Ti ljudje bi v svoji »pobožni želji" naravnost zahtevali, da se šolski obisk skrči na 4 leta, ali sploh naj se odpravil Te ljudi n*j volimo?! Ne I Ne! Proč ž njimi! Gorje kmetom, ako oni zmagajo! Mi hočemo može, ki napredujejo z dubom časa.
Zakaj duhovniki ne povejo rajši ljudstvu, da se silijo oni s svojimi v državne in deželne zbornice z namenom, da bi jim plače po višali l n vzdrževali komando. Zakaj molčijo o tem! Spominjamo se še prav dobro, kako so se trudili klerikalni poslanci v državnem zbora, posebno Gregorčič, da bi jim povišali plače. In res ugodilo se jim je! Dovolila je vlada duhovnikom skromen povišek 4 milijone 800 tisoč kron! 2 Kdo plača te milijone? Ali ne ubogi zadolženi kmet s svojimi krvavimi žulji! Zakaj duhovniki tega ne povejo ? Zakaj vedno kričijo o poviških potrebnim? Dokler vsi kmetje ne zakoljejo svojih prešičev, katere celo leto redijo z veliko težavo ia ogro-mimi trošM, ne blagoslavljajo hiš o sv. treh kraljih, čakajo magari post, isto tako se godi tudi s spovednimi listi. Večkrat na leto imajo ^bogate ofre", vedno pobirajo po hišah jezike, pršute, salame, drva, jajca, vina itd. Kadar vse to nakopičeno blago opazujejo, govorijo, da jim je ljudstvo vrglo »najslabše". Ljudstvo res da najboljši del prešiča, najlepše kokoši romajo v farovž, najboljše buteljke se ^ odpirajo tudi v farovžuitd. itd. Vrhu tega pa ¦v imajo lepo večno prostost in -obenega dela, tako, da imajo na dan po 25 ur prosto. Ni čuda potem, da radi -politizirajo,- saj jih goni k politiki le dolgi čas in brezdelnost.
Kdo torej izsesava kmeta ? Odgovor: Tisti, ki nima nikdar dovolj!
Kmelsko opekarsko društra v Bukevici sklenilo je v redni seji 23. t. m., da pristopi k zvezi narodnih društev na Goriškem. Z ozirom na to, da je bilo društvo pri shodu dne 19./2. od biljenskega kurata znanega vsiljivca Abrama sramočeno ter se je ta »namestnik božji" nekaterih odbornikov celo dejanski lotil in ker je vrhutega aajbrže ta »oznanjevalec resnice" poročal v časopise neresnico in skušal smešiti naše društvo pred javnostjo, izrekel je odbor obžalovanje nad tozadevnim obnašanjem. Odbor ima nalog, da Čim preje skliče vse žaljene društvenike in prijatelje društva na sestanek, da se zavzame pravo stališče proti zdražbarju Abramu, ki nam razdira društveno slogo ter vsiljuje neko eovo za Bukovico povsem nepotrebno društvo. Za Bukovico zadostuje naše društvo, ki je bilo leta 1900. ustanovljeno za tuk,  prebivalstvo, ki  obstoji po
večini iz kmetskih in opekarskih delavcev. Do lanskega leta se društvo ni moglo povs-peti do nikakega delovanja. Oni, M so poklicani, da bi širili izobrazbo ter podpirali taka stremljenja, so ovirali vsak razvoj, tako da so zadnja leta društveniki morali ustaviti vsako plačevanje, ker je bilo društvo le na papirju, oživelo se pa sploh ni, ker ni imelo ne društvene sobe, ne časopisov niti drugih življen-skih predpogojev. Na lanskem občnem zboru izvolilo se je nov odbor, ki je takoj najel društveno sobo, naročil primerno število krajevnim razmeiuai primernih časopisov, nabavil nov harmonij itd. V društvu je nad 50 redno plačajočih članov, izmed teh zahaja nad 20 k pevskim vajam. Zadnji čas je bilo, da je društvo pristopilo k zvezi goriških narodnih društev ter se priporoča za sopomoč pri izvršitvi društvenega namena. Kurat Abram pa si noj zapomni, da zadene ob naš najod-ločnejši odpor, ako se še kedaj tako spozabi, da zaide kot razgrajoči agitator med nas, ki si pravega duševnega pastirja in širitelja izobrazbe povsem drugače predstavljamo.          . BrilHO društvo V ŠenpiSu priredi dne L marca 1908. v prostorih g. C. Rijavec veselico s plesom. Začetek ob 3. pop. K obilni udeležbi vabi nljudno odbor.
iz tolminskega okraja.
Na Ljublojl! pri Tominu se je pretekli mesec ustanovilo »Bralno društvo", kojega si je znatiželjno ljudstvo Že davno želelo. Daje bilo -to društvo res zelo potrebno, potrjuje že dejstvo, da se je vpisalo v teku enega meseca nad 30 članov in članic. Omeniti moram, da ženstvo ni izključeno od društva. Da pa jim bo mogoče v čim večjem številu pristopiti, znižalo se jim je članarino za polovično ceno, kakor zunanjim udom. (Članarino za redne člane določilo se je na mesečnih 40 h). Članice bodo dale največje število vnetih či-taik, ue toliko časnikov, kakor lepih knjig. Zato pa slava takemu ženstvu, ki si v prostih urah želi razširiti svoje znanje iu plemenititi srce s čitanjera poučnih knjig. Da bi sa moglo čim prej zadostiti tem željam po čitanju, sklenilo se je naročiti malo časnikov in skrbeti, da se društvena knjižnica tem prej spopolni. Tudi si je društvo že sestavilo svoj pevski zbor, katerega so se zopet naše Članice s posebno vnemo oprijele. Petje bo poučeval društveni tajnik. Naročilo se je na sledeče liste: »Slovenski Narod", »Sočo", »Gorico8, »Naš Glas"  in »Kmetovalca".
Tudi je bil predlog pri občnem zboru, da bi se pristopilo kot član k »Zvezi narod nih društev na Goriškem". Ker pa se je društvu boriti v prvem začetku z mnogimi tež-kočami, in ker niso bila pravila »Zveze" še dovolj znana, sklenilo se je ta predlog uva-ževati pri prihodnjem občnem zborn. Odbor se je konstituiral tako: 1. Predsednik Franc Pipan hšt. 29. Podpreds.: Andrej Kranjc. Tajnik: Andrej Sattler, učitelj. Blagajnik: Ivan Kavčič št. 48. Knjiž.: Viktor Kranjc št. 36. Namestnika: Ivan Kavčič št. 10. in Ivan Kavčič št. 3. Preglednika: Miha Kavčič št. 11. in Jožef Zalašček št. 17. Dasiravno se je napravil poskus od neke strani, da bi se društvo Že v kalu zamorilo, vendar se je ta poskus daleko izjalovil, za kar gre vsa čast zavednim Ljubinjcem.
Iz ajdovskega okraja.
V AJlfOfŠČInf priredita dne 1. marca 1908.-
ženska in moška podružnica Ciril-Metodove1
okrašeni  dvorani gostilne Bratina
h oirkvali bo grmelo. — Doslej so po j
cerkvah še malo uganjali agitacijo za prihod-nje volitve. Znamenja kažejo, da so prihranili te bombe za pustno nedeljo, ko bodo Čitali tudi — pastirski list. Radovedni smo, ali se to uresniči, kar šepetajo po mestu, da bo ta pastirski list posvečen klerikalni politiki. — Ako bo to, tako, tedaj svetujemo somišljenikom: pojdite iz cerkve, ako bo nadškof zlorabljal tako nizkotno svojo Škofovsko oblast. Somišljeniki: pazite prihodnjo nedeljo na vsako besedo, podpričajte in zapišite takoj, kaj se je govorilo o volitvah. To pride še vse prav!
Proti ŠfrtkljU bijejo klerikalci najnesram-nejši boj. Fon in Gregorčič vesta dobro, da je dobil Štrekelj po krivdi pisarne državnega zbora povabilo za konferenco na Dunaju glede gospodarske povzdige Primorja prekasno, tako da ni mogel z nobenim vlakom več priti pravočasno na Dunaj — vendar klerikalni pridigarji in časniki najnesramneje izrabljajo to reč v svoje namene. Lažejo, kakor da se Štrekelj zanalašč ni hotel udeležili omenjene konference ter da je rajši agitiral. Klerikalnim sleparjem je pač za agitacijo dobro vse, kar jim pride pod roke. Ali ne pomaga nič. Čitatelji vidijo danes, kako skrbno sestavljeno spomenico je predložil vladi Štrekelj. Kaj sta storila Fon in Gregorčič? — Če bi imeli drugi okraji take poslance kot je Štrekelj, bi bila vlada vse bolje podučena o potre* ah celotne Goriške nego je po Fonu in Gregorčiču. —¦ Na vse klerikalne lopovščine pa odgovori ljudstvo dne 2. marca, ko bo izvoljen Štrekelj z veliko večino za deželnega poslanca. Klerikalčki, le lajajte!
K velikemu plešo „6or. slov. mladina" dni 23. t. n. — Naznanjeno je, da se bo pri tem plesu pobiral tudi narodni davek v tej obliki, da zahteva vsaka plesalka za vsako turo od j plesalca narodni kolek. Ta se prilepi v zvezku, j ki si ga preskrbi plesalka pri blagajni za ceno 20 vin;; pri tem se mora koj povdarjati, da i se da čisti dobiček od razprodaje zvezkov tudi j »Družbi sv. C. in M.". Z veseljem mora pozdravljati vsak zaveden Slovenec ta ukrep, ki prinese »Družbi" brezdvomno precej dohodkov, in to potom vira, ki se dosedaj pri nas ni uporabljal. A ne le pozdravljati, ampak tudi oprijeti se bo moral tega novega vira vsakdo, ki pojmi veliko važnost naloge, ki jo vrši »Družba" v našem narodnem boju. Le poglejmo delovanje naših nasprotnikov na severu in jugu. Posebno na severu. Tu deluje v ponemčevanje Slovencev »Schulverein" z letnimi 500.000 K dohodkov in »Sudmarka" z letnimi 200.000 K. Na jugu razvija »Lega Nazionale" svoje pogubno delo z letnimi 200.000 K. Prištejmo k vsem temu denarju še onih 28.000 K, ki jih pošilja »Allgemeiner deutscher Schulverein" v Berolinu vsako leto »Schulvereinu" v naše kraje, imamo svoto 928.000 K, torej blizu enega milijona kron, s katerim nam trga nasprotnik ud za udom od našega narodnega telesa.
V obrambo naše narodne posesti imamo »Dražbo sv. Cirila in Metoda", ki ima svoj delokrog razširjen po celem slovenskem ozemlju. Od velike skupščine v Boh. Bistrici sem veje v »Družbi" novo živahno delovanje, novi odbor se dobro zaveda važne svoje naloge, oživlja podružnice, te prevažne ude celega organizma, in ustanavlja nove, skrbi neumorno za dvignenje dosedanjih, za važnost „Družbe" prenizkih letnih dohodkov z neprestanim spodbujanjem, da se pridno poslužujemo vseh virov, ki prinašajo »Družbi" dohodkov, tako užigalic, narodnega kolika, rač. listkov in drugega narodnega blaga. Od svoje strani stori predpustno veseUco  z. zanimivim vsporedom. 4 vodstvo svojo dolžnost, tu se pa pričenja naša,
Pričetek ob 4. pop.
PončalO 80 je, da je bilo aretovanih 6 mladeničev iz Črniške žup&nije ter so bili odvedeni v ajdovske zapore. Oni mladeniči so bili takoj izpuščeni iz zapora. Vse se je godilo radi volitve.
Domače vesti.
PROSIHO POROČIL 0 IZIDU VOLITEV! Prosimo, da nam sporočijo somišljeniki takoj brzojavno izid volite? v pondeljek 2. marca L 1., v bližini naj pošljejo koga a poročilom. — Naslov za brzojavke: »Soča8 — Gorica.
IZ pofitltflO SlliŽb?. — Konceptni praktikant dr. Fran Vod o pivec je imenovan vladnim koncipistom na svojem dosedanjem mestu v Tolminu.
Kamestnifiki koncipist Klodič pl. Sa-bladoski na okrajnem glavarstvu v Kopru je imenovan okrajnimi komisarjem.
M obstoji v tem, da ga krepko podpiramo v njegovih stremljenjih. Drnžbin proračun za leto 1908. izkazuje 100.000 K troškov, od teh je 16.000 K nepokritih, t. j. 16.000 K mora prejeti »Družba" več nego druga leta, da izvede načrte, ki si jih je napravila za 1. 1908. Naša dolžnost, nas torej kliče, veleva nam, da moramo na vsak način pokriti vse troške, da ne bo delavno vodstvo »Družbe" zaman računalo na našo narodno zavednost. Pokažimo pri velikem plesu »Gor. slov. mladine", kaj znamo, in posebno naše narodno-zavedno .ženstvo more veliko pripomoči k lepemu uspehu tega poskusa. Naj vsaka plesalka odločno zahteva kolek, drugače — »košek"! Z energičnim nastopom se mora stvar posrečiti.
Debela »pomožna akcija za Primorsko". —
»Gorica" priobčuje debelo pomožno akcijo za Primorsko — vrlo delo vrlih katoliških poslancev i Če se pa pogleda, kaj sta predložila kat. poslanca v konferenci za gospodarsko po-vzdigo Primorja,  se vidi  na prvi hip  stare
potrebe, ki štrlijo vedno pokoncu, katerih bi bili morali že dosti doseči, če bi ne imeli Gregorčičev za poslance. Najhrže sta v vagonu sklanfala Gregorčič in Fon »zahteve" ter ji* predložila. — Gregorčič je tudi govoril! Lejte, lejte, kaj napravijo volitve! »Gorica" pravi, da objavi njegov govor — pa najbrže tak, kakoršnega ni govoril.
H Gregorčiču In Fon« naj bi hodili ljudje ter jima predlagali svoje težnje in potrebe. Takt se čita v farovških listih. H Gregorčiču je včasih že kdo stopil, pa se je navadno kosal, ker Gregorčič odganja ljudi s praznimi besedami ali jih pa naravnost podi — samo ob volitvah je nekoliko bolj prijazen. Včasih mu je kdo tudi kaj pisal, ali odgovora nima nihče še danes. V tem pogledu smo culi že nešteto pritožeb. Priden in marljiv je bil samo takrat, ko je šlo za povišanje plač duhovnikom. Takrat je pa res migal in migal! Za svojo mavho se je pridno boril, za droge ljudske potrebe in prošnje je gluh na obe ušesi. Zato pa ljudje ne hodijo k njemu, mu ue pišejo nič, ker pač vedo, da bi bil vsak njihov korak zaman. — K Fonu tudi ne bodo hodili, ker celo njegovi volilci pravijo, da samo obljubuje, ne stori pa nič. Lahko delo imata! In presneto mastno sta plačana za ubijanje dolgega časa l
»Goriški slovenska mladina". — Najlepša
prireditev letošnje pustne sezone bode veliki ples, ki ga priredi »Goriška slovenska mladina" v soboto dne 29. trn. v dvoranah hotela »Central".
Vse govori o njem, vse povprašuje, kaj bo, kako bo itd. itd.
A mi ne smemo vsega izdati.
To pa lahko rečemo, da se zberejo tega dne v velikem plesnem salonu vsi zaljubljeni in še ne zaljubljeni parčki, da se slovesno poslove od veselega pusta, ki nam je nudil letos toliko zabave. Slovo pa je navadno bridko! Odbor je bil v velikih skrbeh, kako naj olajša težka srca; revež, niti spati ni mogel. Končno pa je vendar našel lep uhod: na misel mu je prišel mesec maj — mesec ljubezni! Da, iz svečana se preselimo kar v cvetoči maj, ko je pustni čus že zdavnaj pozabljen. To bo veselje! Le pridite vsi, da vidite metuljčke, keberčke, slavčke in ne vemo kaj še vse.
Dični »Oberrevisor" počasti ples v spremstvu vseh podrejenih »Revisorjev" in »Unterrevisorjev", da prisostvuje odločilni bitki v tekmovanju za darila.
V velikem veselju bodeino skrbeli tudi za naše šole. Nobena naših vrlih rodoljubnih dam se ne bo hotela niti enkrat zavrteti s plesalcem, ako jej ne bo tega plačal z na-rodaim kolkom.
Kdor ni plesalec, naj se pride zabavat v veliki stekleni salon in v stranske prostore. Za vse je dobro preskrbljeno: tarok, pique, dobro vince itd. itd. Prijatelji mladine, pridite vsi.
Še nekaj. Vabila so že razposlana. Pisarna »G. S. M." je delala in dela dan in noč in kaj lahko je mogoče, da je ta ali oni pisar v zaspanosti preskočil kako ime. Tisti, ki radi tega niso prejeli vabila, naj se zatorej blagovole obrniti do odbora.
Gorlika Slov. Mladina. — Na povabilih je
pisano: Toaleta salonska. Zadošča pa toaleta promenadna.
Laiki kindldltje. — Liberalci so postavili za splošno kurijo kot tretjega E. conte Va-lentinisa iz Tržiča. — Klerikalci so tudi razglasili svoje kandidate v splošni kuriji: prost dr. Faidutti, agronom J. Lippizer in R. elemente; v kmečkih občinah dr. Iv. Meizlik, duhovnik, baron Locatelli iz Krmina in J. Gasser, namestništveni tajnik v Gorici.
Sokolova aasksrada »V Gozdu". — iz najbližje okolice goriške smo dobili precej obširno pismo približno sledeče vsebine : „Goriški sokol" prireja svojo maskerado že nekaj let, pod naslovi, ki bo vsakokrat obe-čali občinstvu enotni maškeradni vžitek. Toda žalibože doslej se je še vedno več obečalo nego se je v resnici izvršilo; okvir je že še bil, toda podobe ne, ki bi odgovarjala naslovu. — Te misli so mi rojile po glavi, ko sem zvedel, kako je slavni odbor krstil letošnjo maskerado.
»V Gozdu" — hm, ni slabo, toda stavim glavo, da razun običajnega zelenja o gozdu ne bo ne duha ne sluha. Že si predstavljam, kako se šopirijo različni »rokokoto-ti", srednjeveški vitezi, in kaj jaz vem še kaj. — To vendar ni »v gozda", gospoda moja!
Tako stvar si jaz vse drugače mislim. ! j si želim, da je dvorana res spremenjena v gozd, seveda kolikor se da. Najraje imam smreko? gozd, ker je vedno zelen, pa dnfeteti mora po smrečevji, da se ti kar prša Sirijo, in pa izlet v tak gozd v jeseni, ko tH v njem življenje kar kipi.
Saj res, bojim se-le, da pridem prepozno, izlet v tak gozd priredite, izlet v jesenski smreki gozd^za pustni toielt meadi dovolj originalno. Pa originalen izlet vprizo-rite naj bodo izletniki originelni, pa kaj čudnega naj se jim pripeti pri tem čutinem izletu. Moj Bog, kaj pa hočete več za ma-skerado l                             ,   _^—   .
Recimo par blaziranih Angležev, ki jo prižvižga po »bohinjski* na Goriško.
Radi lepSega izletijo v trnovsko smre-eevje, tam aranžirajo živahen pik-nik, srkajo svež zrak in Se kaj druzega, in ko so z dušo že v devetih nebesih, se nakrat zavedo, da so prav za pra? Se vedno na zemlji, pa Se kako na zemlji, v trdih pesteh krutih tolovajev, ki so se jip silne cedile po angleških cekinih. — Ali kimate z glavo?
Trnovski gozd, pa tolovaji — res, to ne gre vkup; morda je pa nekdaj bilo tako ia recimo, da se je izlet vrSil nekdaj. — Toda naprej.
Ubogi Angleži — to zopet ne gre vkup — Angleži, vrh tega izletniki, pa ubogi — torej recimo nesrečni Angleži zdihujejo pod kosmatimi rokami krvoločnih tolovajev, ki divje _ škodoželjno zasmehujoč svoje žrtve in polnih ust napivajoč se iz angleških buteljk že res mislijo, d8 se jim ni bati ničesar, kakor da so oni gospodarji tega prekrasnega gozda.
Toda kako se varajo, kako kruto se varajo. — Kakor znano, siia uči moliti, pravi angleški pregovor, in Angleži v tej skrajni sili in ihti — pomislite vendar, sicer tako mogočni; sedaj pa tako, oh tako zapuščeni — spuščajo najbruninejše molitvice v zeleno smrečevje. — In da bi ostali nevslišani ? Ne I Dijaaa, sama samcata Dijana, boginja vseh gozdov, torej tudi trnovske^ se ti nakrat prikaže v vsem svojem v^jcanstvu, v spremstvu svojega božanskega dvora. Samo en bister pogled, in že ve, pri čem je. »Tolovaji, pa mirne Angleže, so mi napadli, tega pa ne trpim. Semkaj, ciapatuti, pa tja med nje in aretiraj jih, samo tolovaje seveda, da jih vržem v svojo najtemnejšo — temnico. Pa brž J"
Tako  je govorila božanska  Dijana  in
tako se je zgodilo-------i t. d.
Na to pismo smo mi na kratko odgovorili : „Tako pravite in tako se bo zgodilo". Kmalu za tem smo dobili ekspresno naznanilo, da nas mislijo poseliti iz Bolgarske odposlanci in odposlanke tamkajšnjih ciganskih velrodbin.
So sicer, kakor se sami nazivljajo, odposlanci velrodbin, toda cigan je cigan, vrag jim zaupaj — radi tega slovenske mamke, pazite na kokoši, piščance in slično drobnjad, ne bo škodilo. — Konečno naznanjamo, da smo v temnem kotičku našega gozda zasledili neko čarovnico*, že smo jo hoteli odgnati, a prosila nas je tako milo, in prerokovala je tako prepričevalno najsijajnejši uspeh naSi maškeradi, da se ji nismo upali zameriti.
Moleti llikiridl. — Slavnemu občinstvu se sporoča, da pričnejo nastopati skupine točno ob 9. uri. Posamezne sknpine so pa naprošene, da so že polnoštevilno obrane v prostoru, ki se pravočasno naznani, najkasneje ob 8!4, da se pravočasno ukrene vse potrebno za dostojen nastop.                               Odbor.
Klenimi kifMit Miičič li ust tu Vipan
»it Rub.Jaoii il Sovttfojiaf. —  Kako skrbi podgorski Klančič kot načelnik cestnega odbora ¦    za goriško okolico, sledi iz tega: Baron Bian-chi v Rcbijah je hotel ob priliki cesarjevega jubileja leta 1H98.  most čez  Vipavo  darovati občini, ali to je zapackal  Klančič kot načelnik cestnega odbora ter se  zapletel v tožbo proti  baronu.  Sedaj pa je stal  mo&t drag denar. Nad 20.000 K!   — To golo dejstvo govori dosti, kako lepo skrbi Klančič kot načelnik cestnega odbora za goriško okolico, v kateri sedaj kandidira. Kdor bi ga vo-%    lil, bi škodoval samemu sebi. I             Zl|l to cesti. — Kanalski Zega obljublja
1    ceste, katerih pa niti ne misli nikdar napra-I    viti. Saj ga na Kanalščini  dobro poznajo in p   so prepričani, da Zega ne stori prav ničesar za Kanalščino. Če doslej ni storil, tudi odslej ne bo. Klerikalci so pa že tako vedno polni obljub ob volitvah,  potem pa" se Še ne zme-*    nijo ne, da bi kaj storili. Torej le nikar nič i    verjeti Zegi, ki gradi cest« po zraku. Kanalci
naj volijo može, katere priporoča in priporoči ljudstvo v goriški okolici. Ti ne bodo preveč obljubljali, ampak delati hočejo. — Namesto obljub naj Zega rajši pripoveduje o svoji veliki zanikeroosti v sadjarskem društvu. Celo deželni odbor mu jo je moral očitati!
Viiilll U Sokolovo ffllŠkaridO so razposlana. Ako bi pri veliki množini vabljenih po neljubi pomoti koga prezrli, • naj se obrne za ^4ajnika~ br.. .A^JakSe-ta v »Trgov-skem domu";
Kdo znli5u]8 uttinoiltof potrebnega poštnsgi uradi l P8IRi ? — Poroča se nam, da tisti, ki se nič kaj ne zavzema za poštni urad v Pevmi, je župan Klančič iz Podgore, ki kandidira v goriški okolici na klerikalni podlagi. Klančič se ni nikdar brigal za Pevmo in poštni urad z resno voljo; zato pa je tisto namigavanje po farovških listih, kakor da je on zaslužen, če dobi Pevma pošto, le sleparija. Res pa bo to, da ni naklonjen Pevmi. Pevmanci vedo, kaj jim je storiti s KlanČičem, ki se zopet vsiljuje za poslanca, dasi nima za to nobene sposobnosti ter je s o k r i v na vseh tistih krivicah, s katerimi je deželni odbor tako kruto tepel goriške Slovence celih 6 let!
Ni tihotapskem shodu i Komnu je obdeloval urednik »Gorice" Kremžar Oabrščeka. Poročajo nam, da se je zaletaval vanj tako nesramno, da se je studilo to še celo navzočim klerikalcem. Torej vspeh zabavljanja je čisto drugačen nego ga pričakujejo sveti možje. Nsj le zabavljajo naprej; Gabršček se ne zmeni čisto nič za udrihanja enega Kremžarja, katerega naganjajo njegovi redniki proti Ga-brščeku, češ: mi nismo opravili nič z lažmi in obrekovanjem, morda opravi mladi farovški j hlapec Kremžar. Puci, puci ga! mu velevajo, in zelenček se zaletava vanj kakor stekel. In glejte vspeh! Zgražajo se oni, o katerih misli, da bodo ž njim lajali. Torej le naprej: hov, hov! Puci ga!
BČN lit SpOlidn) listki. — Povedali smo, da so ponekod že delili spovedne listke za — Velikonoč in pri tej priliki uganjali politiko. — Iz Drežuice in Ljubušenj so nam sporočili, da sta tnmošnja nunca ta teden šla ; tudi že na bero, kar sta opravila drugače , še le po Velikinoči. Če je to res, tedaj je to le znamenje, da so klerikalci v velikih skrbeh, kaj bo. — Bojijo se ljudske sodbe.
PoslinSC Fon je lani — tako govorijo po Pevmi — lovil kaline z zajci. Pravijo, da je obljubil, delati na to, da bo smel vsak na lov. Nekateri so h baje že omislili puške — ali tiste postave za prosti lov noče biti od nikoder. Pa tudi Fona ni v Pevmo. Pravijo, da se je nekam previdno ogiblje. Pevmanci se ognejo njega pa na dan 2. marca 11)08.
Zopfit SEflO. — Fonovo seno zopet straši po predalih nGoriceu. Cele vagone so ga na-meiali v nje, kjer se je usmradilo tako, da „Gorica" od torka prav pošteno smrdi. — Povedali pa niso nič novega. Same stare laži 1 Sedaj pravijo, da so vedeli za svoto Že 19. decembra lani — takrat pa so pisali: rtK o-lik je znesek, ni še znano". Ugibali so, da je podpora velika, potem izdatna in da je znesek precejšen. Torej nič niso vedeli. Za svoto, ki je dovoljena, so izvedeli šele iz aSoČe14 sedaj, ko je dobil poslanec Štrekelj obvestilo od finančnega ministra, da je dovoljenih 140.000 K. Taka je resnica — vse drugo, kar čvečejo klerikalci, je laž. S poslanca Fona je strgano pavovo perje — in moža vidimo pred seboj v vsej njegovi malenkosti.
KltOlIŠkl advokat dr. PavUtlČ se je ponižal ter je prišel v bližnji Št. Peter pridigat. Govoril je in udrihal na levo in desno — pa so mu tudi pošteno ugovarjali. — Ta mož bi ne bil rad samo deželni poslanec, ampak tudi deželni odbornik. V družbi z Berbučem bi rad kimal Pajerju ter vlekel za to 4000 K deželnega denarja na leto; tekom 6 let 24.000 K! N6, se že splača kandidirati. Sicer mu naganjajo nunci stranke, na Montu služi lepe denarce, ali njegov katoliški žep že ni zadovoljen; hrepeni še po odborniških tisočakih. In zato naj bi ga volili volilci splošne kurijeV! To si pošteno premislijo.
UstRlca. — Nekatere dopise porabimo jutri v BPrimorcu", druge v „Sočia v soboto.
rodno izobraževalno društvo v Kojskem"; »Narodno izobraževalno dmštvp" AjSevica pri Gorici.
Trgovsko - obrtne In gospodarske vesti.
C kr. arstrljske državne železnice. — Zaradi udobnosti potujočega občinstva so se si. svečanom t. 1. pri brzovlakih št. 1 in 2 planinskih železnic (Tfsfptiliod ob 11 uri 55 min. dopoludne, Trst odhod ob 4 uri 25 min. popoludne) uvrstili jedilni vozovi, vsled česar imajo potniki priložnost, pri teh vlakih, kateri imajo zelo ugodne zveze mej Trstom na eni in mej Dunajem, Lincem, Prago, Draždanami, Berolinom, In omo sto m, M on ako vim i t. d., na drugi strani, med vožnjo v vlaku samem trositi oziroma večerjati. Vsled te moderne naprave pri imenovanih brzovlakih državne železnice v Trst in iz Trsta, se je ustanovila velika udobnost za potnike, ki se vozijo čez Jesenice-Celovec in je ta naprava v visoki meri pripravna, da pripomore k pov-zdigi tržaškega tujskega prometa. Dalje se s 1. majem t. 1. uvrste jedilni vozovi tudi v br-zovlake državne železnice St. 7 in 8 (Trst prihod ob 8 uri 10 min. zvečer, Trst odhod ob 7 uri 25 min. zjutraj), vsled česar se je po mogočnosti oziralo na zahteve tujskega prometa glede koraforta pri vseh brzovlakih planinskih železnic.
Direktne dnevne zveze med Trstom In Tirolskim, — S 1. marcem 1. 1. se obnovi direktna dnevna zveza med Trstom c. kr. drž. žel. in Inomostom, katera je že lansko leto potujočemu občinstvu pcsebno ugajala in vozita zopet s tem dnem počenši v zvezi na državno-železniška vlaka št. 16 in 7 jnžno-železniška brzovlaka št. 411 med Beljakom in Franzens-feste in št. 15 med Inomostom in Franzens-feste. Vozni red v smeri TrsMnomost je sledeči : Odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 6 uri 45 min. zjutraj prihod v Inomos ob 10 uri 41 min. ponoči. V nasprotni smeri: Odhod iz Inomosta ob G uri 24 min. zjutraj, prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob 8 uri 10 min. zvečer. Pri obeh z.azah vlakov bodo vozili direktni vozovi prvega in drugega razreda na progi Trst c. kr. drž. žel. •— Inomost.
Zveza narodnih društev.
Nova druitia. — C. kr. namestništvo je vzelo, na znanje pravila sledečih novih društev: „Narodno izobraževalno društvo" za Rožno dolino in  Storogoro v Gorici;   „Na-
Razne vestt.
Kompromisna pogajanja za Istrsko volilno reformo
VSpela. - Minoli ponedeljek so zopet začela pri namestniku princu Hohenlohe med delegati istrske večine in manjšine pogajanja za preosnovo deželno-zborskega volilnega reda. Dosegel se je mej obema strankama popoln sporazum tako glede splošnih določil volilnega reda, kakor tudi glede razdelitve volilnih okrajev. Glavne točke sprejetega zakonskega načrta volilne reforme, ki se ima predložiti deželnemu zboru, ki se skliče v to svrho še tekom prve polovice meseca marca, so te-le: Italijanska večina bo imela ukupno 25 mandatov, a slovanska manjšjna 19 mandatov (io hrvatskih in 4 slovenske.) Skupno število poslancev bo znašalo torej 44. Italijani torej ostanejo v večini, za to pa so določene v zakonskem načrtu garancije, ki zagotavljajo slovanski manjšini svoboden razvoj v gospodarskih in kulturnih stvareh. Deželni odbor, kakor upravljajoči in izvršujoči organ deželnega zbora, bo ostajal pod predsedstvom deželnega glavarja iz petih deželnih odbornikov, voljen od deželnega zbora, od katerih bodo pripadali Italijanom trije in Slovanom dva.
volilec
dobi:
obleko, klobuk, srajco in čevlje
po nizki ceni pri
J. Medvedu
Gorica.
Zahvala
Za
preljubeg!
izkazano   iskreno   sočutje  ob  prebritki  smrti   liašega nepozabnega soproga, očeta in brata gospoda
Ivana Makarovič,
posestnika in biušega c. kr. poštarja u pokoju
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo preč. duhovščini, posebno domačemu gosp. vikarju za njegov trud in posebno skrb, ter gosp. župniku iz Podmelca. Dalje vsej odlični gospodi, znancem, prijateljem in sorodnikom; sploh vsem, ki so blago-srčno prihiteli spremiti k zadnjemu počitku preblagega nam pokojnika.
Vsem kličemo iz dna srca: Bog povrni!
Žalujoči ostali.
V Avčah, 25. tebruorja 1908.
hranilnica in posojilnica v Ajdovščini
regislrouana zadruga z neomejeno zaoezo.
Vabilo
^5"»
XIV. redni občni zbor
ki se bo vrši! v nedeljo dne 15. marca t l. ob 3. uri popoldne
v zadružnem uradu v Ajdovščini.
DNEVNI RED:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročilo pregledovalca računov.
3.  Potrjenje računskega sklepa za 1. 1907.
4.  Volitev načelstva in pregledovalcev računov.
5.  Slučajnosti.
Za slučaj, da ne pride zadostno Število udeležencev, se skliče drugo zborovanje na isti dan ob %4. ure popoldne, katero bode sklepčno ne glede na število zastopanih deležev.
Načelstva
V Ajdovščini, dne 18. februarja 19C8.
»Vinarsko  in gospodarsko društvo  v  Komnu"
društvo z omejeno zavezo.
= VABILO =
na
II. redni občni zbor
»Vinarskega in gospodarskega društva v Komnu",
reglstrovano društvo z omejeno zavezo,
kateri bode
v nedeljo, dne 1. marcija točno ob 3 urah popoldne
-------v društvenih prostorih.-------
Dnevni red:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  Potrjenje letnega računa.
4.  Volitev nadzorstva.
5.  Slučajnosti.
Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število članov, vršil se bode v smislu pravil pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom občni zbor ne glede na število članov. —
K obilni udeležbi vabi                             NaČelStVO.
Išče se
za večjo lesno industrijo
spreten tapfleni,
zmožen tudi italijanskega jezika. Služba bi bila stalna in se lahko takoj nastopi. Plača po dogovoru. Ponudbe,  podprte  s spričevali se I prosi   na   upravništvo   tega lista   pod „Kor. M.c
V najem se odda
z 15. aprilom 1.1.
dobro idoča gostilna = in prodajalna. =
Položaj zelo ugoden, ker se shajajo vozniki in delavci vedne in parne žage istega lastnika. Lesna industrija se bode v novejšem času znatno zvišala, naravno, da bode tudi za gostilno in prodajalno večji promet. Ponudbe se prosijo naravnost na lastnika, Pranjo Žagar, Iarko?ec, pošta Staritrg pri Rakeku (Kranjsko).
Odlikovana pekarija in siadčičarna
Karol Drasčik
v Corici na Koron v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno aH v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu občinstvu za ronogo-brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo
&*- po Jako zmernih eenah. ~*&
Proda se ali odda v najem
mlin na dva kamna
voda skoz celo leto.
Natančneje se izve pri lastniku v Kobaridu št.  J 00.
Hranilnica in posojilnica v Podbrdo ob Bati
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ima dne l, marca 11. ob 4. uri popoldne y zadružnem prostoru
svoj redili občni zbor.
Dnevni red:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Odobrenje računskega zaključka za leto  IbOT.
3.  Citanje revizijskega poročila ,,/adnižne Zveze".
4.  Dopolnilna volitev načelstva.
5.  Slučajnosti.
Načelstvo.
Spomnite se
na začetne Črke »Prve kranjske tovarne testenin« ko zahtevate pasto, makarone
itd. ter vzemite le one z napisom »Pekateto«.       Te so izborno!       Žnideršič A>
Valenčič Ilirska >Bistrica«.
Anton Potatzky v Gorici.
Nn uredi RaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO EN DEBELO.
Najceneje kupovaliče nlrnberikega Id drobnega blagi ter tktnln, preje in nlllj,
POTREBŠČINE
| za piiarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za Arojaše in čevljarje.
SvetlnJIee----EožnI tenel. — MaSne
knjižico.
iišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za  kramarje, kro&njarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,    i     35—8
P ua goriška iouarna
umetnih oonjeu
s slrojnim obralom izdeluje * rak$e,
bengalične   ognje, rimske   sueče,
kolesa itd. itd.
posebnost: papirnafi topiči.
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. ==
ferd. ITlakuc
pooblaščen in priznan pirotehnik Gorica, tekallšče Frana Jcs. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavami rDoganaB tik sodnljske palačo.
Kožuhovne ovratnike
------- (boa)  -------
o najuečji izberi  - po čudooito nizkih  cenah
Raznovrstne pletenine za zimo
Jaegerperilo m,
naj si v lastno korist ogleda vsakdo pred nakupom y trgovini
J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10.
Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba!   —   Cene stalne!
SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRANCA
BRATOV  BRANCJt  V   MILANU
ledini lastniki načina za izdelovanje,
je najbolj učinkujoča želodčna grenčica ¦vtai
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini In v vsaki kavarni