LIST DELAVCEV V Z G O .1 N O 1 7 O B R A ZEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 18. OKTOBRA 1967 LETO XVIII ST. 16 Dan prosvetnih delavcev v Mariboru — množična manifestacija učiteljstva Kako prav je ravnal sindikat družbenih dejavnosti, da nost. Tu se bo treba odločiti o hodka in notranje živilaenje ▼ je ponovno oživil nekdanjo tradicijo mariborskega dne pro- dveh možnostih financiranja, bo- šolskih kolektivih. Zaključke vsen svetnih delavcev, je bilo videti zlasti po množični udeležbi diši da bi ustvarili na Slovenskem teh skupin bodo posredovali sm-tako v dopoldanskem kot tudi v popoldanskem delu zborova- štiri regionalne izobraževalne dikainim podružnicami kot napenja. Dopoldne ni mogla sicer velika Unionska dvorana spre- skupnosti ali pa tudi eno samo tdlo za njihovo delo v pnnocmo-jeti vseh, ki so prišli, da bi poslušali načelne in konkretne republiško. sti. smernice člana IS SRS tov. Vladimirja Bračiča o mestu in Drugi referent v dopoldanskem Zvečer pa so se marioons vlogi izobraževalnih ustanov in prosvetnega delavca v da- delu zborovanja je bil prof. Miro prosvetni delavci poveseLUi na našnji družbi. Lužnik, direktor zavoda za šol- vehkem drufebnem večem v bo- st vo SRS. Govoril je o temi telu OREL. Tako je bil dan pestro Vzgoja za mednarodno razumevanje — nujnost sodobnosti Dobili bomo priročnik za učitelje o vzgoji za mednarodno razumevanje Svet postaja tako majhen kot rodov, laže doume pomen boja hiša, ko vsak trenutek lahko po- za sožitje med ljudstvi, za mir, gledamo v vsako sobo. Težko bi da ta boj združuje ljudi, da ni- . „ ^^ ^ ~^ ~ - ----- . . , . . . . H našli deželo, ki bi se lahko tako smo osamljeni. Nikoli ne zane- Njegove besede niso izzvenele več analiz in izračunov, da bi usposobljenost prosvetnega de- in koristno izrabljen, kar je ziaso zaprla, da ne bi mogli vedeti, kaj marjajmo priložnosti, da seznani- demagoško ali visoko načelno, ugotovili ceno šolanja enega iavcai porok rasti in kakovosti zasluga prirediteljev, pri čemer so v njej dogaja. Nagel tehnični mo mladino s primeri mednarod- ampak ie govoril kot dober po- učenca in tako tudi ugotovili ter naših šol. V svojem obsež- gre posebna Pohvala predsedni- in znanstveni razvoj je omogočil, ne solidarnosti, kot se kaže npr. znavalec šolskih razmer praptič- pozneje določili minimalni stan- nem referatu je zelo skrbno pri- ku tov. Lojzetu Stefanicu, Ka or da se je svet zožil, četudi je ob- v obsojanju vietnamske vojne, v Ijivo, toplo in odgovorno. Zato je dard, ki ga mora imeti vsaka šola kaTal razvoj znanosti in njeno tudi drugim članom občinskega ®nom človek prodrl v nesluteno protestih mladine za osvoboditev vlil tudi vsem zaupanje in vero. in prosvetni delavec na Sloven- vnašanje v vsakodnevno delo v odbora. Grkov na Jarosu, v delu kirurške da se bo ta tudi najodgovornejši skem. Toda osnovna šola bo še šolo ter iz tega izhajajočo nuj- £e sama manifestacija pa je čirok vesoljni prostor. Delo se je razdrobilo na tiso- ekipe Zdravnika de Bake.ya itd. če strok, posebnih del in člove- predstavniški organ v prihodnje vedno morala ostati temeljna n0S(; pQ nenehnem učiteljevem iz- imela tudi lepo kulturno obelež-zavzel rešiti šolske razmere na skrb občine, republika pa bo z popolnjevanju. Pri vseh svojih je, saj je za uvod nastopil čudo- kovo roko nadomeščajo vedno , Ko m!adi?a sP0Z?ava z“an' Slovenskem tako. kot je pač mo- določenimi normami in ukrepi bogatih mislih je podčrtal osnov- vit pionirski pevski zbor Mari- v za- bolj stroji. Četudi se človek kot stvene- tehnične dosežke, kulturo goge na današnji stopnji našega skrbela za njeno enotnost Posameznik vedno bolj osvobaja umetnost drugih ljudstev in razvoja, če imamo za stvar dovolj gotavljanju enotnega temeljnega je obenem bolj odvisen od sodob-’ Primerja to z našimi, najbolj pre- posluha, dobre volje in zlasti materialnega režima, ne potrošniške družbe. Ne utegne Pričljivo odkriva zmote neznan- odgovornosti. Ker je v najhujših težavah šol- Več premišljeno in postopoma stvenih rasističnih nazorov, laž- Tako je med ukrepi za poeno- druge stopnje, je tudi tu spreiemati vtisov nair izličneiši nega patriotizma in nacionalizma tenje našega temeljnega, to je treba ustvariti red, ki ga bo edino dražljaji pritiskajo nanj povsod: itd- Spoznava tudi. kako nesmi- osnovnega šplstva, že v izdelavi mogoče doseči, če bo neka enot- s trgovin, časopisov, televizije. tole itd JVzgoja se je prav tako znašla v škripcih. Kako bi danes mogel veljatl npr. stari vzor čednostno Poslušnega, ubogljivega človeka, zvesto sledečega avtoriteti? Kohlu naj bi bil poslušen? Aii vsiljivemu pritisku zmedenih mnenj to najrazličnejših ponudb? Ali toki brezimni množici, nekemu Večinskemu razpoloženju in volji? tistemu neznanemu, ki ga ni-kcli ne moremo napraviti odgovornega niti za njegova niti za tojanja drugega? Sam ostaja sodoben človek, kako rad bi se čestokrat razbre-toenil, da bi lahko preložil svojo Zgovornost na drugega, na take-ki bi nanj lahko s prstom po-tozal, ga nadrl, zavpil nanj in p obtožil za malomarnost, za pivdo. Toda dandanes se nekdo pti, ki bi ga radi našli, razblini ^ množici, pa tudi sami dostikrat to zmoremo doživeti odgovornosti hti krivde. Človek se resnično osvobaja, toda s tem nujno sprejema večjo odgovornost zase m to druge. To je značilno za sodob-to svet in postaja značilno tudi to vzgojna razmišljanja. Otrokove sposobnosti postaj a-že povsod po svetu najodloč-tojši činitelji za njegov razvoj. a družbeno uveljavljanje, za pegovo mesto v proizvodnem in Pravnem družbenem prostoru. Vzgojni smoter se je tako ■lip Mjlli no znano resnico, da je kvalitet- bora, ki je pod vodstvom prof. no delo edino in vselej odvisno Branka Rajšterja zapel nekaj od učitelja kot osnovnega in ne- pesmi, ki bodo ostale zborovalcem nadomestljivega činitelja v pro- še dolgo kot izredno doživetje, cesu pouka in zlasti še vzgoje, ki Tudi vzpodbudne besede pod-jo nemalokrat zanemarjamo. predsednika občinske skupščine Tako je bil dopoldanski del Stojana Požarja, ki je izrekel izpolnjen s kakovostnimi stro- vsem prosvetnim delavcem glo-kovmimi referati, v popoldanskem boko zahvalo za njihovo nesebič-delu pa so se .udeležene; razvr- no in humano delo z mladino, so stili v tri skupine, na katerih so ljudi navdale z vero. da vendar zlasti razpravljali o samouprav- vrednotimo to šolsko delo. ki ga Ijanju v šolstvu, delitvi osebnih pa na žalost velikokrat vse pre-dohodkov in o organizaciji no- skromno plačujemo, tranjega življenja v šolskih ko- Podobnih zborovanj si prosvet-lektivih. Te skupine so delovale ni delavci še želimo, saj z njimi na treh mestih in bile zelo do- zopet zaživi stanovska zavest in bro obiskane. Določeni so bili ponos, da nas je toliko, ki se uvodni referenti, katerim je sle- ukvarjamo s tako odgovornim de-dila razprava. Zelo plodna je zla- lom oblikovanja naše doraščajoče sti bila v drugi in tretji skupini, generacije. kjer so obravnavali delitev do- —ko Iz republiške skupščine Nedokončan dialog o enoinem vrednotenju učiteljevega dela v osnovni šoli Prosvetno kulturni zbor repub- roma v tem, da se razlikujeta v liške skupščine bo moral ponovno obravnavati predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli. V usklajevalnem postopku med pristojnima zboroma je republiški, zbor na zadnji seji (9. oktobra) zavrnil amandmaja, ki ju je dal PKZ k 63. f členu in 88. a členu (prvi odstavek), medtem ko sta bila druga dva amandmaja sprejeta že v odborih. Na zadnji seji republiškega stališčih do vrednotenja učiteljevega dela na stopnji razrednega in predmetnega pouka (republiški zbor je glasoval za prvotno formulacijo, PKZ pa je sprejel amandma, da naj bo učna obveznost učiteljev za razredni in predmetni pouk enaka — 22 ur). Po mnenju dr. Kornhauserjeve je amandma PKZ upravičen iz dveh vzrokov. Prvi je ta, da je treba učiteljevo delo v osnovni šoli enotno vrednotiti — eni imajo več izobraževalnega, drugi pa spremenil, da mnogi menijo, nek- ..Hodi de Bodi" v Mladinskem gledališču — Ljubljansko Mladinsko gledališče je začelo svojo enaj- zbora je najprej pojasnila starše ...—r- an.ji se je popolnoma razveljavil t gledališko sezono s predstavitvijo stare holandske pravljice »Hodi de Bodi« ali »Dve vedri vode«, prosvetno kulturnega zbora nje- več vzgojnega dela — in drugo, »*» "■> j« «* «• <*-»• «* j« ~ ~ bi mogli reči. Dobrota, človeč- nem čevljarju in bogatem trgovcu oziroma o tem, da denar ni vse v življenju in da ima sreča svoj amandmajem PKZ k 63. f členu plemenitost so vzori, ki osta- izvor drugje. Na sliki Božo Vovk (policaj Joris) in Boris Juh (Hodi de Bodi) je povedala, da je spor med zbo- ‘ato. Sodobnost zahteva vsestran- razvitega, široko razgledane- > Jjenl0benem..^rokovn0 u,sposob: selno bi bilo dandanes, če bi vsa. člcvof?' iznajdljivega in zdravega ita državna ali nacionalna skupnost Sam ,ka’ kl se |abk® na osnovi hotela zgraditi vsakršno industri-^toiTObrazevaaua vključuje na jo ko vendar svet terja vedno to£ 1Č?e^lh meSti , pr4°1ZV večjo delitev dela in menjavo tobnVn druzb®nega dela ter spo- bl kar je pametneje, ceneje, zrete gL vzpostavljati družbeno Torej je potrebno razvijati med-da tv, 0(3110X6 z ljudmi. Pomeni, narodno trgovino na enakopravni Znain'0tra SC)d<1beri f Ž|°yek .veiiko podlagi, je nujno razvijati med- ^ in ^Življati Sv?ednote!Uki'so med^arodn^razum^ante Kaf^bi slednji: L ustvaritiJ pregled, kako nih izkušenj, ki naj pomagajo k s?k°č lahko bile postavljene le ^stno ^odcenlevSr k^rt' marši- v različnih deželah in v različnih bolj intenzivni uporabi individu- Mednarodni simpozij o individualizaciji in skupinskem delu v osnovni šoli (V Stockholmu od 14. do 19. avgusta letos) Namen simpozija je bil na- izsledkov in deloma tudi praktič- če amandma ne bi bil sprejet, tu bili učitelji na stopnji razrednega pouka neenakomerno ovrednoteni glede na to, v katerem razredu poučujejo. Se več burje je povzročil — kakor je dejala podpredsednica PKZ, 88. a člen (prvi odr.tavek). Amandma PKZ je namreč bil. da naj učitelji, ki si morajo najkasneje v petih letih od uveljavitve tega zakona pridobiti zahtevano izobrazbo, opravijo polovico študijskih obveznosti v prvih treh letih. Amandma je skušal zago-vejše izdaje s tega pedročja no- toviti večjo strokovnost in s tem bVi vost za marsikatere udeležence. Udeleženci so se razšli s pre- spoznava , v . J tične izkušnje in znanstvene iz- toh. Prekašajo naše, toda povedati sledke q po svoje vendarle prispevalo k bolj intenzivni uporabi ' načinov s področja individualiza- r^vS^Šk^ i vi 'j to Iz-lin r>r-i citvi ji _ i _ _____________i ^ bost; podobni človek dosežke,^enako pa naj do- lavte^kTga ^hmel.ja1'^ ci;ie in skuPinskega dela; 3. dati Sprejeli pa smo na zaključnem doslej’ —To ^otevljaU udeležen- c«?? najrazličnejše kulturne in . L - izvažamo tudi naše predloge za nadaljnje raziskave plenarnem zasedanju nekaj kon- ci _ je tega na splošno veliko s k kle"v a Bre™’0' Zlobnosti in različnosti, da si ■!; ’v tufinT zaradi kakovosti in Navedem zelo zahtevni smotri izoblikovati družbeno ^ zara]di sentimentalnosti. Se ®° b^li na simpoziju v glavnem je uau pourounejso oce- nost skupinskega pouka. Naj na- sto^ktivo, najti sebe in svojo "®dno VPlja kdor podcenjuje se dosežem, čeprav ne dovolj siste- n0 strokovnih dosežkov simpozi- vedem nekatere bistvene elemen- sT?n°st v svetovnem prostoru. m „ ie tujčevi peti! Raz- matično m ne popolnoma. Kajti ja, dokler nima človek v rokah te, ki so jih navajali: intenzivna .ie treba, da je odvisnost hiteli nTi bfpošten nacionalni po- yrsta d^v ni sodelovala in tako celotnega gradiva. Brez dvoma je aktivnost učencev, porast samo- kletvi vedno večja, da go- no& iz kate?ega pa izvira tudi ze orefiled sam ne more bltl lz' hi'o v ri0i^ „EnteS- ——- ---------------------- bstvaTS^T01!!1?.!spoštovanje do drugih, posebej večjo učinkovitost dela z mladino, z učenci. Potem ko je dr. Konhauserje-va navedla iz dosedanjih razprav Diskutanti so poudarjali v svojih prispevkih zlasti vzgojno vred- že pregled sam ne more biti izčrpen. Sodelovali pa so udeležen- bilo v celoti delo simpozija uspeš- stojnosti, delavoljnosti, odgovorno. Zlasti močna prispevka v posti za delo, večja samozavest TE sS5«»“»je dVA .el line vrednote za vse ljudi so pedagogi doslej največ prispe- dva referata, ki sta ju imela prof. nje tovarištva, večji smisel in bi z njim, če bi bil sprejet, do- Mladina spoznava danes dosti mati^tedi^idua^iMcije ''iftku' t^nk MayeTin pr®f' dr-^1dc<;": sposobnost za kolektivno demo- stavili za prizadete učitelje strož-laže kulturo običaje, moralne S£ga d^S v šo^ Simpozija se' y ’ 3 kratiČn° živlienje- cestna delov- ia merila, kot na iih določa 60. Okon, švedskih referatov po kvaliteti stikov in sožitja SV ~ ljudmi. To spoznava ves Generalna skupščina Zdru- |f jMmtaanopospeiaioioid«- IS toE te *“■>“ .«*> ^ ‘toru, vzajemnega spoštovanja bi turo Boris Lipužič in dal veto obema amandmajema. Stališče, postavljeno s prvim amandmajem, namreč izenačuje pojem učne obveznosti z delovno obveznostjo, obenem pa ne upošteva narave delovnega mesta razrea-nega učitelja ter koncepta razrednega pauka, ki terja, da poučuje po en učitelj od 1. do 4. razreda. Glede drugega amandmaja pa je B. Lipužič menil, da kratično življenje, zavestna delov- ja merila, kot pa jih določa 60. na disciplina, večje zadovoljeva- člen za enako kategorijo učiteljev v nedavno sprejetem zakonu . ........ ... nribližuio Hudi k višhm skunnta fv A™rike in Avstralije. Razen nji številki 9/10 objavila v prevo- odnosa do šole in šolskega dela v razumevanja med narodi,. da pl tu™ to da te d« Sodobna pedagogika ^n bo te- tistem predmetu, kjer so učenci o srednjih šolah. Ta amandma bi uveljavil dva cenzusa, ki po mnenju republiškega sekretariata za " ^toPešila vzgojo v tej smeri., “pofsod™ udeleže— iz ^dostopen najširšemu krogu na- v^t deteHM v ^imeTteh & Sivite dezele- ki bi svoje notranje protislovje svoje biti, ki ne- „ ' , . , . slh solmk°v- Prav tako opozarja- individualiziranih načinih dela drovske možnosti za izboljšanje &fto ieTabko POPOln°™anSH Ce umorno išče osmislitev svojega in ^sotku^nfpripravU ZveTa' ^ ^ "“H3”1 n<>Ve5Se ................ ^ »i^ penu svetovne javnosti. Ce svetovn a obstoja. Človek je da- PITATI,Z7e?! toavt 0filno kršijo človekove mo na pregleden seznam novejše nlf mSn^varjte teke Jpogm ^ndika^ učiteljeT” SvedskfTn skupinskem0 delu v Evropi, ki bo bodisi v skupinski obliki. Tudi izobrazbene kvalitete so prikazali udeleženci, ko so obrav- kadrovske strukture učiteljev nista upravičena. V razpravi je sodeloval še ^ to vsrmZgantej° “TŽfaR je za resnično boljše in lepše KvI ^^rgSSo^Im^z^ v AS«’potekalo nava^l^Mke^«- predsednik odbori za pr=o in »kbšaio tamkajšnje l.ienje, kakor jto m še doslej t<> glavnemg financira!a š^dska vla- zelo intenzivno Človek fe dobi) Sltente učenkefl?kulturo republiškega zbora Drago 6 Sesedi, da', .... . P-ej dober pregled o tem, kako ^ vplivati na *®ihki toviv popu!ča30- samouničenje, kot jih še ni v zgo- Na wu’ dovini. Ni se lahko znajti in ži- Že ob ostalega če že govorilno o zakonu o pred- ^kto. Seznanjajmo1' mlžatno** z ^®ti v sJfeta’ kl f^ki nedvmnno je bd° jasno’ da ne gre za izobii- bil pri tem pomemben vidik ra gom 02N, z njenimi ideali in hk^tk kovanje skupnih predlogov ali ' - ' k A- 'KXJ i branju referatov in potekajo prizadevanja za moder- ^PStrnnf^rvfnhn^^irnnk^HJinp ; -• • «•— gradiva tega simpozija nizacijo pouka v svetu. Posebej je V7„n;p p T, • p »n” t te b.’sovan-1u ucne ooveznosti, govo- F • * - vzgoje. Poudarjali so zlasti tele nti o tem samo z vidika družbe- ne zaščite kvalitete pouka, nikakor pa ne z vidika materialnega delo povračila učiteljem. Z glasovanjem je republiški zbor zavrnil oba amandmaja. • ™ pumemuen siuuv ia- elemente ki jih posebei dobro cionahzaaje pedagoškega dela. razvija skupinT; p0uk sarT1o- im Primerjajmo z našimi težnja- mečno vplivajo na izoblikovanje priporoči!, katera naj bi bila re- Informirali smo ne o mnogih rezul- individualizirano delo ' aVn tolji, Pa bo mladina videla, mlade osenneste Ni tako enostav- zultat tega simp02ija, temveč da latih empiričnih raziskav, ki še učencev utTrlbnost znania več-i ko blizu so si ti vzori. Ce mla- no obraniti upanje v človeštvo, gre za prepr0St0j a pomembno iz- niso zagledale belega dne v tisku. -po ...... spoznava delo Združenih na- (Nadaljevanje na 3. strani) menjavo predvsem znanstvenih Prav tako so bile nekatere najno- (Nadaljevanje na 3. strani) Teze za enotne osnove meril za financiranje dejavnosti izobraževalnih zavodov Po tretjem odstavku 63. člena zakona o izobraževalnih , skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja mora republiška izobraževalna skupnost najpozneje do 31. 12. 1967 določiti enotne osnove meril za financiranje dejavnosti izobraževalnih zavodov. V sodelovanju z republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo je izobraževalna skupnost SRS izdelala teze, ki jih danes objavljamo. Z objavo želimo seznaniti vzgojne in izobraževalne zavode, izobraževalne skupnosti, zainteresirane organe in organizacije ter posameznike s sistemom financiranja in jih povabiti, da s svojimi predlogi in mnenji pripomorejo k Izpopolnitvi meril. Vse pripombe in predloge pošljite (do konca oktobra t. 1.) izobraževalni skupnosti SRS, Ljubljana, Župančičeva 3. UVOD štev na zavodu. Temeljne izobra- Načelo, da je materialni in ževalne skupnosti in vzgojno izo-družbeni položaj vsake delovne brazevailni zavedi bodo morali v organizaciji in delovnega člove- naslednjem obdobju proučevati in ka v njej odvisen samo od dela in Ugotavljati, kateri elementi bi rezultatov dela zahteva objektiv- blli najprimernejši za objektivno na merila za količino in kako- OC6n° delovanja šole. Dokler pa ni vost dela v vzgojno izobraževal- radosti izkušenj, je težko postavnih zavodih ( v nadaljnjem bese- 1'iati elemente za tako oceno in dilu: zavod). V skladu s tem na- -ie najprimernejše, da se izlušči- čelom določa 49. člen zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, da si zavod . ... pridobiva povračila za svoje de- učitc!jev in vzgojiteljev, vodilnih javnosti iz sredstev izobraževalne PedaS<>šMh delavcev ter admini-skupnosti na podlagi programa strativmh in tehničnih delavcev jo iz prakse. A. Osnove meril za sredstva za osebne dohodke in nadomestila in uspehov dela ter po merilih izobraževalne skupnosti. Predlagane enotne osnove meril za osebne- dohodke so le pod- _____ .. . laga za ugotavljanje sredstev, ki nw Hpi-n n 1 ZH flnfncira’ jih izobraževalne skupnosti priz-^ zavodov je ena navajo vzgo,jno izobraževalnim ^ 1Z°' zavodom. S temi merili se ne do-brazevalnih skupnosti. Ker so Močaj kri;eriji Za delitev oscb. nal°ge neSa dohodka v samih zavodih, samezn h vrst zavodov v vsej SR ker je to urejeno s jl V«OSn,1 enak?’ m®ra V ™ akti (statut, pravilnik o delitvi skladu s 63. členom cit. zakona osebnih dohodkov itd.). . republiška izobraževalna skupnost določiti enotne osnove meril L OSNOVE MERIL ZA SRED-za financiranje dejavnosti izobra- gTVA ZA OSEBNE DOHODKE zevalmh zavodov. UClTEIJEV IN VZGOJITELJEV Pri določanju eniotnih osnov T, ,, meril je treba izhajati iz vsebine . Predlagane enotne osnove me-vsega dela v vzgojno izobraže- ri1 za osebne dohodke učiteljev valnem zavodu. Vsebino dela pa lin vzgojiteljev temeljijo na ena-določajo delovni programi zavo- kem. družbenem vrednotenju dov, ki temeljijo na predmetni- vzgojno izobraževalnega dela v kih in učnih načrtih ter drugih vseh vzgojno izobraževalnih za-programih vzgojno izobraževalne- vcxiih (vzgojno varstveni zavodi, ga dela. Dejavnosti šol in drugih os,n,ovne šole, srednje šole in do-vzgojno izobraževalnih zavodov rn°vi). Zato naj izobraževalne ter organizacija vzgojno izobraže- skupnosti priznavajo vzgojno izo-valnega dela je določena z zakoni braževalmm zavodom sredstva za in drugimi predpisi ter statuti osebne dohodke glede na dejan-zavodov. Izhodišče za sestavo sko izobrazbo, ker je od te pravi-enotnih osnov meril v SR Slove- i°ma odvisna uspešnost dela, in ni ji predstavljajo: glede na delovne izkušnje učite- . „ Ijev in vzgojiteljev. . ~ za ; Ev v ...............•- .|2 - 0> ■S S §2 Si 3 a P. a cj _ n a •§ ■ga a c hajajo enotne osnove meril, zato jih začasno določa republiška izobraževalna skupnost, dokler ne bo- bi v domovih za učence: — za največ 30 učencev osnovne šole oziroma za največ 40 do izdani vsi izvršilni predpisi k učencev srednje šole 1 yzgojitelj. navedenim zakonom. Predlog za te normative je dal Z enotnimi osnovami meril za ^ved za šolstvo SRS po konzulta-financiranje zavodov se določajo djah s predstavniku . prizadetih sredstva za osebne dohodke delav- zavodov m na podlaga dosedanje cev v teh zavodih in materialne prakse. stroške (režijski in funkcionalni Izobraževalne skupnosti finan-stroški, amortizacija učil in opre- eirajo strokovne, službe na . podme, amortizacija zgradb in inve- ročju vzgoje in izobraževanja po sticijsko vzdrževanje zgradb). Vsa pogodb) z zavodi, ki opravljajo te sredstva, ki jih prejme zavod po službe, in v skladu z merili, po merilih, predstavljajo celotni do- katerih financirajo vzgojne izo-hodek, ki ga zavtad sam razporeja braževalne zavode, po svojem pravilniku o delitvi. Izobraževalne skupnosti finan-dohodka. eirajo dejavnost zavoda za pro- Predložene teze predstavljajo svetno pedagoško službo, ki jo začetno fazo v sistemu odmere določa zakon o prosvetno pedago-sredstev po enotnih merilih, ki ga ški službi. Dejavnost šolskih psiho treba postopoma dopolnjevati, hologov, socialnih delavcev in Zaradi pomanjkanja izkušenj teze knjižničarjev financirajo izobra-še v marsičem povzemajo prakso ževalne skupnosti v skladu s si-prejšnjih skladov za šolstvo. Od- stemizacijo. Dejavnost psiholo-nosi izobraževalne skupnosti do gov in socialnih delavcev naj se vzgojno izobraževalnih zavodov organizira teamsko v okviru za-še vedno temeljljo*bolj na kvan- vodov za prosvetno pedagoško titativnih elementih in manj na službo ali poklicnih posvetovalnic elementih, kj bi upoštevali kvali- ali teamsko za več šol oziroma teto dela in dosežene uspehe. To na večjih vzgojno izobraževalnih velja tudi za interno delitev sred- zavodih samih. srednja 100 110 120 130 višja 115 125 135 145 visoka 130 140 150 160 Učiteljem in vzgojiteljem v dvojezičnih šolah in dvojezičnih vzgojno varstvenih zavodih ter zavodih za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se poveča osnova za 20 točk. 4 Za delo s kombiniranimi oddelki se doda 15—20 točk, in sicer glede na število razredov v oddelku. / Dodatek učiteljem in vzgojiteljem za delo v težjih delovnih pogojih priznava izobraževalna skupnost po svojih merilih. Izobraževalna skupnost priznava tudi sredstva za osebne dohodke učiteljev osnovnih šol, ki predstavljajo povračilo za opravljeno delo pri dodatnem pouku, praktičnem pouku gospodinjstva, pri zborovskem petju, pri tehničnem pouku in telesni vzgoji, kjer se pouk deli v skladu s posebnimi predpisi. Maksimalno število tedenskih ur za navedene dejavnosti določi izobraževalna/ skupnost v skladu z veljavnim predmetnikom osnovne šole. II. OSNOVE MERIL ZA SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE VODILNIH PEDAGOŠKIH DELAVCEV 1. Vzgojno izobraževalnim zavodom se priznajo sredstva za osebne dohodke vodilnih pedagoških delavcev po naslednjih merilih: — za ravnatelja vzgojno izobraževalnega zavoda se povečajo sredstva za osebni dohodek, ki ga dobi po merilih kot učitelj oziroma kot vzgojitelj za 20 do 50 odstotkov glede na število oddelkov in skupin; — za pomočnika ravnatelja se povečajo sredstva za osebni dohodek, ki ga dobi kot učitelj oziroma vzgojitelj, za 10 do 25 odstotkov glede na število oddelkov in skupin. 2. Pri sredstvih, ki se priznajo Zavodu za osebne dohodke, .ja treba upoštevati, da po zakonu določa učno oziroma vzgojno obveznost vodilnim pedagoškim delavcem svet zavoda, pri čemer mora upoštevati zlasti obseg in posebnosti v organizaciji vzgojno. izobraževalnega dela. Učna obveznost vodilnih pedagoških delavcev vpliva na višino sredstev, ki jih dobi zavod za osebne dohodke, zato republiška izobraževalna skupnost določa merila za priznavanje sredstev v zvezi z znižanjem učne obveznosti in obveznosti vzgojnega dela vodilnih delavcev v vzgojno izobraževalnih zavodih. Zavodu se priznavajo sredstva za naslednja znižanja učne obveznosti oziroma vzgojnega dela vodilnih delavcev: a) za upraviteljico vzgojno varstvenega zavoda s prehrano se prizna na vsak oddelek znižanje obveznosti vzgojnega dela za 4 ure tedensko. Pri najmanj 8 1 oddelkih je upraviteljica oproščena obveznosti vzgojnega dela; b) za ravnatelja osnovne šole ter posebne osnovne šole za duševno prizadete se prizna znižanje: — zb 8 ur tedensko pri 5 do 8 oddelkih, — za 12 ur tedensko pri 9 do 12 oddelkih, — oproščen pri 13 ali več oddelkih; c) vodji podružnične osnovne šole se prizna pri znižanju učne obveznosti najmanj po eno uro na oddelek; č) za ravnatelja gimnazije ter ravnatelja strokovne šole se prizna . znižanje učne obveznosti: —■ za 10 ur tedensko pri 1 do 4 oddelkih, — za 14 ur tedensko pri 5 do 8 oddelkih, — za 16 ur tedensko pri 9 do 12 oddelkih, — oproščen pri 12 ali več oddelkih; d) za pomočnika ravnatelja osnovne šole, gimnazije in strokovne šole se prizna znižanje učne obveznosti: — za 8 ur tednsko pri 17 do 22 oddelkih, — za 16 ur tedensko pri 23 do 30 oddelkih, — oproščen z nad 30 oddelki. e) Ravnatelju in pomočniku ravnatelja osnovne šole, gimnazije in strokovne šole, ki. ima šolske delavnice, šolsko posestvo ali drugačen deloviščni prostor, priznava izobraževalna skupnost še dodatno znižanje učne -obveznosti glede na število in obseg delovišč ter glede na zahtevnost organizacije praktičnega pouka na osnovi utemeljenega predloga' šole. f) Ravnatelj doma za učence z nad 100 učenci nima obveznosti vzgojnega dela. Ravnatelju doma za učence, ki ima manj kot 100 učencev prizna temeljna izobraževalna skupnost znižanje obveznosti vzgojnega dela z ozirom na število in starost učencev ter druge pogoje. Za ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja posameznega zavoda lahko izobraževalna skupnost prizna tudi večje znižanje učne obveznosti oziroma obveznosti vzgojnega dela kot je določeno zgoraj, če na podlagi obrazloženega predloga zavoda ugotovi, da je to upravičeno zaradi zahtevnejše organizacije vzgojno izobraževalnega dela na posameznem zavodu. Opomba: V skupščinskih razpravah ob sprejemu zakona o srednjem šolstvu ter novele zakona o osnovni šoli je bila velikokrat postavljena zahteva, da se na nek način normira učna obveznost vodilnega osebja v zavodih. Predloženo je bilo tudi več amandmajev v zvezi s tem, vendar ti niso bili sprejeti, ker je bil zlasti predlagatelj (IS pa tudi Rep. sekretariat za prosveto in kulturo) mnenja, da bi bilo preveč togo, če bi naravnost predpisali učno obveznost za te delavce (ne bi bilo mogoče dovolj upoštevati specifičnosti posameznih zavodov). III. OSNOVE MERIL ZA SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE DELAVCEV V ADMINISTRACIJI IN RAČUNOVODSTVU Sredstva za osebne dohodke delavcev v administraciji in računovodstvu se zavodu priznavajo po obsegu In zahtevnosti dela. Obseg dela je odvisen predvsem od števila oddelkov, vendar pa je lahko bistveno več-ii v strokovnih šolah s šolskimi delavnicami in laboratoriji z večjo potrošnjo materiala. Zato republiška izobraževalna skupnost določa: 1. V osnovnih in srednjih šolah. ki nimajo šolskJh delavnic in laboratorijev z večio potrošnjo materiala, se priznalo sredstva za enega delavca za admi-strativno in računovodsko delo na vsakih 1.2 oddelkov /oziroma točneje za 1/12 delavca na vsak oddelek). 2. V srednjih šolah s šolskimi delavnicami in laboratoriji z večjo potrošnjo materiala se priznavajo sredstva za te delavca Po številu oddelkov (t. j. na 12 oddelkov en delavec), za večji obseg administrativnega in računovodskega dela pa lahko izobraževalna skupnost na osnovi obrazloženega zahtevka šole • priznava sredstva tudi za večje število administrativnih delavcev. Sredstva za osebne dohodke delavcev v administraciji in računovodstvu se zavodu priznavajo po istih merilih kot za učitelje in vzgojitelje z enako stopnjo izobrazbe. IV. OSNOVE MERIL ZA SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE TEHNIČNIH. DELAVCEV, OSEBNE DOHODKE V ZVEZI S CELODNEVNIM BIVANJEM OTROK V SOLI'IN SREDSTVA ZA BOLEZNINE. Sredstva za osebne dohodke tehničnih , delavcev (hišnik, kurjač, snažilka, kuharica) na zavodih priznava izobraževalna skupnost po obsegu dela. Obseg dela je odvisen od števila in velikosti prostorov, vrste poda, vrste opreme, sistema ogrevanja in čiščenja, števila obrokov hrane v šolskih kuhinji in podobno. Čeprav se za obremenitev posameznih delavcev uporabljajo nekateri normativi (npr. za snažilko 380 do , 400 m! podne površine), vendar ni mogoče zaradi zelo različnih pogojev v posameznih zavodih v okviru republike!, normirati števila tehničnih delavcev. Prav tako ni mogoče normirati sredstev za osebne dohodke učiteljev v zvezi- s celodnevnim bivanjem otrok v šoli in sredstev za delo delavcev, ki nadomeščajo obolele delavce. Zato priznava izobraževalna skupnost sredstva za osebne dohodke v navedenih primerih s pogodbo in na temelju svojih meril. V, PODLAGA ZA OBRAČUN SREDSTEV ZA OD UČITELJEV 1. Da bi bili omogočeni čim čistejši materialni odnosi med žavodi in izobraževalnimi skupnostmi, se v okviru enotnih osnov meril določijo tudi načela za obračunavanje sredstev za osebne dohodke. Podlaga za obračun naj bi bila: — povprečna vrednost pedagoške ure, ki se določi za vsak zavod posebej, — število opravljenih pedagoških ur v skladu z delovnim programom zavoda, normativnimi republiškimi predpisi in normativu izobraževalne skupnosti. 2. Izračun povprečne vrednosti pedagoške ure Ker bodo izobraževalne skupnosti določile kriterije za osebne dohodke posameznih učiteljev in ker sta na drugi strani z republiškimi predpisi regulirani učna obveznost učiteljev ter povprečno trajalnje pouka (35 tednov letno), je smotrno določiti, da se povprečna vrednost pedagoške ure na zavodu izračuna po naslednjem postopku: a) Pedagoška ura razrednega pouka na osnovni šoli letna masa bt OD učiteljev razrednega pouka na šoli seštevek tedenske učne obveznosti učiteljev X 35 b) Pedagoška ura predmetnega pouka na osnovni šoli oziroma teoretičnega pouka na srednji šoli: letna masa bt OD učiteljev tega področja na šoli število učiteljev X22X35 Upoštevajo se učitelji, ki so na šoli polno zaposlena. c) Pedagoška ura praktičnega pouka na srednji šoli: letna masa bt OD učit. prakt. pouka število učiteljev X28X35 d) Po analognem postopku se določi povprečna vrednost pedagoške ure v vzgojno varstvenih zavodih in domovih. Po tem predlogu bi bili v vrednost pedagoške ure vključeni samo stroški za osebne dohodke, ker je možno materialne stroške obračunavati po drugih načelih. B, Osnove meril za materialne stroške 1. Režijski stroški Na režijske stroške vzgojno izobraževalnih zavodov vpliva toliko najrazličnejših faktorjev, da zanje ni mogoče postaviti enotnih meril Zato naj sredstva za režijske stroške priznava izobraževalna skupnost po svojih merilih. 2. Funkcionalni stroški Funkcionalni stroški so od' visni od vzgojno izobraževalnega smotra, predmetnika in učne* ga načrta ter organizacije vzgojno izobraževalnega dela. Zato so ti stroški iz objektivnih razlogov po posameznih vrstah šol različni. Sredstva za funkcionalne stroške naj bi se določila z odstotki, ki kažejo razmerja med celotnim dohodkom zavoda in funkcionalnimi stroški na po* sameznih vrstah šol. Republiška izobraževalne skupnost bo določila razpone od stotkov za posamezne vrste šol po opravljeni analizi funkcionalnih stroškov v zadnjih dveh letih. Ker normativi za opremo ih učila, potrošni material, ekskurzije in podobno še niso izdelani za vse vrste šol, je težko določit' objektivnejša merila za funkcionalne izdatke. 3. Amortizacija učil in opreme Sredstva za amortizacijo uči' in opreme se priznavajo zavodom na podlagi dejanskega izračuna po veljavnih stopnjah. 4. Amortizacija zgradb Amortizacija zgradb se obračunava po veljavnih stopnjah od vrednosti zgradb. Glede uporab® teh sredstev upošteva izobraževalna skupnost določila zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja, 5. Investicijsko vzdrževanje zgradb Sredstva za investicijsko vzdrževanje zgradb (beljenje in večja popravila ipd.) dodeljuj® izobraževalna skupnost na osnovi obrazloženih predlogov zavodoV glede na upravičene potrebe. Ta sredstva naj bi se zavodom dodeljavala namensko. VI. DOPOLNITEV UClL ^ OPREME Zavodi obnavljajo in dopolnjujejo opremo in učila iz sredstev amortizacije za opremo in učila, 9 katerimi zavodi samostojno razpolagajo (ta del amortizacije se n® združuje pri izobraževalnih skupnostih, seveda pa je možno -f smotrno, da ta sredstva zavod P0* sodi drugemu, če jih sam trenutn0 ne potrebuje). Uvedba tega nač®'a nedvomno spodbuja razvoj sa' moupravljanja in gospod ars k e poslovanja v zavodih ter predstavlja torej dolgoročno in sistemsko rešitev. Zaradi splošne slabe opremi)®' nosti šol ter nujnosti po modernizaciji vzgojno izobraževalne^9 procesa (zlasti v srednjih strokovnih šolah) ter velikih izhodiščni*1 razlik (najslabše opremljeni zavodi razpolagajo z najmanjšo amortizacijo) naj izobraževalne skupnosti, v okviru enotnih osnov m®' ril, odobravajo zavodom namenska dodatna sredstva za dopolnitev opreme in učil, in sicer ’ skladu s programom za razve) izobraževanja na območju izobraževalne skupnosti ter na podlaž obrazloženega predloga zavoda. C. Stimulacija za kvaliteto d®** zavodov in razvoj dopolnilnih d®-javnosti Izobraževalne skupnosti ^ dolžne tudi materialno stimulira^ zavode, da bodo dosezali čim boljše uspehe pri svoji vzgojno &0', braževalni dejavnosti ter skrb®, za razvoj dopolnilnih dejavno®^ zlasti najrazličnejših oblik sv® hodnih dejavnosti učencev. Za nagrajevanje kvalitete de' zavodov naj izobraževalne skuri nosti upoštevajo paslednja nače^ 1. izobraževalna skupnost /L zervira določen odstotek svoj'9 celotnih letnih sredstev za nagr? jevanie kvalitete dela zavodov ' za njihovo dopolnilno dejavno«!' 2. ta sredstva razdeli izobip ževalna skupnost med tiste zaV®| de. ki so zaradi kvalitete svoje* dela in razvitosti dopolnilnih javnosti dosegli najboljše vzgoi1' izobraževalne uspehe: u 3. pri razdelitvi sredstev naj se upoštevalo zlasti: J — doseženi stvarni učni usp®' na zavodu (uspehi na sprejeroP izpitih za šole višie stopnje, usfri hi na raznih tekmovanjih, t65 ranjih in podobno); ,, — obseg in kvaliteta izven r®^ rednih aktivnosti učencev; . , — skrb zavoda za moderni^ cijo pouka (skrb za sodobna u®’ j in opremo, uvajanje novih m' ______________ pri pouku); — širša dejavnost zavoda: j, 4. predlog za razdelitev 5I'„^ štev pripravi pooblaščeni nrS /ali komisija) izobraževalne nosti sporazumno s pristojnim '/odom za prosvetno peda?a®^ službo in sicer ob koncu vsak šolskega leta. IZOBRAŽEVALNA SKUPAJ SR SLOVEČ STRAN 3 Odmevi z blejskega seminarja Sekcija vzgojiteljev za neprilagojeno mladino Društva de- čunavanjem.vzgojitelja * gojen- Mladi iščejo vzorov v književnosti fektologov Slovenije je pred'kratkim izdala sto strani Obse- cem. Vsako kaznovanje mora biti ukrepov, zavlada agresija kot si gajoč priročnik z naslovom »AGRESIVNOST VEDENJSKO tenkočutno dozirano. Isti avtor stom. ’ Po vseh občinah Gorenjske so šole začele tekmovanje za bralne značke MOTENEGA'otroka«. Publikacija vsebuje osem refetra- tudi ugotavlja da bo »kazen tov, ki so jih prebrali na republiškem seminarju vzgojiteljev učinkovala pozitivno le tedai, ;. združene z zahtevnim ... , . , f t ^ neprilagojene mladine na Bledu leta 1965 naši najboljši jo bo gojenec doživljal kot P - na’nrevzffoii nenrilasolene V šolah vseh gorenjskih občin čtiva, ki je za mlado rast ko i , poznavalci vzgojnega in prevzgojnega dela z disocialnimi yicn° izbran m odmerjen v gj- . načrtnejšem reševa- so že pričeli z letc^njim tekmova- poučno in vzgojno. S tem se - otroki in mladostniki: Bregant Leopold, Bregant Milona, teljev ukrep m ce bo tudi v sebi ™'^’r Jsk"™re^ y naSih njem za bralne značke, na Jese- ti tudi preganja nezaželeno ,n sla- Brezovec Ciril, Brezovec Marija, Jagodič Vojko, Skalar prepričan, da .io je , ..*** 7*nii\h in v nenehnem strokov- nicah ter v Radovljici za Finžgar- bo čtivo, ki mladini včasih b j Vinko in Škoflek Ivan. Ker dokaj bogata tuja (predvsem Kazen, ki jo pa gojenec ^ iznnnolnievaniu učno-vzeoj- jevo, v Kranju in ostalih občinah: škoduje, kot koristi. — Programi ---- ustvarja v njem nem izpopolnjevanju ucno-vzgoj škofjJeloški pa za prešer- za bralne akcije so dobro izbrani V IIjutvO lil OIVU-lieK IVcUl. rktJI UUlVciJ uv&a. Pet i/ujd v m anglosaška) strokovna literatura vsem ni dostopna, domače, kot Irustracijo, ustvarja 1 dl Ul d Višem IH VlLlo LL/1}-'!1«, \_iwuiiciv-v., _ j «. • .* ncrri Ll jblibivi, oxwa.j — -- -- ——- — - — - ... ki bi problem agresivnosti izrecno obravnavala, pa praktično obrambne mehanizme, med nj-tnn neg^K““r^an ho*ni>ffln i!n mofino novo. Letos so tako prvikrat in pretehtani, saj_ so. jih sestav- nimamo. ne bo odveč, če z'vsebino Publikacije vsaj okvirno . po??_sto _ agre^vnost. _ ki^bo težnega c^ot^ akacijo> in sicer Ijali slavisti ’in drugi _strokovni niimiamo, ne bo ocivec, ce z vsebino mibiiKacije vsaj oivvunu —- oV-mi^nesa nreeleda ie razvidno uskladili celotno skcijo, in sigcl ijcm aiavion ^ , , “ “ kr°B ~ ~ ^ rms-Hs SHfJuSK in učiteljev. nem okolju.« Vzgojitelje, ki delajo z Poznamo dve vrsti agresivno- mo vzroke, ki so privedli do takš- cialno mladino, najbolj prizadene ^^'j^^gOTetf&iih^idlkov^po^ pr^^o^dosle^; ^e za kulturni jejo in prilagajajo potrebam lahko gregaimo ^ 3^;^^ vseh naniza- praznik 8. februar. sti: pozitivno, ki pomeni zdravo nega stanja. Nikakor pa ne mo- vedenjska motnja, ki jo stremljenje osebka po dejavnosti ramo paralizirati agresivne na- označimo z difuzno besedo »ne-in socializirano obliko premago- ravnosti osebka z novo agresiv- srarnnost«; ta zaj< Vanja ovir, ter destruktivno kot nostjo, tj. s ponovnim kaznova- rovost, vulgarno Časa za priprave na izbirna nih stališč in ugotovitev. Ko bo Tekmovanje za pridobitev tekmovanja, ki bodo večinoma že za mlade zelo v januarju ali v prvih dneh fe- in socializirano obliko premago- ravnosti osebka z novo^ agresiv- srarnnost«; ta zajema besedno su- ^^ja*^ojliJTev"n^riilagoriene bralnih značk je izražanje, jez. jzcjaia svojo naslednjo spodbudno in kc ivn; izpadi Publikacijo, naj bi tak sumarij letih si sleherni prizadeva- mkator ne izostal. Ker izdajatelj k^.ecbr^a°t plls°e^ra“1' ^ zlat0, biti akcija že pri kraju, *ker bodo sti, ljubezni, spolnosti, priznanju nadvse važen kontakt med vzgo- j0 vseh vzgojiteljev v enaki me- bjica uje, ovo mro 1 Zato pa mora seveda prebrati na ta dan razglasili, kdo so do- nujno posledico »nezadovoljenih njem, ......................... kanje!’ »e. odpeto delom. Na potreb (po varnosti, naklonjeno- nekem mestu Ciril Brezovec, »je gojencev in gojenk ne prizadeva- osnovnih psiholoških človekovih >>Ce kaznujete na ne^. Ti brovok^ivni ^ valečjahkopridobi_kar toi znač- .= kulturni^praznik pomora pričal segel načina reagiranja. Kako bo ^ posledica prikrajšanosti človeka dramatika, filozofa.in Nobelovega Žal se še vedno dogaja, da ne- blemom agresiivnosti njenim na- ^ druga polovica leta, ki je že tako litn • =1™ “ooH^f prizadTto na.g™.ca Rabindranatha Tago- kateri vzgojitelji reagirajo na iz- ganp^mot“k^SoSu lik vzgojni pomen, saj širi med prenapolnjena z različnimi do- f reja. kj je rekel: »... le trsti sme pade najtežavnejših gojencev z ^ ?^Xvek™ mladino veselje do knjige, posebej datnimi nalogami, kaznovati, ki ljubi«. agresijo. Psihfilog Vinko Skalar odraslemu človeku. vlATOR pa .. omogoča branje takšnega V vzgojnih zavodih naj bi se navaja tri razloge za vzgojitelje- Ijenjskem področju, osebnost resno ovira pri doseganju osebne sreče ne samo v mladosti. temveč (če otroku pravo- J. B. isiiil ISsS-S .m i in ce o ne družbe. gOVOtrj med štirimi očmi. bodre- kot sistem. V prvega uvršča ne- vzbujanje samozaupanja), zaviden položaj naših vzgojnih z omejevanjem (pre- zavodov in neobjektiven pritisk poved prostega izhoda, omejeva- javnega mnenja, še vedno neja-nje pri zabavi itd.) ter kaznova- sen status vzgojitelja v vzgojnem nje v obliki povračila škode iz zavodu glede na profile ostalih lastnih sredstev zasluženih z de- pedagogov (zlasti učiteljev) in tre- vseh Otrokovo destruktivno agresivnost pa lahko omilimo in odprav- l}'*!’ ,_■ ijamo le, če predhodno odstrani- Preveč posebnosti Ugovori ptujske občine ob predlogu meril republiške izobraževalne skupnosti za razdelitev dopolnilnih sredstev Tj. |. j • i -j . lastnin sreasiev zasiuzenin z ue- peuagoKov laiosm uumijov; Na seji republiške izobraže- priznanih občinama Radlje in rala ptujska občina vsa predvide- UcitelJ, ki gleda na svoj lom FiZiižno kaznovanje v nobe- nja v medosebnih odnosih učno- valne skupnosti (3, oktobra) so Metlika še enkrat toliko opravic- na sredstva za financiranje stro- poklic kot na stvar družbe- nem primeru ni umestno. Le v vzgojnega osebja. Agresija pogo- odločili, da dobi posebna dopol- Ijivih točk za sredstva za osnov- kovnega solst^’ “ ^h,.prlsptXf nega zaupanja, nenehno teži izjemnih primerih dopušča defek-. jena pretežno Po osebnostnih vi- nilna sredstva temeljne izobraže- no in posebno šolstvo kot občim gospodarstvo (850.000 N-ain), upo- k izboljšanju svojepa dela +r'ln'3 Tiran SfcnUoir fi^ionn nne- Hikih 7»tamn nirodvsem nezažele- valne skunnosti tistih 16 občin. Ptuj. Omenjeni občini namreč rabiti samo za financiranje reane LYSAUGHT — WILLIAMS Učitelj vpliva na vedenje svojih učencev ne toliko s tem, kar pove, kolikor s svojo osebnostjo in vedenjem. ALEKSANDAR RADOJKOVIC Osebnost je rezultat naše dejavnosti. Razvija se, ko re- v . _ . , , j Člani sveta za financiranje srednjih no sujemo probleme, ko zadeva- gol m domov so na tretji seji (10. sveta Ptuj. Omenjeni občini nimata na svojem sedežu nobenih dejavnosti. strednjih in strokovnih šol, med- iz časnikov so v ptujski obči-tem ko ima ptujska kar šest sred- ni zvedeli, da kljub tem pripom- tolog Ivan Škoflek fizično one- dikih zajema predvsem nezažele- valne skupnosti tistih 16 občin, mogočeinje nezavrtega gojenca (tj. ne osebnostne poteze nekaterih ki letos dobivajo republiško do- v primeru fizičnega napada go- vzgojiteljev kot so nesigurnost, tacijo. Posebej pa bodo obravna jenca na vzgojitelja, namernega lažna avtoritativnost, nevrotič- vali še ptujsko občino, ki je nam- _ . _ , povzročanja občutnejše škode, nost, pedantnost in pedagoški pe- reč sedanja merila niso uvrstila njih in strokovnih šol, poleg tega bam. ki smo jih le v kratkem lahkomišljenega izpostavljanja simizem. Če pa pri vzgojnem med najrevnejše občine, čeprav pa je dolžna plačevati še visoke povzeli, za zdaj še niso uvrščeni gojenca življenjsko nevarnim si- osebju oziroma pri vodstvu za- je očitno, da sodi mednje, tuacijam ipd.) Pri tem pa je voda prevlada stališče, da je treba ponovno poudariti, da fizič- uspešno vzgojno in prevzgojno obveznosti za sofinanciranje sred- med občine, ki bodo prejele do-njega šolstva v Mariboru. datno pomoč in da bodo ptujsko Mnogo občin v razpredelnici občino obravnavali posebej. To- Po eni izmed variant, ki jih VZBOJIIU Ul p rpnnhliSlrfl iznhra Mnogo ODCin V razpredelnici oocino ouiavimvau puacucj. *w- n0 onemogočanje, gojenca nikakor delo z neprilagojeno mladino ‘ cV,, A, A. t „ ai h la ima npr. mnogo ugodnejše raz- rej posebej med tistimi, ki so ze ne smemo enačiti s fizičnim obra- možn0 le na podlagi pritiska, za- feva a ’ merje med osebnimi in material- zaslužile posebno obravnavo. Raz- nilna sS^pnSm tuKi »M Matki kot ptuisk, oKina »or. p, .o v ptujakom iolrtvu in slabšajo. Če go- kai tistih ki so teea najbolj no- (P° kritiu nizkih OD ostane v meseca v me?ec . ^ 1-i1 J 1 1 ss 1 t^bne Te so odbifali do ooseb- ptuiski obeini 15-3 ^st za mate‘ voriš sJolniki tega 0bTČJa ^ ' n n 2 k odno«; fin VSfth SO tohraernfh V.tiekaza?o-do rialne izdatke v osnovnih in 7,4 z vsemi, ki imajo opraviti z zbi- I_.llaIV WVill^t3 VIA>» OWl mh menlih. Vse je kazalo - do ^ y srednjlh šolah v predlo- ranjem denarja za šole, poreko: gu za razdelitev dopolnilnih sred- ta posebnost nas žali. Obravnava- nedavnega — da ima ptujska ob- mo na ovire in jih premagu- enotnih "doioaTv nrtno£rhePdsedstvu tudl sv°ie plsmene kor jih je bilo sprva na spisku jemo ali jim podlegamo. THEODORE M. NEWCOMB pomb k predlogu enotnih določil v pripombe. a statutih TIS ljubljanske regije, ki ob- Ko so člani sveta pregledovali poro- v1 . Kanaiuau za to pomoč, so ravnavajo naloge In delo tega sveta, čilo o realizaciji dohodkov In izdat- Številke pokazale v ptujski občini nato pa so obravnavali predlog razde- kov TIS Ljubljana, so ugotovili 170 naj nižjo proračunsko potrošnjo na lilnlka obveznosti TIS In občin za fi- milijonov S-din primanjkljaja. Neka- orpUji-airi, m M Hin hila ta na zaradi nepravilne delitve prora- nanclranje srednjih šol In domov (za tere občine še vedno niso Izpolnile ^ iVcUI-d u J x----i.:u----- občin do stopenj občinskih pri- mi, tako kot to zahteva ustava in spevkov in davkov, potrebnih za zakonski predpisi. M. K. realizacijo proračunskih dohod- ___________________________________ kov v 1. 1967 (v občini Ptuj je Spoznavanje napak omo-Soča popravljanje napak. učence teh šol) ter prosvetno peda- svojih obveznostif Domžale, Vič, Lo- zadnjem mestu V seznamu), raz-goške službe. Ob tem so poudarili, gatec, Kočevje, Zagorje), druge pa so merje sredstev za izobraževanje da morajo biti srednje šole tudi v fi- jih realizirale 100 odstotno, ali pa “ nančnem pogledu enakovredne drugim jih celo presegle. čunskih sredstev uvedena najviš-ja stopnja!) ter premalo upoštevana obveznost posameznih občin do srednjega in strokovnega šol- Naročnikom Priročnika za prosvetne delavce do proračunskih sredstev pa je 1 CE1U VK=^S-.. nokazaln Stavilkr. 4» =1 (remihli- ao srednjega in siroKovnega soi- .. - šolam: Tis in občine morajo imeti Za sedaj lahko rečemo, da je sicer POK-azalo številko 40,0 (repuDli Samo letos ie dala temeli- n Vin PFGTAK torej do teh zavodov enak odnos, kot p0 poti posebnih pogovorov In pre- sko povprečje 43,8). S tem, da J6 • lir. V1U irUitoJiirv ga (maj0 do osnovnlh šol in vzgojno govarjanj po občinah za denar uspelo dajala občina za Šolstvo nad re- varstvenih ustanov. pokriti stroške teh šol 90-odstotno. Ce nl,hli«li-im nnvnrentam sp ta v ta- ->■----------------------- .... Potem ko so pretehtali različice bi hoteli obdržati vsaj to raven, pa bo p ^„i bli, “Vit . kovne šole, ki imajo sedež v Ptu- šiljajo denarja za knjigo na na- razdeijevanje obveznosti so treba storiti vse, da bodo občine ozi- beb uvrstila na predzadnje mesto. ^ sofinanciranje srednjih in slov Prosvetnega delavca! Priroč- Ea npon-tavun-ia ip uffotovitev ugotovlU, da bi se v sedanjem polo- roma TIS redno izpolnjevale svoje ob- Ucenec je v tej občim »veljal« za soimanciranjesiKuui rankaripva založba sd ocenjevanja je Ugoioviiev, izkazalo za neuspešno tako te- veznostl. Najboljša organizacijska naON-din osebni dohodki učite- strokovnih sol v Mariboru pa mk je izdala Cankarjeva zaiozoa __nnHolp ril'/- nnt hi bila. rta hi ir ireph nttainah SUI1, uscuiu uuui/urvi ueiic j,- f Primarna funkcija vsake- na^Jf . Očimu iuius ju uaia lchiuij- . „ izobraževalna skupnost Ptuj Prosimo naročnike Priročnika 1,776.000 N-din za srednje in stro- za prosvetne delavce, naj ne po- ^ • -j k. d j u /jo- - - . v.—*-- -----j ^ — OOU IN-Oin OS0UI11 UUIIOUKI LICI l c" --- ---- ao katere mere SO ucenci do- rltorlalno kot podjetniško načelo raz- pot bi bila, da bi v vseh občinah .. ’ nnvnrečnn 870 N- 830.000 N-din. segli vzgojne cilje deljevanja obveznosti. Menili^so, naj aj^cijske^ odbore,^ki LJ^ o ° « 0^4 ZOriti Še na £ THORNDIKE — HAGEN bilir merila nekdanjega medobčinskega šole in domove. _____________________________________sklada, ki bi ga dopolnili še z obvez- svet TIS ljubljanske regije Izdela nov bi po podjetjih in delovnih organiza- din. S temi podatki se je Ptuj razdelilnik, njegova osnova pa najdbi cijah^zbirali denar za drugostopenjske uvrstil med občinami na 24. mesto. Ob tem velja opo- v Ljubljani, zoriti še na pripombo, da je mo- _________________ mk Vzgoja za mednarodno razumevanje (Nadaljevanje s 1. strani) bi jo intenzivneje poudarjali. Reče živimo z zavestjo, da bi lahko kk lahk? z gotovostjo, da vzgo- v trenutku doživeli svetovno Hi- Ja za mednarodno razumevanje rosimo. Z vzgojo smo dolžni dati pomaga razvijati mlado osebnost resnico, spoznanja, ki opraviču- \ intelektualnem moralnem so- jejo svetlejše življenje, in tudi f/alnem m estetskem pogleda spoznanje, da prehaja odgovor- J1.3-16. 0Poro fa osmisleva j nost za to tudi na bodoča pokole- Jenja utrjuje zavest pnpadn^ti točk. To pa pomeni, da bi po iz- nja. Prav s pospešeno vzgojo za ^ družbeni m svetovni ^sk p , računih pripadalo na učenca v mednarodno razumevanje, s spo- krepi samozavest in življenj znavanjem idealov Združenih na- sproščenost, usposablja mladega rodov lahko pomagamo mlademu flPveka, da najde svoj p osto Za Ptujčane • nesprejemljivo pa je postalo merilo, ki ureja zaporedje občin po številu šoloobveznih otrok na 1000 prebivalcev. Občina Ptuj je po tej razvrstitvi dobila 29 točk za lO.513 otrok. Ob to so postavili v ptujski občini naslednjo primerjavo: občina Radlje je dobila za 3.184 otrok 37 točk, občina Metlika pa za 1.040 šoloobveznih otrok kar 20 občini Radlje skoraj 50 odst. več, v Metliki pa skoraj trikrat več dopolnilnih sredstev kot v občini Ptuj, čeprav je seštevek ostalih točk dal Ptuju največjo prednost. človeku v njegovem razvoju. družbi in svetu. Čeprav bi se o tem mogli širše Vzgoja za mednarodno razu-razpisati, želimo s tem sestavkom mevanje je nujnost sodobnosti: Nesprejemljivo je tudi drugo samo malo opozoriti na pomen narekujejo jo nacionalni interesi vzgoje za mednarodno razumeva- vsakega ljudstva, svetovna eko-nje, ki je sicer zajeta v naših nomika, in človeška ^kultura, vzgojnih smotrih, pa se je morda Vzgoja za mednarodno življenje premalo zavedamo tu in tam, da izvira iz današnje življenjske stvarnosti, zato se moramo vanjo zamisliti z občutkom odgovorno- \ ,r -« , •• o, lil sti. Kaže, da bo še letos izšel po- Mednarodni simpozij v Stockholmu seben priročnik za učitelje o vzgoji za mednarodno razumeva-Zato je razumljivo in v tem nje, ki bo nedvomno širše in pogledu ni bilo nikakršnih raz- globlje osvetlil pomen take vzgo- merilo — tako poudarjajo predstavniki občine in temeljne izobraževalne skupnosti Ptuj v svojih pripombah — po katerih je (Nadaljevanje s 1. strani) delovne navade m tehnike uče- niratj in povezovati med sebQi « Glede količine znanja so tr- Stolni sku^nsM to InSTviS S! dih v skladu s svojimi najnovej- . n nrilT,-r c)mni_ «■* «-.“■« «»!?■■“» /e arasfae je za našo' in svetovno družbeno skupnost, učiteljem pa pomagal razmišljati, kako naj uveljavljajo ta važen del našega vzgojnega smotra. R. L. vanj, da je uspeh dober v primerjavi s frontalnim delom oziroma poukom, da pa itak ne sme iti oblik šolskega dela. Seveda pa je v praksi tako — enako tudi pri prevladuje3 Zlg SklST količinsko maso dejstev, podat- fronti uen7 oblikr krr ie kov, letnic itd. temveč za kvalite- °Saa’ kar J6 to znanja. S tem se lahko prav k vrednost in zanimivost pouka -Otovo popolnoma strinjamo. prav v raznovrstnem uporab Razumljivo je. da uporabo sku- Ijanju in pravilnem razmerju vseh ploskega dela v praksi omejujejo učnih oblik, metod in sredstev. V nekateri činitelji, kot so poraba kvalitetnem sodobnem pouku, ki p- časa, narava učne snovi, zahtev- naj res učence ne le intelekt"-1 kACTRONICS — samoučilo za pouk elektronike je kombinacija učbenika in aparature za študij nejše priprave učiteljev in včasih no, temveč vsestransko razvija, iektronike. Tečaj obsega tri stopnje: od osnov elektronike do tehnike polprevodnikov. Poleg teore- tudi učencev, starost učencev, po- ne moremo več pogrešati pravilno l{«e razlage in navodil ima samouk v mapi vrsto študijskih matric z vtisnjenimi načrti, po katerih trebno didaktično gradivo in po- zastavljenega skupinskega in in- ^tavlja posamezne elemente za izvedbo programiranih poizkusov. (Z letošnje mednarodne razstave nekod pomanjkanje sodobne šol- dividualnega dela. šolstva v Dortmundu) ske opreme v razredu. Roman Oberlinter Tistim, ki jim je pretežko Tistim naročnikom Prosvetnega delavca, ki jim je pretežko plačevati redno naročnino za list, na uho: pošljite letno vsaj en prispevek za objavo v listu, pa boste s honorarjem zanj z lahkoto poravnali naročnino! VOZ Z AVTOMOBILSKO KAROSERIJO SE NI AVTO O učnem predmetu »pravice in dolžnosti občana« V predmetniku za posebne osnovne šole je med drugim tudi otrok ne bo nikoli razumel zapletenosti ustavnega, družbenega ali Pogovor v osnovni šoli Markovcih Nekako 'Og trinajste ure je bilo, ko si na razmajani cesti, ki vodi k osnovni šoli v Markovcih. srečavali množico najmlajših kolesarjev in pešcev s šolskimi torbami. V osnovno šolo »Bratov Štrafela« je prihajala druga Izmena: iz osmih vasi, nekateri tudi iz krajev, 6 km oddaljenih. Zunanja podoba takšne šole: na pogled trdna stavba, za katere opremljanje ni nikdar denarja. Pravilo: roditeljske sestanke in sestanke sploh sklicuj v pritličju, sicer se utegnejo staršem vdreti tla pod nogami, njihovim šolarjem pa zrušiti strop na glavo. Učila: napravi vse, kar moreš sam in ceni tudi tisto, kar bi drugod vrgli proč. tega. Preutrujenost pa v vse pogostejših obole- ni slišal se kaže njih. Od kod ta nesodoben pojav delavnosti — brez plačanih nadur? Sliši se nevsakdanje, ko me prepričujejo: ne moremo prepustiti otrok samim sebi. Znajo le toliko, kolikor jih naučimo v šoli. Doma so preobremenjeni z delom na polju, 95 °/o otrok sploh nima prostora za učenje in starši jim ne znajo pomagati niti pri najpreprostejših nalogah. Kljub vsemu je zdelalo predlanskim 84,3 0/o učencev, lani pa 82,2 »/o. Precej jih odide v sred nje šole, kjer dobro napredujejo, nekdo od profesorjev je celo dejal: »Raje z Markovec nekoliko " Namen obiska: pogovor z rav- slabše ocenjenega, kot od drugod Osnovna šola »Bratov Štrafela« je stara 157 let nateljem. Očitno pa je bilo, da ravnatelj Gvido Čepin sam že ni hotel biti »šola«, zato je povabil k razgovoru še nekaj učiteljic in učiteljev ter jih kar takoj označil: delajo, preveč delajo. Vsak dan opravijo v šoli najmanj deset ur, otroke uče celo v prostem času in med počitnicami (nagrajevanje? — samo 58 do 70 tisoč S-din OD). V šoli imamo 10 preštevilnih oddelkov, vzgojni problemi pa se z odhajanjem staršev v tujino "ečajo (takih staršev je 26,7 odstot Učitelji delajo v šoli in ob ,ejo starše na domu. Lahko c. rekli ne bomo, ne zmo- odličnega.« dolžnosti občana. Uveden je v 6., 7. in 8. razredu, in sicer po eno uro tedensko. Snov, ki jo predvideva učni načrt za ta predmet, ni lahka. Navedel bom nekaj naslovov iz učnega načrta za posebne osnovne šole z namenom, da opravičim svojo trditev. V sedmem razredu učni načrt pri predmetu pravice in dolžnosti občana določa naslednje: republiška skupščina in republiški izvršni svet, volitev poslancev, republiška uprava, okraj, občina, pravice in dolžnosti občanov, najvažnejša določila iz delavske zakonodaje, osebni dokumenti in priloge k prošnji za delovno mesto itd. Nič lažjg m snov za osmi razred. Nekaj naslovov iz učnega načrta: ustava, federacija, uradni list. zvezni sekretariat, najvaž- Pomeni torej, da imate stroga preprečiti? — Opozarjali smo za *n nejša določila iz rodbinskega pra- meni« za ocenjevanja? — Najbrž bo res tako. Testiranje pri ZPPS je pokazalo, da bi naši učenci iz matematike in slovenščine zaslužili precej boljše ocene. Zakaj vas imenujejo »fizkul-turne učitelje«, ko šola nima niti telovadnice? — Skoraj vsi otroci so člani TVD Partizan v Mar- to pristojne organe, pa naših opozoril nihče ne jemlje resno. Celo šoloobvezna učenka je dobila potni list, in to pred koncem šolskega leta. Kakšen je socialni položaj teh otrok? — Materialno so celo preveč dobro preskrbljeni, starši se jim hočejo oddolžiti za njihovo zapuščenost z dragimi darili. kovoih, navdušujemo jih za šport, Morali smo celo prepovedati, da remo, pa od njih še nihče v tujino. vsako leto dobe več pokalov in okrog sto diplom na tekmovanjih, od medobčinskih do zveznih. Največji problem poleg materialnega? — Odhajanje staršev Športne prireditve so za Markovčane praznik Po deželi sonca, brez in grozdja imeli polne košare in jih prodajali-mimoidočim. Kmalu smo zagledali v daljavi Belo krajino, deželo sonca, brez in grozdja. Z gozdom porasel svet prehaja v valovite griče, od katerih so mnogi zasajeni s trto, ki daje znano metliško črnino. Ko smo se bližali Metliki, se nam vsemi zanimivostmi, je na levem griču pokazala izza drev-strokovnim izpopol- ja velika bela stavba — nova osnovna Aktiv učiteljev biologije in kemije z območja zavoda za prosvetno pedagoško službo Kranj je tudi v letošnji program dela vključil v smislu strokovnega izpopolnjevanja poleg seminarjev, tečajev in učnih nastopov enodnevno ekskurzijo. Namen te je bil ogledati si večje krajevno področje In se seznaniti z vsemi zanimivostmi, ki so v zvezi s bi 'prihajali v šolo z zlatnino. V čem vidijo ti otroci življenjsko perspektivo? — Samo v tujini in avtomobilizmu. O tem sanjarijo tudi tisti, katerih starši so ostali doma. Postajajo površni, neuravnovešeni in neredni. Vzgojni problemi so vse večji in učiteljevo delo iz dneva v dan napornejše. Mnogi otroci odkrito povedo: takoj po končani šoli bodo odšli na tuje. Zelo slabo vpliva nanje tucli diskriminacijska razlika v osebnih prejemkih. Takole pravijo: boljšo plačo ima tisti, ki ima manj šol. Za primerjavo: priučen električar v tujini, ki so ga za priučitev učili naši učitelji, ima 220 tisoč S-din, učitelj v Markovcih pa' 60 do 70 tisoč. V vseh teh nasprotjih pa je nazadnje za vse slabo »kriv« zgolj učitelj, ki ekonomsko in socialno propada... 1 Učitelji so odšli v razrede, z ravnateljem Cepinom pa sva nadaljevala pogovor. Česa si za svojo šolo najbolj želite? — Več moralnega priznanja za naše delo in v imenu otrok: da bi bila odpravljena ta velika nesorazmerja v razdeljeva-nju sredstev na učenca. Upam si trditi, da je bil v procesu družbenega razvoja naš mladi da je bil s tem on in njegov vzgo-jitelj-učitelj izkoriščan. To nesorazmerje je bilo namreč ustvarjeno pri istem programu, ob istem ali celo večjem trošenju delovne sile in ob težjih pogojih. Kaj najbolj zavira proces sa- kušnje vem, da moupravljanja? — Skopo odmer- ................................ jena in oblikovno in višinsko | diktirana sredstva in s tem dik- | Posebno obvestilo tirana cena dela. Tako se samo- ; v upravljanje sprevsže več ali manj ! naročnikom Cicibana samo ' v razdelitev dodeljenih sredstev, ker na njihovo višino ne vpliva ni dobro niti slabo delo. Sredstva so delili samo na osnovi predmetnika, pa še to v višini, ki je bila formirana neekonomsko in šole nanjo niso imele nobenega vpliva. Kje, menite, da je vzrok za Mladinska knjiga : vse, ki se še žele | na barvno \ Založba : obvešča .^, r.. ^v. j^ - { naročiti na barvno revijo ; ! za otroke CICIBAN, da sta ; š številki 1 in 2 razprodani. ; 2 Novi naročniki bodo dobili | j 3. »««■» d>u«. \ Uredništvo CICIBANA j .a, n i*.n.Rvzaa,..a.aa..aa..,..aa..a.a.a.ar..a..B( ndkov in ekonomistov Izhod iz tega? —Nujno je, da se po enotnih normativih ugotovijo stroški in s tem cena dela. , Ponekod učitelj v slabih po- 23 mentalno prizadete zelo težka gojih dosega zadovoljive rezul- zato, ker si težko predstavljajo tate Slišimo pa, da drugod ne P°jme. kot so: statut, sindikat, znajo uporabiti niti tega, kar zvezni izvršni svet, ustava, izvrš-imajo — sodobnih učil in učnih niT t®l° itd. Priznajmo, da so ti pripomočkov. Kaj menite o tem? pojmi, oziroma da je ta snov, ki — Naj odgovorim s primero: na- j° zasledimo v učnem načrtu po-denite vozu avtomobilsko karose- sebnih šol, težavna celo za nor-rijo — brez motorja ne bo nikdar malno duševno razvite otroke. Tu-avtomobil. Dajte učitelju vse po- di novi učni načrt za posebne goje — brez zavzetosti in peda-- osnovne šole, ki ga bomo dobili, goske sposobnosti ne bo nikdar vztraja skoraj pri istem učnem uspešen pedagog. obsegu kot sedanji. Opušča sicer Ljudje, ki vztrajajo, pa nočejo nekaj težjih poglavij, toda v ce-govoriti o sebi. Njihovo iskanje loti je snov skoraj ista. Ob vsem ne tiplje zgolj za osebnimi ko- tem se sprašujem, ali je res nuj-ristmi. Malo jih poznamo in še no, da premlevamo vse to gradi-manj o njih govorimo. Redko jih vo, ki ga, bodimo iskreni in po-srečaš. Včasih moraš k njim tudi steni, naš učenec dodobra ne do-zelo daleč. jame in ne razume.. Bodimo pre- Marjana Kunej pričani, da duševno prizadeti predmet, ki se imenuje pravice in samoupravnega sistema. Kaj vse ' “ je, in bo še ostalo našemu otroku nerazumljivo! Nekaterih stvari, pojmov, pojavov in dogodkov mentalno prizadeti nikoli ne bo razumel in dojel. Cernu jih obremenjevati z nečim, kar je zanje življenjsko tako malo pomembno? Iluzorno je misliti, da se bo otrok, ki bo v šoli slišal vso navedeno snov, v življenju bolje znašel. V novem- osnutku učnega načrta za posebne šole lahko opazimo določen napredek v tem, da načrt opušča nekatera poglavja, ki so bila nekoč obvezna v učnem pčogramu. Pokazalo se je namreč, da učenci to snov težko dojemajo, včasih pa sploh ne. In še bi lahko mirne duše izpustili iz učnih načrtov to in ono, pa zato naš otrok ne bi bil prav nič prikrajšan. Naj se vrnem nazaj k predmetu »pravice in dolžnosti občana«. Menim, da bi lahko ta predmet povsem ukinili kot samostojen predmet. Sedanjo, snov, ki jo določa učni načrt za ta predmet, bi skrčili na najnujnejše in bi jo vključili v predmet spoznavanje družbe. O tem, kaj bi veljalo iz učnega načrta izpustiti, naj bi se sestavijalci novega učnega načrta še posvetovali s pedagogi, ki že dalj časa delajo z učenci v višjih razredih posebnih šol. še je čas, da storimo tako, kot nam narekuje naša praksa. Učni načrti so lahko dobro sestavljeni le takrat, kadar bodo ustrezali povprečni zmogljivosti mentalno prizadetih. Za sedanji učni načrt pa mislim, da je še vedno prezahteven in je zato dobro, da bomo končno dobili novega. Krčenje učne snovi, ki jo predlagam, pa ne pomeni,‘da je treba obdržati le najlažjo snov. Tudi težje gradivo naj bo določeno, vendar le toliko, kolikor je ta snov pomembna za učenca in njegovo kasnejše udejstvovanje v življenju. Vlado Rozman »Emil Adamič« se zahvaljuje va. ha j važnejša določila iz kazenskega zakonika, sindikati itd. Zanima me kako obravnavajo omenjeno snov drugi defektologi in kako jo učenci dojemajo. Iz izje prav ta snov : njevanjem in v povezavi z učno snovjo po predmetniku. Ker smo bili prejšnje leto na Štajerskem, smo se tokrat odločili za Belo krajino. Za uresničitev zamisli šola, katere ogled smo imeli tudi programu. Ob prihodu v šolo sta nas ravnatelj šole in profesor biologije lepo sprejela in nam razkazala šolske prostore. Pet koncertov pevskega zbora »Emil Adamič« na Korčuli 2e lani smo imeli v načrtu poletne vaje na morju. Nismo jih mogli izvesti, ker ni bilo denarja. Vendar smo si ogledali narodni kar je bilo posebno s? °je ZtiJ d eležiiaSev e čin a ^u čUefj ev^ki časa^smo se zadržali v učilnicah sprejeli v gostovanje slovaški učitelj- poučujejo biologijo in kemijo na osnovnih šolah in gimnazijah na Gorenjskem. Zgodaj zjutraj smo se s turističnim avtobusom podjetja »Transturist« odpeljali iz Škofje Loke proti Novemu mestu. Ko smo se peljali skozi Ljubljano, še nismo mogli ugotoviti, kakšno vreme nas1 čaka. ker je bila ta zavita v sivo meglo. Takoj, ko smo zapustili Ljubljano in se približali Višnji gori, se je megla razpršila in nastal je lep sončen dan. Po kratkem postanku na Otočcu ob Krki emo se odpeljali v tovarno zdravil »Krka« pri Novem mestu. Tovarna ima dva obrata, od katerih je eden že v izgradnji. Mi smo se ustavili prav v tem drugem. Ze zunanji iz-gled nam je dal videz urejenosti in svojevrstnosti tovarne. Opremljena je z najsodobnejšimi napravami za izdelavo raznovrstnih zdravil. Ima tudi več laboratorijev in lepo urejeno študijsko knjižnico. Ob strokovni razlagi tamkajšnjih strokovnjakov smo se seznanili s tehnološkimi postopki izdelave zdravil. To nas je kot učitelje kemije posebno zanimalo. Od tu smo se peljali skozi mesto po novi avtomobilski cesti preko Gorjancev v Metliko. Med potjo smo srečavali nabiralce gob, ki so jih niči sta prirejeni za kabinetski način sedež v Zilihi. Ta nas je ponovno po-pouka. Po ogledu smo si izmenjali vabil na koncertno turnejo po njiho- izkušnje v zvezi s poukom biologije J--------------,-J --■= 1-1 l~-,- in kemije. Nadaljnji del programa je vseboval ogled belokranjskega muzeja v gradu in ogled zadružnih vinogradov v Vinomeru. V muzeju smo si ogledali arheološki, kulturnozgodovinski, etnografski oddelek in oddelek osvobodilnega 'boja. Iz razstavljenega gradiva smo spoznali vso burno zgodovino, ki jo je doživljala Bela kraj1#! v preteklosti. To toplo deželo so že pred tisočletji naselila ilirska plemena. Za njimi se je vrstila dolga vrsta tujih gospodarjev, ki so gospodovali na tej zemlji. V Vinomeru pa smo se naenkrat znašli sredi velikih zadružnih vinogradov. Trgatev je sicer že skoraj minila, vendar so bile še mnoge trte polne grozdja. V zidanicah so že iztiskali iz grozdja novo vino in z njim polnili velike sode. Nekateri od udeležencev so Belo krajino prvič videli in trgatev prvič doživeli. Prepričan sem, da so tovrstne ekskurzije pomembne za zbliža-nje nas samih in za nazornejše posredovanje marsikatere učne teme. . Prof. Lojze Malovrh vi domovini, ki naj bi bila kar kmalu. Tam smo peli že pred vojno in zadnjič pred dvema letoma. Ob ustanovitvi našega zbora 1925. leta so nam bili prav praški oziroma moravski učitelji vzorniki. Tudi sedal sledijo Slovaki svoji tradiciji. Niih ie kake štiri milijone, imajo pa kar devet učiteljskih pevskih zborov, pet moških in štiri mešane. Glede na letošnje iuristično leto nas je Turistično društvo Marko- Polo na Korčuli dvakrat vabilo. V okviru njihovih prireditev, na katerih je bilo predvideno sodelovanje tako eminentnih gostov, kot je hrvatska filharmonija, plesna skupina starodavnega bojnega plesa Moreška, ki uživata evropski in- tudi že svetovni sloves, ter solisti osješke opere, smo nastopali tudi mi pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. To si smemo'šteti v priznanje. S temi nastopi smo opravičili zaupanje sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti za naše medrepubliško sodelovanje. Tudi prispevek našega Izvršnega sveta nam je obilno pomogel. da smo razen koncertov opravili tudi poletne vaje s študijem novega programa. Pevci so delali šest do sedem ur dnevno. Peli smo sklad, be klasičnih renesančnih in jugoslovanskih skladateljev ter narodne pes- mi. Vmes smo park na Mljetu, doživetje. Korčula ima kakor večina dalmatinskih mest burno in slavno zgodovino. Ponaša se tudi s tem, da se je baje tam rodil znameniti Marko fo-lo, čigar 400-letnico so letos slavili. V šali znajo povedati, kako so Korčulanke nekoč nagnale Turke izpod obzidja, ko so- jo vrli in hrabri vojščaki ucvrli z bojišča. Zapuščenim ženam ni ostalo drugega, kot da so si nataknile helebarde hitro hodile za obzidjem in pridno polivale z vrelo vodo sovražnika, ki je mislil, da je mesto brez moči. Nenavajen ha tako vrsto boja, jo je tudi sam pobrisal. Mestece ima slovito arhitekturo ter znameniti statut iz XIV. stoletja, ki se je ohranil le v dveh pisanih Izvodih. Eden je v Benetkah, drugega pa hrani inženir Ambrož Kapo". Njegov dom je zakladnica več stoletij stare rodovine in dokaz, kako so tudi skozi burne in težke čase polne pomanjkanja, znali meščani ohraniti dragocenosti svojih prednikov. To je obenem priča Vse to, kakor tudi Moreška, se di globoko v spomin. Ljubeznivi se vsa-pred_ sednik turističnega društva Stfepan Ivančevič nam je znal pričarati mikavno preteklost, ki jo občudujejo številni tujci v novih hotelih. Pred njimi smo v Korčuli peli dvakrat. Tretjič nas je por peljala na Badijo, mati otok, kjer so nekdanji samostan preuredili v športni center Partizana. Mestece Orebič na Pelješcu je naselbina samih odsluženih pomorskih kapitanov, ki je tudi prisluhnila naši pesmi. V znak spoštovanja do starih pomorščakov ga 's sireno pozdravljajo vse ladje, ki plovejo mimo. Take Č^sti drugi obmorski kraji niso deležni in smatrajo, da je to edinstven primer na svetu, tetič smo nastopili v Veli luki na zahodnem koncu otoka, do koder drži im’ asfaltirane ceste. Povsod , ........ ;j srčno sprejeli. Posebej je ugajal naš mladi dirigent Marko, ki se je tudi tokrat izkazal s svojim znanjem in talentom. Našo umetniško zmogljivost ki so da so si skoraj istočasno znali ustvar- na zahteven program visoko jati Dalmatinci svojo civilizacijo kot tedaj napredni narodi. Upoštevajmo, da je Ivan Brez zemlje 1215. leta proglasil svojo znamenito Magno carto libertatis, ki je postala temelj parlamentarni družbeni ureditvi in meščanskim pravicam. ocenili, so prav dojeli tudi drugi številni poslušalci* ki so se ob Domu kulture, kjer so bile vaje, dostikrat ustavljali in se čudili: »asti gospe kake mogu po cio dan gledat u onu ban-derku (taktirko).« STANISLAV ŽBOGAR \ Osnovni šoli »Boris Kidrič«, Ajdovščina Osnovni šoli III, Slovenj Gradec Osnovni šoli Slovenska Bistrica Osnovni šoli »Ivan Cankar«. Maribor Osnovni šoli Bakovci , Osnovni šoli Šempeter v SavinjsK* dolini Osnovni šoli »Martin Kotar«, Šentjernej Osnovni šoli Trata Osnovni šoli »Vida Pregare«* Ljubljana Osnovni šoli Gabrovka Osnovni šoli Trebnje Osnovni šoli »Ivan Cankar«, Trbovlje Osnovni šoli Lenart v Slovenskih goricah Osnovni šoli »Slavko Šlander«. Maribor Osnovni šoli »Prežihov Voranc««# Ravne na Koroškem Osnovni šoli Prestranek Osnovni šoli Borovnica Osnovni šoli IV. Celje Osnovni šoli Artiče Osnovni šoli Šentvid pri Grobelnem Osnovni šoli Podčetrtek Osnovni šoli »Anton Aškerc«, Maribor Osnovni šoli Vitanje Osnovni šoli Spodnja Idrija Osnovni šoli Črešnjevec Osnovni šoli Cerkno Osnovni šoli »Fran Vrunč«, Sloveni Gradec Osnovni šoli Trbonje pri Dravogradu Osnovni šoli Šentvid pri Stični Osnovni šoli Dvorjane Osnovni šoli Izlake Osnovni šoli »Heroj Franc Bukovec«, Preska pri Medvodah Osnovni šoli Kostrivnica Osnovni šoli Žalec Tovarišu Edu Grošelj, dipl. ing. Tovarišici Vandi Grošelj — Krečic Tovarišici Rozi Grošelj Tovarišici VaJeriii Grošelj Tovarišici Desanki Miklavc Tovariše! Vidi Rudolf Gostinski šoli Celje Viš« pv.cmomsko komercialni Sol* Maribor Zavodu za prosvetno o eda službo Ljubljana, ki so s svoj*' mi prispevki postali podporni člani zboral To je peti seznam novih podpor* nih članov našega zbora. ZBOROV TEK. RAČUN JE: 501-8-32/1 Tehn čni pouk za 7. razred osnovne .šole Avtor: Leopold Zemljak, str. ing., izdala Tehniška založba Slovenije, ilustriral Miloš Mehora, opremil Peter Lešnik. Ljubljana, 1967. Z novim učnim načrtom je tehnična vzgoja v osnovni šoli dobila utrjeno mesto v predmetniku in bolj dognano fiziognomijo. Prej poudarjene ročne spretnosti so se umaknile v prid novim izobrazbenim vsebinam in sodobnejšim oblikam tehničnega pouka. Neurejene materialne prilike v šolah, še huje pa veliko pomanjkanje kvalificiranih učiteljev, pogojujejo veliko neenotnost pri uresničevanju programa in ovirajo, da bi predmetno področje dobilo v šoli mesto, ki mu v našem prostoru in času pripada. V taki situaciji ima dober učbenik, priročnik še posebej pomembno mesto. Tehniška založba Slovenije je prevzela hvaležno nalogo, da izda serijo priročnikov za učence v 6., 7. in 8.' razredu osnovne šole. Priročnik za 6. razred, ki je izšel lani. je razprodan. Nekoliko predelan bo ponatisnjen do konca oktobra, do takrat pa bo izšel tudi priročnik za tehnični pouk v 8. razredu. Pred nami pa je že priročnik za 7. razred. Pri presoji, ali učbenik ■ z ožjo vsebino ali priročnik, ki vsebuje več podatkov, kot jih predpisuje učni načrt, se ni bilo težko odločiti: dokler ni izčiščeno, katere črke tvorijo abecedo tehnike, ki jo mora obvladati učenec, ko stopi iz osnovne šole, in dokler nimamo dovolj kvalitetne tehnične literature za to starostno obdobje, ki bi potešila obšolske potrebe, more učbenik z obsežnejšo vsebino zatrpati to vrzel. V knjigi je snov, ki jo je treba obravnavati pri pouku, z večjimi črkami ločena od snovi, ki služi kot dopolnilo. V začetku knjige so pregledno zbrane fizikalne veličine, ki so potrebne za razumevanje vsebine. Jedrnato so obdelana poglavja: strojni elementi, pogonski stroji, stroji v prometu, obdelovalni stroji za kovine in les, naprave za varjenje, stroji v gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu. Knjigo zaključuje uvod v tehniško risanje in primer tehniške dokumentacije za izdelavo modelov v šolski delavnici. Priročnik se odlikuje s preglednostjo, skrbnim jezikom in velikim številom ilustracij. Oprema risb je enotna, tehniške risbe so usklajene z veljavnimi predpisi za strojniško risanje, celo bolj, kot je za začetno stopnjo potrebno. Pri tem je treba postaviti zahtevo, da bi morale biti v tem enotne tudi revije in časopisi, ki pomagajo tehnični vzgoji v šoli, sicer se zmede na tem področju ne bomo znebili. Del vsebine je posvečen varnosti pri delu. Namesto splošnih ugotavljanj bi poglavje bolje koristilo, če bi v njem našli konkretne primere za zaščito orodij in strojev, ki so v osnovnošolskih, delavnicah. ' Skoda, da avtor poglavij ni dopolnil z vprašanji za ponavljanje in nalogami za utrjevanje snovi in poleg načrta za izdelek ni nakazal še drugih možnosti za praktično delo (konstruktorske zbirke, tehnični kotički in drugo). Na knjižnem trgu so. se pojavile tudi delovpe mape za tehniško risanje, ki jih je izdala ista založba. Mapa je namenjena učencem v vseh razredih višje stopnje osnovne šole. Vsebuje najvažnejša navodila za tehniško risanje, tehniško pisavo, primer pravilno izpolnjene tehniške risbe, tri liste s črtovjem za normirano pisavo in 10 listov z odtisnjenim ooisnim poljem na A4 formatu. Liste bo kasneje mogoče dopolnjevati s posameznimi listi, ki bodo v prodali v knjigarnah. Mane so prirejene tako, da jih bodo lahko uporabljali tudi v gimnazijah. Knjiga in mapa sta telko pričakovana pripomočka, ki bosta olajšala delo učiteljem in učencem, tehnični vzgoji pa pomagala utirati nove razsežnosti. .., Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« na enem izmed svojih nastopov PROSVETNI DELAVEC RADIO IN SOLA Srednja stopnja: Nižja stopnja: Srednja stopnja: Višja stopnja: 24. oktobra ob 8.55 I. program 25. oktobra ob 14.05 II. program LENIN IN OTROCI Oddajo bomo začeli z besedami, ki jih je v svojih spominih na Lenina zapisala njegova življenjska družica Nadežda Konstantinova Krupska: »Velikokrat, kadar se je Lenin pogovarjal z otroci, je na pol v šali in pol zares vpraševal: ,Kajne, da je res, da boš, ko dorasteš, postal dober komunist?1... Zvenelo je kot šala, a bilo je tudi njegova globoka želja, da bi sleherni otrok zrasel v zavednega komunista in nadaljeval tisto delo, za katero so se nesebično bojevali in se bojujejo revolucionarji vseh dežel.« Polistali bopoo po knjigi spominov in pred nami bo oživel lik Lenina, zvrstile se bodo nekatere podobe njegovega življenja. Vladimir Iljič Uljanov-Lenin je prešel trnovo, a svetlo pot borca za pravice vseh ljudi, svetlo pot nesebičnega bojevnika, revolucionarja. 'V boju za končni cilj revolucije — za svobodo in enake pravice za vse ljudi, za oblast ljudstva, je Lenin velikokrat trpel preganjanje. Tako je bil v maju leta 1897 po carjevem ukazu pregnan v Sibirijo. Tedaj mu je komaj minilo 29 let. V vas 3u-šensko je pripotoval v spremstvu dveh žandarjev in tu je bil prepuščen samoti' in izgnanstvu. A za Lenina izgnanstvo ni pomenilo ločitev od ljudi, ni pomenilo konec dela, kot je želel car. Nasprotno, Lenin je znal živeti med ljudmi, sleherni pogovor, tudi z otrokom, mu je vlival novih moči. 3e več kot to, Lenin je ljubil otroke. Znal je tudi sredi najzahtevnejšega študija in dela posvetiti svoj dragoceni čas odgovorom na najbolj neugnana vprašanja iz otroških ust. Tako se je Vladimir Iljič Lenin v pregnanstvu v sibirski vasi Šu-šensko spoprijateljil s štiriletnim dečkom Minjko. Ni bilo dnevnega časa, ni bilo trenutka, ko bi mali Manjka ne smel obiskati svojega velikega prijatelja. V skromni, sila tesni izbi, a do vrha založeni s knjigami in kupom popisanih listov na delovni mizi, sta se deček Minjka in Lenin pogovarjala. Minjka je bil doma v hiši, nedaleč od Leninovega bivališča, a Leninova delovna izba je postala zanj najpriljubljenejši kraj. »Sem že tukaj!« je po navadi 27. in 28. oktobra: 24. in 25. oktobra: ZNAMKA Z DEČKOVO LENIN IN OTROCI GLAVO 31. oktobra: 3. in 4. novembra: KAJ DRŽI JADRALNO NOVEMBER LETALO V ZRAKU SE PREDSTAVLJA 7. in 8. novembra: TROBENTAČI IN PLESAL- 10. in 11. novembra: KE OB SREBRNEM STU- DOBRI VSAKDANJI DENCU POMOČNIKI 14. in 15. novembra: 17. in 18. novembra: KAKO SE JE MARKO POJTE Z NAMI... SREČAL Z DUROVO LESTVICO 24. in 25. novembra: 21. in 22. novembra: DEČEK IN GOZD KAKO SE SPREMINJA 1. in-2. decembra: ZEMELJSKO POVRŠJE DECEMBER 28. novembra: SE PREDSTAVLJA ČEBELJI KROG zaklical že s praga. Lenin je dvignil glavo od svojega pisanja in se dečku nasmehnil: »Le naprej, kaj bo dobrega?« ... »Nekaj ti moram povedati ... na uho... na samem . ..« je skrivnostno začel Minjka. »Ampak, vidiš, delo imam,« je po navadi rekel Lenin. »Pomagal ti bom, potem pa pojdeva na sprehod!« je odgovoril Minjka. »Moje delo je težko,« je pristavil Lenin ... »Nič ne de, tudi težko znam delati,« se je odrezal Minjka in pogovor je bil načet... Od dela se je tedaj Lenin obrnil k Minjki in se sprehodil z njim po najčudovitejšem svetu otroške domišljije... Nižja stopnja: Kjerkoli je Lenin živel, povsod si je kmalu pridobil najmlajše prijatelje. Z velikim razumevanjem, z brezmejno potrpežljivostjo in ljubeznijo je znal prisluhniti otroškim željam. Tako je bilo tudi nekoč v Švici, v Ženevi, kjer je bil Vladimir Ilič-Lenin v emigraciji. Zelo skromno sta živela Lenin in njegova žena Nadežda Konstantinova Krupska, a z njima je prebival v Ženevi tudi Leninov prijatelj z ženo in petletno deklico. Med Leninom in deklico se je tedaj spletlo trdno prijateljstvo. O tem vam bomo pripovedovali v oddaji. 27. oktobra ob 14.05 (II. program) 28. oktobra ob 8.55 (I program) ZNAMKA Z DEČKOVO GLAVO Višja stopnja: Umirali so — a so umirali zato, da bodo novi rodovi lepše živeli... s to mislijo se konča oddaja, ki smo jo pripravili pred 1. novembrom. Po svoje bi namreč tudi letos radi prispevali k pietetnemu razpoloženju in čustvovanju ob Dnevu mrtvih. Gotovo namreč ne bo razrednega kolektiva, v katerem ne bi v teh dneh, ko se spominjamo umrlih, govorili o neštetih žrtvah, ki so padle za svobodo in ga ne bo, ki ne bi obiskal partizanskih grbbov — bodisi tiste za pokopališčnimi zidovi, bodisi tiste samotne, ki jih je toliko razsejanih po naši zemlji. Zgodbo,, ki se razvije pred mladimi poslušalci, je speljal avtor po dveh tirih. Eden vodi skozi tedanji 24. oktobra ob 14.05 (II. program) 26. oktobra ob 8.55 (I. program) PRIPRAVLJAMO SE NA IGRO »Naloga, ki smo si jo zadali, je pripraviti dokončno izdelavo besdila in odrskih zamislekov, tako da bodo našo igro prav razumeli gledalci in poslušalci, da se bodo vanjo vživeli in dojeli vse, kar je hotel dramski pisec povedati ljudem s tem gledališkim delom ...« Tako govori na začetku naše oddaje režiser. . Pri nas veliko igrajo, zlasti mladi ljudje so prizadevni pri delu v amaterskih igralnih skupinah. Zal pa se velikokrat zgodi, da je tako udejstvovanje le bolj družabna igra kot pa prizadevanje za oživljanje dramskih del na amaterskih odrih. Seveda ni mogoče misliti, da bi lahko odpravili slabosti amaterizma te zvrsti z eno samo oddajo — ali sploh s kakšno oddajo: naš namen je samo opozoriti vse naše poslušalce (ne samo tiste, ki igrajo) na nekatere elemente pri postavitvi dramskega dela na oder. Za primer smo izbrali odlomek iz dramatiziranega »Dnevnika Ane Frank«. To pa zato, ker so to delo pri nas precej igrali in si bodo marsikje ob odlomku zamišljali celoto. Struktura oddaje je nakazana v uvodnih režiserjevih besedah: gre za »izdelavo« besedila, se pravi za odrsko izreklo, za postavitev na oder in odrske premike. Ne gre pa — kot rečeno, — samo za nasvete amaterjem, temveč za to, da poslušalci za trenutek pogledajo za kulise, da bi spoznali trud pri nastajanju odrskega dela in bi ga znali ceniti. čas, predstavlja današnjega človeka, današnjega otroka in riše odnose do stvari, kakršne so danes; drugi tir vodi skozi čas narodnoosvobodilnega boja in pripoveduje o odločitvah, o doživljajih in tudi q smrti mladega partizana, ki se je bil vključil v narodnoosvobodilni boj, ko je bal malone še otrok. — Oddaja je ponovitev. Ob prvi izvedbi smo se bali, da bo ta dvotirnoet motila poslušalce, da bodo zavoljo nje teže Sledili- dogajanju. Vendar so obvestila povedala, da temu ni bilo tako, ker so preskoki iz sedanjosti v preteklost in narobe dovolj logično speljani. Gotovo pa ji bodo laže sledili predvsem učenci tretjih, a tudi drugih razredov. Kljub sporočilu, da je padel, mati še čaka svojega sina. Obljubil ji je bil, da se bo vrnil. In zgodi se, da se mladi partizan res vrača k njej po dolgi in ovinkasti poti, kakor je dolga in ovinkasta pot pismonoše; zakaj poštar je tisti, ki vrne materi sina — v podobi na znamki. Ko ureja pismonoša zjutraj pisma na pošti, opazi novo znamko, na kateri je upodobljena glava mladega partizana, dečka nekako petnajstih let. Obraz mu je nežen in tako lep, da se ga še vojna ni mogla dotakniti. Prvo pismo, na katerem je nalepljena nova znamka, odda pismonoša Fancetu. Ta se uči za strugarja. Po njegovi krivdi pa se je v šolski delavnici pripetila nesreča zavoljo katere ležita dva sošolca v bolnišnici, zato je France iz strahu pred posledicami zbežal in misli brez glavo opustiti šolo in uk. Ko pa ždi po nastopu z očetom v svoji sobi in ves razrvan opazuje podobo mladega partizana na znamki, se my zazdi, da sliši očitek: »Ti si strahopetec...« 24. in 26. oktobra: PRIPRAVLJAMO SE NA IGRO 31. oktobra in 2. novembra: VELIKI OKTOBER 7. in 9. novembra: NASE OKNO V SVET 14. in 16. novembra: SKRIVNOSTNA CELINA 21. in 23. novembra: CIRIL KOSMAČ 28. novembra: V ROJSTNO MESTO NASE REPUBLIKE Kdo ve, ali je tudi on kdaj zbežal, se lomi v Francetu, zbežal pred nevarnostjo, pred kaznijo... Tudi on je zbežal, pravi naslednja slika, vendar zato, da bi se izognil aretaciji in da bi se vključil v boj proti okupatorju. Ime mu je bilo Janez, star je bil petnajst let, bil je vajenec, vendar pri mojstru, ki ni bil na strani upora. In ko je Janez spoznal da ga bo mož prijavil, ker je našel pri njem ilegalno literaturo, je zbežal in bil zvečer že pri partizanih pod Krimom. To je bilo jeseni 1941. Drugo pismo v poštarjevi torbi je namenjeno babici in njeni vnučki. Anica ga težko pričakuje in si vroče želi maminega sporočila, da se vrne k njej. Toda pismo pravi, da mame še ne bo. Na srečo pa deklica ne ve, kar ve babica, da Ankina mama vsa premalo misli na svojega otroka. Anka drži mamino pismo v rofealy strmi v dečka, ki je narisan na znamki in se sprašuje: »Je imel tudi on mamo?« ... Janez je imel dobro mamo. Ko ji je v tisti prvi zimi sporočil, naj ga obišče, je prišla v visokem snegu tja pod Krim — ne meneč se za sovražne vojake in vohunske izdajalce. Ob srečanju je zaslutila, da sin težko prenaša tegobe partizanskega življenja, zato ga je nagovarjala, naj se vrne. Toda Janez njeni prošnji ni popustil, pač pa ji je obljubil, da se bo zagotovo vrnil, ko bo konec vojne. Tretje pismo izroči poštar kiparju ravno ko se mude pri njem odposlanci pionirskega odreda . s prošnjo, naj jim skleše spomenik, imeniten, veličasten, tak, da bodo videli v njem sami sebe. Ob podobi mladega partizana na znamki se ^porodi v kiparju zamisel za zaprošeni spomenik: izklesal bi dečka — resnega, nežnih potez, stal bi nekje za vogalom ... sploh bi upodobil v njem vse, kar je lepega v mladosti. Toda obiskovalci niso za tak osnutek, češ — mi nismo takšni, nismo resni, radi se podimo po sredi ulice. Zdaj se tudi kipar zave, da je razlika med otroki današnjih dni in tem njihovim vrstnikom iz časov velike vojne. Le kdo je bil, se sprašuje. In kdo je narisal njegovo podobo? ... Podobo mladega kurirja je narisal slikar^ partizan v Rogu. Za spomin, za čase, ki bodo prišli je ohranil nežen mladeniški obraz v svoji beležnici. Po vojni pa je prav po tej skici izdelal podobo za pisemsko znamko. Tako je nastala znamka z dečkovo glavo. Zadnje ptano mora oddati poštar ženi, ki ji je bil nekoč že prinesel sporočilo o sinovi smrti. Zdaj ji nosi spomenico z zahvalo, da je vzgojila takega sina, saj se je mlad, kakor je bil, junaško boril, tisto zadnjo pomlad, ko je bila svoboda tik pred vrati, pa padel na Primorskem, na samotni kurirski poti. Toda v tistem hipu vidi mati samo znamko na pismu in podobo na znamki: »To je moj sin,"- dahne, »moj Janez ... Tako se je vrnil k meni, tako se je le vrnil domov .. .*> Tudi poslej še poseda mati pri oknu. A zdaj gleda otroke, kako se igrajo nasmejanih in žarečih lic. In ob tem se ji v žalostnem srcu vedno znova utrne svetla misel: umirali so, a so umirali za te male, da jim bo lepše živeti. 31. oktobra ob 8.5 Srednja stopnja: KAJ DRŽI JADRALNO LETALO V ZRAKU Visoko pod belim oblakom kroži kot srebrna ptica — jadralno letalo. V velikih zavojih se mirno in skrivnostno vzpenja vse više. Kopasti oblak nad njim spreminja oblike in postaja večji, letalo pod njim, pa vidimo, vse manjše in manjše! Zdaj je le še kot bel galeb daleč na obzorju in drsi v lepih zavojih, kot da mu je to v največje veselje! Jadrati je nekaj čudovitega in je hkrati junaški podvig, saj se jadralec spoprime z zrakom, ki ga ne vidimo, a ga vsi čutimo in notrebujemo. Da bi ti mogel povedati, zakaj letalo jadra, ti moram razložiti še prej kat o zraku in o gibanju zraka. Pred poslušanjem oddaje bi lahko učence v razredu, spomnili na to, da je zrak lažji od vode (osemkrat) in cesto se sploh ne zavedamo, da nas obdaja. Tik nad površino zemlje je gostejši nato postaja z višino vse redkejši, dokler praktično ne izgine in ostanejo le prav razredčeni žlahtni plini. Ves zračni omot (lahko rečemo tudi plinski omot) okoli naše zemlje sega okoli 400 km visoko. Ce ne bi bilo zraka, ne bi bilo na Zemlji življenja. Kadar piha veter ali držimo roko iz drvečega avtomobila čutimo, da nas obdaja neka nevidna snov. To je zrak. Višja stopnja: List ali kos papirja ne pade na tla kakor kamen, ampak zaplove počasi navzdol. Zadržuje ga zrak. /, Opazujemo padalca pod belo kupolo, ki se varno spušča proti zemlji, ali pa jadralno letalo, ki se v velikih zavojih dviga vedno više in više. Opazujmo tudi let ptice! Zakaj padalo, letalo in ptica ne strmoglavijo na zemljo? Zaradi gibajočega se zraka. (Letalo se mora gibati naprej, če se hoče obdržati v zraku.) S svojimi čutili in s preprostimi napravami lahko zaznavamo in opazujemo različne pojave le v nižjih plasteh ozračja, opazujemo na primer vreme. Gibanje zraka v teh Nižja stopnja: nižjih plasteh (imenujemo jih troposfera) nam uravnava vreme: temperaturo ozračja, dež, sušo, skratka, vse spremembe, ki jim pravimo z eno besedo vreme. Od vremena pa je odvisen pridelek na polju, v vinogradih in v sadovnjakih. Zato je pravilna napoved vremena lahko kaj pomembna za nas vse, posebno pa še za kmetovalce. V višjih plasteh zraka, ki jih imenujemo stratosfera, pa opazujemo druge zanimive pojave, ki so jih odkrili še v novejšem času, ko sta se močno razvila letalstvo in raketna tehnika. Zračni baloni ponesejo v stratosfero elektronske naprave, ki s pomočjo radijskih valov same spuščajo v laboratorije na Zemljo razne podatke in meritve, po katerih sklepamo, kakšne razmere so tam zgoraj. Ozračje je tudi največji rudnik na svetu. Iz zraka pridobivamo kisik in dušik. Dušika porabimo v velikim množinah za proizvodnjo umetnih gnojil. Dušika pa je v zra-kuš tiri petine vseh plinov; potem je jasno, da je ozračje neizčrpen rudnik. Takšen je uvod naše oddaje, ki jo je napisal Ivan Špolar. 3. novembra ob 14.05 II. program 14. novembra ob 8.55 I. program NOVEMBER SE PREDSTAVLJA Druga oddaja v ciklu »Mesec se predstavlja«. Bogatemu oktobru sledi siromašni november. Gole veje, zapuščena polja, dež dan za dnem (vsaj navadno), na planinah pa tudi že v dolini prvi sneg. Z dežniki in v plaščih in z gumijastimi škornji hodimo naokrog, ves čas na begu pred mrazom 31. oktobra ob 14.05 II. program 1. novembra ob 8.55 I. program VELIKI OKTOBER Oddaja Veliki ,oktober, s katero se v radijski šoli za višjo stopnjo | spominjamo oetdesetletnice ruske ; revolucije, se začenja z nekaj prizori iz vsakdanjega življenja osnovnošolcev. Ti prizori naj pokažejo, ka-! ko navadne stvari so nam danes, recimo. postelja budilka, radijski ali televizijski sprejemnik, avto, gledališče, da: celo šola. in kako je prav-i zaprav do vsega tega prišlo. Kdaj je j to nastalo? Šele ko ie bilo izumlje-I no? Kai ni morda začelo nastajati ' že mnogo mnogo prej. tedaj ko se ' je začelo človeško življenje? In tako gremo skozi zgodovino 1 od tistih začetkov ko so se naši : predniki komaj razlikovali od živali in ko so. kot živali, pobirali samo j tisto, kar jim je ponujala narava, i Od živali so se ločili šele. ko so za-1 čeli izdelovati orodje Delajo sicer tudi živali, saj si na primer spletajo gnezda, toda izdelovati orodje za delo. tega ne zmore nobena žival. V nadaljevanju vidimo, da se je začelo z najpreprostejšimi orodji, nadaljevalo pa z vedno bolj zahtevnimi. Delo je napredovalo. Ljudje so bogateli. Najprej vsi enako, nato eni bolj. drugi počasneje. To se je stopnjevalo. Razlike v bogastvu so postajale vedno večje in večje, vse dokler... . . vse dokler niso posamezni mogotci združili v svojih rokah vsega človeškega-imetja, ustvarjenega z delom tistih, ki tedaj niso imeli • ničesar več. Niti svojega življenja. To so bili sužnii. Za njihove gospo- darje niso bili ljudje, pač pa le »živo orodje« ali »govoreči stroji«. Pa so kljub vsemu bili ljudje in postavljali so se taki krivičnosti po robu. Upirali so se. In ti upori so rahljali in zrahljali temelje družbene ureditve, ki je dovoljevala najhujše izkoriščanje človeka. Upori sužnjev na eni strani in razvoj delovnih orodij na drugi so pripomogli k dokončnemu zlomu te ureditve. Nadomestila pa jo je nova. v kateri so lastniki zemlje izkoriščali svoje kmečke podložnike. Izkoriščali vedno huje. dokler se tudi ti niso začeli — upirati. Z zgodovinskim razvojem je moč zemljiških izkoriščevalcev plahnela. Orodje se je izpopolnjevalo, pojavili so se obrtniki, cveteti je začela trgovina, rasla so mnoga mesta, nastajale prve tovarne. v katerih so delali ljudje, ki jih zgodovina dotlej še ni videla. Delavci. Prav tako pa zgodovina ni poznala njihovih izkoriščevalcev, lastnikov tovarn. Tako skuša avtor oddaje Jurij Holv v skopih obrisih orisati pot. ki jo je človeštvo prehodilo do velikega upora, ko so izkoriščanci prvič v zgodovini premagali svoje izkoriščevalce in ko upor ni bil več samo upor, pač pa zmagovita revolucija, ki je vllia upanje vsem izkoriščanim tega sveta. Oddaja seveda govori tudi podrobno o poteku oktobrskih dogodkov. kakor tudi o februarski revoluciji in nesrečnem letu 1905. in mokroto in vetrom in neprijazno sivino. Naše priprave za zimo so mimo: kurjava in ozimnica sta v kleteh in v shrambah. Celo zgodnji prihod zime nas ne more presenetiti. Kako pa je z živalmi, s tistimi, ki domujejo v gozdovih ali po poljih, v drevesnih duplinah ali pod zemljo, v temnih rovih? So si pripravile zimska bivališča, so poskrbele za hrano, ki jo bo pozimi tako težko najti? Kako preživijo novembrski čas lisice in ježi in srne in poljske miši, kako ga preživijo ptice, kako se spravljajo spat medvedi in kaj se dogaja njihovim »prijateljicam« čebelam? O vsem tem bo treba pripovedovati v oddaji, ki bo predstavila november. Bosta torej imela Janko in njegov Vsevid malo dela? Nikakor ne! Popeljala nas bosta v skrivnostni svet pozne jeseni, prav pred prag ledene zime. Spotoma se bomo, ob začetku meseca, pomudili še pri mrtvih ob njihovih grobovih, končali pa sprehod skozi november v prazničnem razpoloženju ob dnevu republike. Višja stopnja: Srednja stopnja: 7. novembra ob 8.55 I. program 8. novembra ob 14.05 II. program TROBENTAČI IN PLESALKE OB SREBRNEM STUDENCU V tej oddaji bomo potovali v Idrijo. Idrija je kraj bregov in zelenja, voda in podzemlja, je svet za sebe, ki ga je treba videti in doživeti. To je kraj rudarjev, ki so si s trdim delom postavili glasno govoreče spomenike. Živo srebro, ki ga uporabljajo zdravniki in zobozdravniki, v industriji in poljedelstvu, tekoče živo srebro, ki ga poznamo po toplomerih, barometrih in drugih napravah, izvira v idrijskem podzemlju ob potu rudarjev. In kdor obišče Idrijo, mora prisluhniti pesmi bregov in podzemlja, pesmi strojev in rudarjevega dela, ki jo že stoletja igrajo na idrijskih čipkah upodobljeni trobentači. Kdor sliši ta napev trobentačev in vidi, kako živo stopica plesalka na idrijski čipki, z zadovoljstvom reče ob odhodu iz Idrije: »Srečno, trobentači in plesalke ob srebrnem studencu!« Takšen lep uvod v še lepšo oddajo o Idriji, njenem rudniku in njenem življenju nam je zapisal avtor oddaje — domačin Ivan Bizjak. Živo srebro otroci poznajo. Ko so bolni, jim izmerimo vročino s toplomerom. Na dnu toplomera je živo srebro, tekoča kovina, ki se dvigne po cevki in pokaže, koliko vročine ima bolnik. Idrijski rudnik živega1 srebra slovi po svojem izrednem bogastvu in šteje med najbogatejše in najstarejše rudnike te vrste na svetu. Spočetka so našli in pobirali maloštevilni prebivalci Idrije samorodno živo srebro, ki se je nabiralo ob vodah reke Idrijce. To srebro so rudo-sledci prodajali, a ga je na površini zemlje kmalu zmanjkalo. Zato so začeli kopati rove v zemljo. Že leta 1500 so skopali dolg Antonov rov, po katerem hodi še danes nekaj rudarjev na delo. Pod zemljo so našli veliko zalogo živosrebrne rude — cinobra. To dragoceno rdeče kamenje, v katerem so drobci med seboj spojenega živega srebra in žvepla, so na roko vozili iz rova. Zunaj na prostem so — podobno kot »kuhajo« oglarji oglje — žgali v kopah cino-ber, da se je pri veliki vročini žveplo spojilo s kisikom ali zgorelo. Tako je na dnu kope ostalo nekaj živega srebra. Kmalu pa so za taljenje cinobrove rude uvedli velike peči in jih potem znova in znova izboljševali. Do danes se je ves postopek pridobivanja živega srebra zelo izpopolnil. Prav tako se je spreminjalo in izboljševalo življenje rudarjev in hkrati vseh prebivalcev Idrije ter njene okolice. 7. novembra ob 14.05 I. program 9. novembra ob 8.55 II. program NAŠE OKNO V SVET Kadar govorimo o našem oknu v svet, je vsakomur takoj jasno, da govorimo o kraju, ki je bil znan že v starem veku, in sicer najprej pod grškim imenom Egida, pozneje pa pod rimskim Capris (ali Kozji otok), iz katerega je nastalo tudi njegovo slovensko ime — Koper. In kadar govorimo o Kopru, imamo v mislih predvsem njegovo luko, ki se iz leta v leto širi in veča ter tako postaja vse pomembnejša tudi v mednarodnem merilu. Leta 1958 je imela na primer koprska luka okoli 30 tisoč ton tovornega prometa* leta 1965 že 770 tisoč ton, pravijo pa, da bo v koprski luki, ko bo do konca zgrajena, ta promet še za tri milijone ton večji! Poleg tega pa bo Koper v kratkem dobil tudi svojo železnico, ki je za njegov nadaljnji razvoj življenjskega pomena: slavnostna otvoritev je napovedana za 3. december. V naši oddaji, ki smo jo nalašč programirali pred tem velikim dogodkom, bomo predstavili Koper, ' kakršen je danes in kakršen naj bi bil v bližnji prihodnosti. Pripravil jo je naš sodelavec Milenko Šober, ki je med drugim tudi avtor knjige »Morje in pomorstvo«. Nižja stopnja! 10. novembra ob 14.05 II. program 11. novembra ob 8.55 I. program DOBRI VSAKDANJI POMOČNIKI Človek je od najstarejših obdobij pa do naših dni vselej in povsod težil za tem, da si olajša življenje, da bi laže prihajal do hrane in drugih dobrin, da bi si olajšal delo. Ustvaril si je delovno orodje, ga izpopolnjeval in ga še izpopolnjuje in delovno orodje je spreminjalo in še spreminja njegov način življenja, posredno ali neposredno pa tudi njega samega. Tale naša oddaja je imela namen opozoriti malega poslušalca na vsaj nekatere naprave, priprave, stroje — majhne in velike, preproste in komplicirane — na dobre pomočnike, ki nam že v vsakdanjem življenju lajšajo delo ali ga celo namesto nas opravljajo. Pisec oddaje se je v zgodbi, ki jo razvije, omejil na prikaz življenja na sodobni kmetiji. Tako spoznata mestna otroka, ki sta na obisku, kolikšen pomočnik je kmetu traktor s svojimi najrazličnejšimi priključki in s prikolico, koliko si lahko pomaga z motorno žago, hkrati pa vidita, da tudi na vasi niso več neznani električni gospodinjski stroji, da se tudi stric Tomaž brije z električnim brivskim aparatom, da ima pri hiši pisalni stroj, ki ga s pridom in spretno uporablja, in da tudi tu ne manjka zabave, ki jo nudita radio in televizija. Človek dela, mora delati, toda danes pomagajo človeku pri delu mnogi pomočniki — bodisi na ročni ali bencinski ali električni pogon in mu tako lajšajo življenje. Kakor rečeno — oddaja bo s tem, kar daje, rabila predvsem za osnovo podrobnejšim in dodatnim razgovorom na temo o dobrih vsakdanjih pomočnikih — stroji. Srednja stopnja: 4. novembra ob 8.55 I. program 15. novembra ob 14.05 II. program KAKO SE JE MARKO SREČAL Z DUROVO LESTVICO Markd in njegovi sošolci so junaki naše zgodbe, ki bo obravnavala durovo lestvico. Se prej »strašilo« še je zdaj, ko jo je Marko po naključju sam »sestavil«, predstavila durova lestvica v zanimivi in prijetni obliki. Kako so Marko in njegovi prijatelji »sestavljali« durovo lestvico, boste slišali v naši oddaji, za bolj nazorno spremljanje oddaje pa naj prineso učenci s seboj natisnjeno klaviaturo. Če je nimajo, naj jo po vzgojiteljevih navodilih narišejo sami. Če ni ne tega, ne onega, bo dobrodošla tudi klaviatura, narisana na tabli. Kjer imajo metalofon, naj ga vzgojitelj prinese s seboj v razred. Višja stopnja: 14. novembra ob 14.95 II. program 16. novembra ob 8.55 I. program SKRIVNOSTNA CELINA 82. vzporednik. Tretje, poslednje skladišče. Do tečaja je bilo še okoli 900 kilometrov neraziskane poti. Nekatere vprege so zlahka razredčili: oslabele živali so ubili in jih pustili na opaznih mestih — njihovo meso jim bo' prišlo prav za hrano ob vrnitvi. Trije psi so zbežali po poti nazaj proti severu. Na vsakih sto kilometrov so popotniki puščali nekaj hrane, na vsakih pet milj pa so zgradili iz snežnih opek znamenja. Ta jim bodo služila za boljšo orientacijo. Za 83. vzporednikom se je na obzorju odprla panorama gorskih hrbtov z vzpetinami, ki so bile brez snega. »Nikdar še nisem videl lepše in bolj divje pokrajinske slike,« je vzkliknil Amundsen. »Imenujmo te gore z imenom kraljice Maud« Mogočni vrhovi so se dvigali v višino do 4000 metrov. Eden med njimi, sinječrni, ki ga je obkrožala snežna čepica, je pritegnil zanimanje oddelka. Amundsen ga je imenoval goro Fridtjofa Nansena ... Tako opisuje Lev Borisovič Hvat odkrivanje Antarktike, celine, ki jo . je zaradi oddaljenosti in nedostopnosti po pravici imenoval »skrivnostna«. Ze v starih časih so krožile pripovedi o njenem obstoju, toda šele v 18. stoletju se ji je približal James Cook, ne da bi jo odkril. To se je posrečilo drznim raziskovalcem v 19. stoletju — Rusom, Angležem, Francozom in ostalim. Kljub temu je Antarktika ostala najdlje neznana dežela. Okovana v večni sneg in led, izpostavljena viharjem in težko dostopna, je vedno znova vabila raziskovalne odprave, toda . za ceno velikih nevarnosti in celo žrtev. Tragedija Scottove skupine je v zgodovini odkrivanja. Antarktike . najbolj dramatična in pretresljiva epizoda* Amundsenov prihod na južni tečaj pa morda najbolj bleščeče poglavje, kar jih ta zgodovina obsega. Ob njih je zares mogoče trditi, da sodi raziskovanje Antarktike med najbolj pomembna, napeta in dramatična v dolgi vrsti zemeljskih odkritij poslednjih stoletij. Oddaja govori predvsem o mladem Norvežanu Roaldu Amundsenu, ki je s svojo skupino 11. oktobra 1911. leta prvi prišel na Južni tečaj, in angleških raziskovalcih na čelu z Robertom Falconom Scottom, ki mu je bilo usojeno umreti na tej skrivnostni celini, prav tako pa tudi o znanstvenih rezultatih anarktič-nih odprav in njihovem pomenu. Douglas Mawson je zapisal: »Uspehi, doseženi v eni izmed panog znanosti, na katere je znanost razdeljena zaradi udobja, postajajo istočasno uspehi znanosti v celoti. Če ne obvladamo znanja, ki je nastalo na enem delu sveta, brez dvoma zaviramo splošni znanstveni napredek.« Nižja stopnja: 17. novembra ob 14.05 II. program 18. novembra ob 8.55 I. program POJTE Z NAMI . . . Poslušalci letošnje prve radijske šole »Pojte z nami« ste bili — tako nam povedo številna pisma — prijetno presenečeni nad novostjo, ki smo jo uvedli v oddaji. Mimo izbire najljubše pesmi in priučitve pesmi smo povabili v naš studio avtorico besedil, mladinsko pesnico Stano Vinškovo. V naši drugi oddaji pa bomo pozdravili skladatelja, dirigenta in glasbenega pedagoga Maksa pirni-ka. Letos teče 40. leto njegovega plodnega, glasbeno-pedagoškega in -umetniškega dela. Ime Maksa Pir-nika je znano vsem, ki se ukvarjajo Otožno Maksa Pirnič TLho.tLho, ti___ho, ni-nci, ni_na, na_na, Bl-s r, j r, mm* , X- da bo mo.gla . spa — ti na__ša S do____brci konec h kitice 2. Tiho, tiho, tiho, nina, nina. nana, ptički so se skrili, črički so umolknili, padla mrzla slana. 3. In čez zlato sonce zastor potegnile so meglice sive, da bo lahko spala zemljica zaspana. z otroškimi in mladinskimi zbori. Številne eno, dvo in triglasne pesmi, ki jih je skladatelj posvetil mladim pevcem, pričajo, kako natančen je bil skladatelj, ko je izbiral besedila za uglasbitev in kako tankočutno se je znal vživeti v otrokov čustveni in doživljajski svet. Ni pa ustvarjal Pirnik samo v mirnem času. Pomemben delež je pridal skladatelj tudi med NOB, ko ga najdemo kot »potujočega« partizanskega zborovodjo v Beli krajini in kasneje kot marljivega tiskarja, razpečevalca, predvsem pa skladatelja partizanske glasbene literature na Primorskem. Ko se bomo v naši oddaji seznanili z nekaterimi Pirni-kovimi pesmimi, nikakor ne more- mo iti mimo njegovega ustvarjanja v partizanih. Pirnikova pesem »Mi vsi smo mladi pionirji« naj bo posvečena letošnji 25-letnici ustanovitve pionirske organizacije. Seveda pa ne bomo obšli osnovnega okvira, v katerega smo postavili našo oddajo. Naučili se bomo novo pesmico, in sicer Pirnikovo »Jesensko«, ki tako po besedilu, kakor tudi po otožno občuteni melodiji sodi v novembrske dni. Vse vzgojitelje, ki bi radi s svojim otroškim ali mladinskim zborom peli Pirnikove pesmi, priporočamo, da sežejo po zbirki »Otroški in mladinski zbori«, ki jo je uredil prof. Pavle Kalan, založila pa 1. 1958 Državna založba Slovenije. Srednja stopnja: 20. novembra ob 8.55 I. program 21. novembra ob 14.05 II. program KAKO SE SPREMINJA ZEMELJSKO POVRŠJE Verjetno ste se o zemlji o njenem površju, ki si ga pač lahko vsaj okoli sebe vsak dan ogledamo, letos v šoli že pogovarjali. Tem bolj bo prav, če ob sklepu pogovorov v šoli poslušate še našo oddajo Kako se spreminja zemeljsko površje, s katero lahko svoje razgovore strnete v lepo celoto in jo tudi še veliko dopolnite.' Napisal nam jo je prof. Anton Ramovš. Poslušalce je povabil v svoji pripovedi najprej na najosnovnejše, na ogled zemeljskega površja v svoji okolici in prikliče nam v spomin, kaj vse smo na počitniških popotovanjih opazili. Zemeljski plaz je zasul cesto, oddrobila se je obala, voda je odtrgala del ceste — to je le nekaj manjših sprememb, a še manjše spremembe so, v našem kratkem življenju neopazne, vendar pa vztrajne. In katere so tiste sile,- ki spreminjajo površje zemlje? Najprej sonce, ki s svojo svetlobo in toploto omogoča življenje na Zemlji. Prav ta toplota pa uničuje kamnino. Povsod tam, kjer je kamnina razgaljena, jo sonce čez dan bolj ali manj segreje, ponoči pa spet ohladi. To se ponavlja dan za dnem. (Iz fizike vemo, da se telesa pri segrevanju širijo, pri ohlajanju krčijo — in sicer ena hitreje, druga počasneje.) Velika večina, kamnin je sestavljena iz , različnih zrn, ki jih že po barvi lahko ločite, med seboj. Ta zrna se različno hitro raztezajo in krčijo, se izpodrivajo do majhnih razpok, te razpoke se večajo in končno se prične kamnina drobiti. Kamnino drobi tudi zmrzal. Led ima za devet odstotkov večjo prostornino kot jo ima voda. Njegova razdiralna moč je torej velika, če je nastal v prostorih in razpokah, kjer mu naenkrat zmanjka prostora. (Kaj se zgodi s steklenico, polno vode, če v njej voda zmrzne?) Moč zmrzali se dan na dan uveljavlja pozimi. Zdrobljeni material, ki sta ga nadrobila sonce in voda, prenesejo vode večinoma na druge kraje. Vode tako znižujejo gorovja in hribovja. (Ce razpade vsako leto 1 mm vrhnjega dela kamnine, bo to v sto tisoč letih naneslo kar 100 m.) S kopnega se preselimo na morje in si oglejmo predvsem obalo. Skalnata obala je nazobčana, navrtana, preluknjana. Pred nekaj deset tisoč leti je bil današnji severni Jadran še kopno. Sele kasneje je morje zalilo ta predel in od tedaj naprej venomer uničuje kamnino. (Voda v kamnitih razpokah izhlapi, ostanejo pa soli, ki skristalizirajo. Kristali lahko dosežejo moč, ki pritiska s 100 kg na cm*.) Zarobljen material valovi odnesejo in morska obala se znižuje. Podobno razjedene skale so tudi na Krasu, kjer že dolge milijone 1«4 Oi več morja. Kamnine krnskega sveta so apnenci. Čista voda pa skoraj ne raztaplja apnenca. Voda mora vsebovati večjo ali manjšo množino raztopljenega ogljikovega dvo-kisa — tako spreminja kalcijev karbonat v kalcijev bikarbonat, ki pa je v vodi topen. Prirodne vode pa vsebujejo vedno ogljikov dvokis, ki ga dobe iz zraka. Na kraškem svetu torej vode po tem kemičnem postopku raztapljajo apnenec in ga v topni obliki prenašajo s seboj in ga drugod odložijo. Se ena razdiralna moč: veter. Veter v naših krajih nima tolikšne moči kot v stepah in puščavah. Vendar že tudi pri nas dostikrat ruje drevesa in uničuje gozdne površine. V stepah in puščavah pa je moč vetra še veliko močnejša, ker ni.rastlinske odeje, ki bi ga krotila. Veter piha v puščavah bolj ali manj v stalni smeri in tako tudi v smer prenaša pesek in prah. Skoraj ena petina zemeljskega površja je stepa in Nižja stopnja: puščava, torej je veter pomembna sila, ki preoblikuje zemeljsko površje. Veter zasipa s peskom rastline in tako nastaja puhlica, rumena prst, najbolj razširjena prst na Zemlji, najbolj enolična, najbolj rodovitna. Vse polno sil je še, ki na različne načine počasi, vendar brez prestan-ka stoletja, tisočletja in milijonletja uničujejo kamnine. V daljših dobah se posledice pokažejo. Vsako leto pride s kopnega okoli 10 km3 razpadlega materiala. Velike množine proda, peska in gline pa reke odlože, še preden pritečejo v morje. Tako se znižujejo gorovja, hribovja, zni-čujejo se kontinenti. V okroglo 15.000 letih se cel kontinent poniža za 1 meter. V sami Zemlji imamo še druge, notranje sile, ki skrbe za pomlajevanje Zemlje — a o teh nam bo prof. Anton Ramovš pripovedoval spet čez nekaj tednov v drugi oddaji: Zemlja se spreminja. 24. novembra ob 14.05 II. program 25. novembra ob 8.55 I. program DEČEK IN GOZD »Strah je rastel. Deček je ostal sam. Sam in zapuščen v tej gosti, neskončni in temni goščavi. Le kako se je to moglo zgoditi? Borko se dobro spominja, da -ga je starejša sestra Milica krepko držala za roko, ko so se umikali iz vasi. Vaški opazovalci so jim pravočasno sporočili, da se sovražna kolona pomika proti vasi. Na hitro so zbrali najpotrebnejše. Žene so pripravljale otroke, moški pa sq izganjali živino iz hlevov. In ko- je bilo vse gotovo, so se ljudje naglo umikali v gozd, spremljani od krogel, ki so jih že dohajale. V vsej tej množici ljudi je bil tudi Borko, deček še ne polnih osmih let. Z rjavimi očmi, poškropljenimi z zlatimi pikicami, je vznemirjeno gledal okrog sebe. Beg z doma ni bil zanj nič novega, a vsakokrat, ko so zapokale puške, je začutil čudno neugodje v želodcu. Nestrpno se je želel čimprej zateči v gozd, kjer se je vedno počutil varnega. Tam se je njegovo razburjenje poleglo. Naslonil se je na "hladno skorjo kakega debla in oprezoval, če bo še kdo iz njegove vasi pritekel za njim. Če se ni nič spremenilo v vasi, če ljudje niso tekali iz hiš na dvorišča in nato v hleve, se je počasi vrnil, kakor da se ni zgodilo nič. Spotoma je odtrgal kako rožo, jagodo ali robidnico, da ne bi kdor koli pomislil, češ da je Borko pobegnil zaradi strahu. Sramoval se je strahu, in vendar se je bal...« Tako predstavi hrvaška pisateljica Andelka Martič svojega malega junaka. Nje, Andelke Martič, pa ni treba predstavljati, dovolj je znaha in priljubljena. Spomnimo se samo njene povesti o srnjačku Liščku ali partizanskih zgodb iz knjige Jezero na planini. Pisateljica, ki živi in dela v Zagrebu, išče snov za svoja dela predvsem v partizanski tematiki, saj je svojo rano mladost preživela med partizani. Deček in gozd — v slovenščino je delo prevedel pesnik Jože Šmit — je lirično občutena povest o doživljajih izgubljenega dečka, ki ga iz samotnega gozda reši partizan.. Srednja stopnja: Višja stopnja: 28. novembra ob 14.05 II. program V ROJSTNO MESTO NAŠE REPUBLIKE Pred 29. novembrom smo' vam pripravili oddajo po tekstu partizanskega pisatelja Vasje Ocvirka »V rojstno mesto naše republike«. 27. novembra ob 8.55 I. program 28. novembra ob 14.05 II. program ČEBELJI KROG Višja stopnja: Avtor oddaje Ernest Adamič pravi za uvod tako: »Če bi čebele znale govoriti, bi vam povedale zelo zanimive zgodbe iz svojega zadružnega življenja, pa tudi, kaj so doživele, ko so nabirale -med po cvetjuf o svojih spopadih z roparji, ki jih čakajo v zasedah po cvetovih in celo pred vrati lastnega doma, pa o vremenskih križih in težavah in še o mno-gočem drugem. V naši zgodbi bomo včasih prisluhnili njihovi govorici, seveda si bomo le zamislili njihove pogovore — poslušali bomo vso njihovo zgodbo vse do kraja, do tja, kjer se začne znova tako, kot se vrti in vrti že tisočletja, saj so čebele in njih sladki med. pa tudi njihov žgo- 21. novembra ob 14.05 II. program 23. novembra ob 8.55 I. program CIRIL KOSMAČ O pisatelju Cirilu Kosmaču, tenkočutnemu oblikovalcu slovenske besede in enem najpomembnejših živečih slovenskih pripovednikov, beremo v pregledih slovenske književnosti, da se je rodil leta 1910 v vasi Slap ob Idrijci, končal dva razreda trgovske šole v Gorici, in bil pod fašisti zaradi narodnorevolucio-narnega delovanja zaprt leta 1929. V Rimu je skoraj leto dni prebil v zloglasni ječi Regina Coeli. Leta 1931 je ušel čez mejo. V Ljubljani je deloval v emigrantskih društvih, pisal v revije in prevajal za gledališče. V letih 1938—1942 je živel v Parizu in Marseillu. Nato se je umaknil v London, spomladi 1944 pa je prispel v Bari in se pridružil jugoslovanski vojski. Na osvobojenem ozemlju in nekaj časa po osvoboditvi je urejal Slovenskega poročevalca, pozneje pa Tovariša. Bil je tudi dramaturg pri Triglav-filmu, končno pa svobodni književnik. Kosmačevo literarno delo ni obsežno, zato pa je tembolj izbrušeno. Poleg odlomkov iz njegovih novel in romanov bomo v oddajo vključili tudi dva prizora iz radijskih priredb Balade o trobenti in oblaku (po tej noveli je bil posnet tudi film) in Tantadruja, dela, ki je bilo letos nagrajeno na mednarodnem tekmovanju »Prix Italia«. či pik poznali že prastari narodi. Tako, nekje moramo začeti. Odločimo se za zimo ...« Počasi se čebele pripravijo na konec zime. Takoj jih čaka veliko dela. To vedo vse čebele, tudi tiste novinke, ki so se zlegle šele jeseni. Pravzaprav tega ne vedo. V njih je nagon, ki jih sili, da opravijo vse, kar je potrebno, da se čebelja družina ohrani. Središče je čebela-mati-ca. Edino ona leže jajčeca, čebele delavke pa ji morajo biti na voljo in ji služiti. Jajčeca na dnu celic v satovju se bodo zlegla in iz njih bodo zlezli mali črvički. Te bodo čebele delavke hranile in s svojimi telesi grele, skrbele bodo za čistočo v panju (v panju je približno 15.000, 20.000, pa tudi 30.000 čebel), čuvale ga bodo od zore do mraka in kmalu se bodo izčrpale. Poleti, v času najtežjega dela doživi delavka le pičlih 60 dni življenja. Število čebel, kakor tudi trotov se v panju pd dne do dne množi, dokler čebele zaradi prostora in naraščajoče toplote ne morejo več ostati v panju — in vsak čas lahko izleti roj. Mlade matice doraščajo. Ko zleze mlada matica iz svojega matič-njaka, jo obkolijo skrbne čebele, ki so ostale v panju. Več tisoč jih je in ko se bo izlegel nov rod, jih bo spet toliko kot pred rojenjem. Mlada matica mora na svatbeni polet. Za njo vzleti nekaj sto trotov. Eden izmed njih jo oplodi in kmalu nato pogine. Oplojena matica pa začne leči oplojena jajčeca in iz njih se bodo izlegle čebele delavke. Družina se kmalu umiri in se loti dela, kakor prej pod staro matico. Oddaja govori o zgodovinskem II. zasedanju AVNOJ-a; udeležila se ga je tudi številna delegacija iz Slovenije. Pisatelj spremlja slovensko dele-. gači jo na vsej poti od slovenskega osvobojenega ozemlja do bosanskega mesteca Jajce, kjer se je na zgodovinskem zasedanju rodila nova Jugoslavija. Dramatični dogodki na tej poti bodo gotovo pritegnili pozornost poslušalcev. Sklep oddaje pa je lahko primerno izhodišče za razgovor o zgodovinskem dogodku, o pomembnih sklepih zasedanja in o velikih posledicah teh sklepov. Nižj'a stopnja: 1. decembra ob 14.05 (II. program) 2. decembra ob 8.55 (I. program) DECEMBER SE PREDSTAVLJA Tretja oddaja v ciklu »Mesec se predstavlja«. Prvi sneg. Prve smučarske nedelje. Sani. Ledene sveče s streh. Odmevi udarcev sekire izza zasneženega gozda... Tako se bo pričel december, zadnji v dolgi vrsti mesecev. In potem novoletni semenj: Luna-park in stojnice z darili. Nestrpno in veselo pričakovanje novoletnih dni. Na vasi bomo klali. Shramba bo polna dišečih kolin. In bomo počakali dedka Mraza, okrasili bomo novoletno jelko, se navdušili nad novimi smučmi .. . Tako bo potekel na zunaj sicer mrki, navznoter pa tako prijetno — veseli december. Kajpada, Janko in Vsevid se bosta najdalje mudila pri slavnostnih pripravah na novoletne dni. To pa ne bo edino, kar bosta doživela. Šla bosta tudi v zimsko naravo, pridružila se bosta lovcem, ki bodo prina-kali hrano živalim, skrbela bosta za ptice, obiskala bosta samotno hribovsko vaš, posedela bosta med drvarje. Razen tega se bosta oglasila pri smučarjih in drsalcih, pot pa ju bo — 22. decembra ob dnevu Jugoslovanske armade — popeljala tudi med vojake, v kasarno, da bosta skupaj z njimi proslavila ta vsakoletni decembrski praznik. Najpomembnejši med vsemi decembrskimi dogodki pa bo vendarle slavnostni polnočni trenutek na Silvestrov večer. Svet moderne j Pionir številka 2 Prva in druga umetnosti V dandanašnjem času, ki živi v znamenju neslutenih dosežkov znanosti in tehnike, ima umetnost visoko niesto. Seveda se takoj pojavi vprašanje »odjemalca« umetnosti, kdo ima možnosti in sredstva od jemati umetniška dela, kdo je konsument le-teh ipd. To vprašanje je po« svoji naravi vsekakor zanimivo, pa zapleteno in Druga številka Pionirja prinaša na prinaša Pionir tudi nekaj koristnih prvi strani sestavek o februarski in podatkov o tujem pisatelju, Ce bodo oktobrski revoluciji. Napisan je kot prvemu poskusu sledili še drugi, bodo jubilejni prispevek. učenci ob koncu šolskega leta poznali Literarna -podoba Bohinja pred- ravno pravšno število tujih književni- ^stavlja v besedi in sliki tri velike kov, s katerimi se bodo seznanili miki svojstveni, višji obliki umetnost, če-S može: Vodnika, Zoisa, Mencingerja, mo učnega načrta. Dobro bi bilo, da prav je umetnost le ena izmed dvi-p vzporedno pa še Prešerna, Finžgarja bi odlomke iz prevodne književnosti ,.^4 - —---4„^^ —— jainat Nemara bo prav vsak uče- obravnavali kdaj tudi pri pouku. nec presenečen, da jezikoslovci ne Geograf in zgodovinar še bosta morejo odkriti pomena besede Bohinj, razveselila sestavka o zgradbi zemlje, Izvirna je misel, naj bi bohinjski pio- o sosedni Veneri ter o plovbi po Ja- liizacijskih vej in ena izmed govoric, < ki lahko govori človeku, če je dovze-< ten za njeno govori po- in sporočilo, ki < jo ima sleherna umetnina. V vsaki do- ^ bi izraža umetnost svojevrstne govne prijeme. Naj je videz najrazličnejših umetnin še tako zapleten, umetnina odraža vse našteto in še slo“ < nirji napisali kaj več o literarnem iz- dranskem morju v prazgodovini in an- "37- C . _______4 1 ; „ T\T„ -i a 4.: X „ 4 r-r .4 ^4 - . V, ^ ^ V, ročilu svojega kraja. Navedeno je tudi gradivo, iz katerega je avtorica mnnttrv m H ^črpala snov za sestavek. Tak način sssi 5,lsž§‘4.=“ I stiaznan^tv^i>t6osežlde^iSaslu^orčl^- ^ sestavkov^na^dli nekaj^H^eratiire^in ‘učencem priporočili, ka3 naj bero, ce Čelada iz XVI. stoletja. Osnovno funkcijo — zaščita glave pred udarcem — dopolnjuje predmet z lepo stilizirano ornamentaliko. kompleksno v strukturi neke družbe in presega okvir takega informativnega prikaza. Bržčas pa se tudi pri nas da zapaziti spričo nagle mehanizacije In razvoja, da se veča število zgolj poklicno, strokovno usmerjenih ljudi la ...... ali veškemu dobru. Umetnost nam vzbuja notranja doživetja, nas bogati, vznemirja, tudi revoltira, pa tudi povezuje v humano občestvo. II. Kaj razumemo pod likovno umetnostjo? Kadar govorimo o likovni umetno- . sta, tedaj mislimo' na slikarstvo, kiparstvo, grafiko, arhitekturo', pa tudi | na uporabno umetnost. Po smotru in učinku pa občutimo razliko med sli-, karstvom, kiparstvom in grafiko na ■ eni strani ter med arhitekturo in1 uporabno' umetnostjo na drugi strani. [ Prva skupina je izrazito umetniška po , namenu in učinku, drugi pa je osnova-uporabna vrednost, s težnjo, da učin-{ kuje tudi estetsko'. Ce se domislimo | občeznanih primerov, npr. Michelan-! gelovega »Davida«, egiptovskih pira- -mid in starega crnamentiranega orož-1 ja, potlej je osnovni namen naštetih * pojmov očiten. Michelangelov kip nas] prevzame emocionalno v smislu es-, tični dobi. Zgodovinarju bo dobrodošel tudi bogato ilustriran sestavek o množičnih akcijah v Ljubljani — v prvih letih narodnoosvobodilnega boja. Velike izobraževalne vrednosti je _ _ Pionirjev nagradni kviz. O kvizu kot šan obseg revije, poglavitno novost —4------4--.t-i4i-4 ---4—:4„ — — 4- pa predstavlja ovitek, ki je zdaj v večbarvnem tisku. Na platnicah sta v obeh številkah objavljeni dve slikanici v nadaljevanjih: prvo od številke do številke dopolnjujejo ilustracije številka Kurirčka Ob pregledu prvih dveh letošnjih Končno ohranja Kurirček že vrsto številk Kurirčka lahko ugotovimo', da let dve močno priljubljeni rubriki — je pričakal novo šolsko leto in sedmo Kurirčkovo torbo- in Javko za ugan-leto svojega izhajanja v nekoliko spre. kar j e. Posebno v Kurirčkovi torbi se m en j eni obliki. V svoj program je mladi sodelavci radi oglašajo z vest-vnesel nekaj novosti tehnične in vse- mi o svoji šoli in razredu, z novica-binske narave — očitno z namenom, mi iz domačega kraja ter s pripovedna bi šolarjem od tretjega do petega mi iz časov okupacije, kakor so jih razreda služil tudi kot dodatno šolsko slišali od svojih prijateljev in znan-berilo. cev. Nova tehnična ureditev je morala predvsem upoštevati nekoliko zmanj- primernr obliki preverjanja znanja je se želijo s snovjo natančneje sezna- v PD pisal tov. Igor Longyka. niti. Že lansko leto je Pionir prinašal Sestavek o Bohinju je odlična pri- zanimive sestavke o glasbenih inštru- prava za literarno, zemljepisno ali mentih. Sestavki se v letošnjem llt- zgodovinsko ekskurzijo. Ilustriran je niku nadaljujejo. Učitelji glasbenega z nekaterimi izbranimi motivi bohinj- pouka želijo, da bi avtorica obdelala ske pokrajine. Posebno ceno daje se- vse skupine glasbenih inštrumentov, stavku pregledni zemljevid. potem pa posegla še na druga po- Izmed raziskovalcev Afrike pred- dročja glasbene zgodovine in v bo- stavlja Pionir Davida Livingstona. gato zakladnico svetovnih glasbenih Vzgojna vrednost sestavka je v tem, stvaritev. ker daje učencem slutiti, kakšne nad- Posamezng skupine inštrumentov človeške moči so potrebne vsakomur. so učencu prikazane na dostopen in ki hoče kot raziskovalec doseči cilj. zanimiv način. Velika vrednost se- Ljubitelji športa lahko zvedo, ka- stavkov je v tem, da avtorica opiše tudi zgodbe in pesmi z motivi iz. da- ko častitljivo stara športna panoga je posamezni inštrument razvojno, oriše našnjega življenja, otrok. To velja ta boks. Junak, ki ni hotel v. vojno, dobo, v kateri je nastal, predstavi za uvodni pesmici Cassius Clay, pa je že prerastel okvir izumitelja ali velike mojstre-izdelo-idola in je sredi povampirjenega sve- Valce, vmes pa analizira sam inštru-ta postal simbol človekoljubnosti. ment. Do sedaj so bila opisana tol- Telefonski pogovori so prevod iz kaia, brenkala, godala, pihala in italijanske književnosti. V tej številki trobila. Berta Golob Z opisano vsebinsko1 razširitvijo in izpopolnjeno tehnično opremo bo Kurirček poslej privlačnejši za učence, s tem pa bo ob vseh vzgojnih poudarkih, ki jih prinaša, primernejši tudi kot učilo'; skratka, dobra pomoč učitelju in učencu. A. K. svoji enostranski strokovnosti tetskega doživetja umetnine v lepot- < .1—x---„4.4 4.4^4-^ ni popolnosti in miselno-povedni< bogatosti. Egiptovske piramide so po J funkcionalnem namenu grobnice, ki v < svoji geometrijski enostavnaosti in vo- < luminoznosti učinkujejo tudi estetsko.« Tudi staro orožje, čelade, ki so orna- ] izobraženosti ne premorejo' tiste razgledanosti, ki je na ravni angažiranega vzraščanja v življenjskem procesu sodobnega prostora in časa in se zadovoljujejo s tehnokratskimi pridobitvami, ki so jim postale cilj in ne sredstvo. In vendar je družba zainteresirana, da ob vsej strokovnosti in specializiranosti, ki je goto voda potrebna, taki ljudje ne ostanejo eno~ stransld, kar lahko privede do odtujitve okolju, družbenemu razvoju, človeku, marveč vsestransko razgledani, aktivni v ožjem in širšem pro» storu delovanja, kos življenjskim procesom in tokovom časa. Trajno' bist- mentirane, imajo predvsem namensko ob vsej’ strokovnosti vrednost, hkrati _4_4 1-4 4 „ W . . _ +11 /-41 1 OT-Vf-l Miha Vahen — 40 let zborovodja Letos je poteklo štirideset let, kar je prvič stopil pred pevski zbor kot Ančke Gošnik-Godčeve, drugo pa s svojimi domislicami pomagajo razreševati otroci sami. Zgodba je nadaljevanje pripovedi o Matjažu in Alenki, začete že v preteklem letu. Po vsebinski plati je precej strogo začrtani program iz prejšnjih let — objavljati predvsem zgodbe in sestavke, ki so kakorkoli -povezane z NOB — postal zdaj sodobnejši in upošteva ---------------------- - motivi iz. da- To velja ta-obeh števil-avtorjev Milene Batič in Man-ka Golarja — ki sta s pripovedjo o začetku šolskega leta in o trgatvi lab- . , . ko' prijetni ilustraciji šolskemu pogo- oarodnoosvobodilino borbo. Lepo šte-votru o1 letnih časih — velja pa tudi V1*° bi našli, kjer posamezni za vrsto drugih literarnih sestavkov; avtorji podajajo spomine na posa-s tem v zvezi omenimo na primer niezne dogodke ali sklop dogodkov v kvalitetno napisano zgodbo Branke ožjem časovnem razponu,- še več pa Jurca »Tatjana vstani« iz druge šte- čisto leposlovnih del o NOB na Slo-vilke. — Poleg tega je v vsaki številki venskem. Nove knjige Edvard Kocbek — »Listina«. Čisto memoarska literatura, je na Slovenskem sorazmerno redka, še redkejši pa so memoari, ki odkrivajo prelomni čas druge svetovne vojne — se je oglasil tudi v radiu. Poleg tega je vodil moške, ženske in mešane odmerjen prostor tudi prevodom iz del pevske zbore v Jevnici, na Savi, v Li- pa skušajo delovati tudi lepotno. Ker se pogosto srečujemo s poj- v mom upodabljajoče umetnosti, £ jali^^zborovods^tvo in na katerega je prav, da smo si na jasnem: upodablja. J sedai nonosen joča umetnost upodablja like iz realnega in fantazijskega (imaginarnega) UDodabliainči ti ji,;. Kresnicah in Dolskem. izpopolnjeval se je pri znanih slovenskih skladateljih in zborovodjih: Emilu Adamiču, Zorku Prelovcu, Va-Pirniku, Karlu zborovodja takrat šestnajstletni Miha Vahen, sedanji učitelj iz Jevnice. siliju. Mirku, Maksu Pirniku V tem pogovoru mi je opisal Pahorju in Slavku Mihelčiču dolgo in naporno delo, ki ga je ter- sveta, zato' štejemo k upodabljajoči ] umetnosti le izrazito umetniško učin-, ven je odnos do človeka. Človekov kujoče m namembne vej e. ^ kot svet z mnogoterimi pojavnostmi in slikarstvo, kiparstvo in grafika, preokupacijami lahko* posreduje v ne- (Nadaljevanje sledi) pomagali še sedaj ponosen; pravi, da še ne misli odnehati. Vedno je rad prepeval. Še kot dijak je sodeloval v šolskem zboru, Ljubljanskem zvonu in Slavčku. Ustanovil je oktet, s katerim je veliko nastopal, pri delu pa mu je pomagal skladatelj Emil Adamič. Na prvem službenem mestu v Kapli je vodil moški, ženski, mešani in otroški zbor. miroval. jugoslovanskih in drugih avtorjev .. Slovenska matica J e letos natis-mladinske. literature. Doslej smo lah- v zbirki Spomini in srečanja ko zasledili imena Andjeike Martič, .»Listino« Edvarda Kocbeka, kjer pi-Mirka Petroviča in O. Zornina. satelj podaja dnevniške zapise od 3. i _ , . maJa do 2. decembra 1943. Gre za na- Kljub vsebinski sprostitvi, ki jo je daljevanje spominov, ki jih je Koc-sicer nakazoval že nekaj let nazaj, pa bek začel s »Tovarišijo« ter nadalie-Pri^delu škorčkl«'so'mu veliko namenuYeal risp] "finskim poslanstvom«, ki pumagaJi Pavle Kalan, Janez Bitenc, današnjo mladino seznanja s na rti za n _ spominov. Tudi Janez Bole in Miro Kokol. Po vojni se je vključil v UPZ Emil Adamič, katerega član je še sedaj in je v njem mnogo pridobil'. Pravi, da je ta zbor šola zborovodij. Ob zaključku sem ga vprašal, kaj L. . 4 a 1^4 X4 —v. 1— —. n — ... .3 4 — I 1 ' . 1 ** r' 1 A svetuje mlajšim zborovodjem. Takole je odgovoril: — Imejte nenehne stike z boljšimi zborovodji. Vabite jih na vaje, da vam svetujejo, hodite na koncerte, berite zborovsko literaturo. Ne pozabite pa na načrt dela in za- Tudi med vojno ni miroval. V — _ ujetništvu je vodil zbore Francozov, pomnite si, da brez nastopov ni uspe- nadaljevanjih Tolminski punt, zdaj bi-Belgijcev in Poljakov. V partizanih ha. Nastopi morajo biti, vendar dobro stveno zgodovinsko dopolnil. je imel zbor v Adlešičih, pripravljal pripravljeni. Sestavki v drusem delu reviip so ' —---------- Tovarišu Vahnu čestitamo ob vi- v orugem aem revije so £af rier vplItQaKfa! je očkov grob« izpod peresa Franceta minsk-pe? SlediŠC^ S^°" Bevka, objavljeno v oktobrski števil- f^ ^ T-!Pnd’ stl. Takc> ^ sle zbore ter bil s svojo požrtvoval- Tarmanova na nostjo zgled mlajšim, ki jim često manjka trdne volje do dela. BORIS ŽUŽEK živalih, Marija Vogelnikova kramlja J?0 sec>e Kot člen slovenskih revoiu-o začetnih učenostih v izdelovanju cl.onamih sil. podajajoč, v spominih es Nenavadno nezanimanje robnih lutk in lutkovnega gledališča, n3emu lastno _ filozofsko barvitost, iz rubrike Poskusimo napraviti... pa ^raY v »Listini« pa pride do izraza* se lahko' v prvih dveh številkah po- da ..ie v svoji nazorski orientaciji poučimo o tem, kako napravim^ papir- staj at vse bolj osamljen spričo nara-natega zmaja in ribiško pristanišče. Arezzo — gornji del mesta; v sredini je stebričasta hiša kjer se je rodil Francesco Petrarca. Urbanizacija takega srednjeveškega mesta se podreja konfiguraciji zemljišča (gričevnat predel!) in obrambnemu pasu, venda posamezne stavbe za nekdanjim obzidjem ne dajejo tistega strogo urbanega reda in arhitektonske ubranosti, kot jo je poznal stari Rim (Dioklecianova palača), ali pa povsem sodobna naselja. Ker so prosvetno kulturne organi-» zacije po občinah pri organiziranju > najrazličnejših prireditev večkrat na-* letele na vrsto organizacijsko vsebin-I skih težav, je republiški svet zveze . kulturno prosvetnih organizacij v so- > glasju z republiškim sekretariatom za £ prosveto in kulturo' začel oblikovati 'službo za posredovanje in pomoč pri > organizaranju naj različne j šili priredi- .Tako posvetovanje je bilo tudi v Slatini Radencih. Udeležili naj bi se ga poleg predstavnikov občinskih skupščin Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava in Ljutomer še predstavniki kulturno prosvetnih organizacij, socialistične zveze, zveze mladine, delavske univerze, turistične organizacije itn., teh štirih občin. F a sta prišla na posvetovanje le KNJIŽNA TITOVKITRA Plsal mladini psiholog prof. Zdravko Neuman; pomeni razširjeno in izpo- G.avni Ci« ki si ga je zastavila ?o0S1e£0irirZ|iio%riaet^9n6a5kiranaSl0' žačeSfSaU °^Jl2mCOjaznA MlI- - AVt°r je V ŠeStih’ Spretn DE«, je — kot pravi program — »nuditi mladini vrsto knjižic, napisanih v h jej primernem jeziku, v katerih bi hašla pomoč in nasvet pri reševanju Problemov, ki se kopičijo v. letih osebnostnega zorenja, kakor tudi moralno, družbeno in svetovnonazorsko prientacijo v temeljnih vprašanjih, ki Jih občutita današnja družba in njena mlada generacija kot življenjsko važna.« v okviru takšnega programa zasluži- prizadevanje založbe pomagati mladim ljudem pri izbiri poklica še Posebno pozornost. Knjižico »OD ŽELJE DO ODLOČITVE PRI IZBIRI POKLICA« je na- > tev v občinah. Da bi o tem seznanil predsednik in tajnik radgonske zveze j podrobno vse kulturnike in druge ob- -kultumoprosvetnih organizacij in še ... ; cane. ki se za to zanimajo, je repub- en tretji človek. Res veliko zanimanje P >liški svet sklical več področnih po« za kulturo! • svetovanj. Toda republiški predstavnik Jože -----------------—--------—----------- Štivan je vseeno razložil namen in vpomen posvetovanja. Razvila se je Iz celotnega teksta, ki ga je na- ceI° razprava v kateri so sodelovali pisal poznavalec, diha en sam odpor vsi tnje udeleženci. Predstavniki rad-do vsega tistega, kar se kljub obledeli jonske občine so soglašali, da bo tre-neživlienjskosti še vedno krčevito za- delitev republiškega sklada za po-Sržule v zavesti marsfkatereea našega ^Sevanje kulturne dejavnaosti v člOTekaT češ ^ia steT^iodroč^e^lenfnega Zato' ^r-P0' dela samo ukvar.ianje z otroki in go- SL®1?1; recimo __en spodinjstvo._ Takim predsodkom, ki '' zdravo ekspanzivnost je v šestih, spretno povezanih poglavjih obdelal pravzaprav vse, o čemer naj bi bil poučen vsak mlad človek, ki končuje z obveznim šolanjem oziroma že zapušča osnovno šolo. Odlika knjižice ie v tem, da jo kljub strokovnosti preveva toplo čustvo neposrednosti in izredna izrazna jasnost. Spričo nevsiljivih opozoril, ki silijo k razmišljanju, ter dragocenih vzpuuuuuiuu iniormacij o potencial- Človeka«, ker so amaterji prezaposle- nasvetov, naj bi to delo prebral vsak mh psihofizičnih sposobnosti pripad- nn-da bi se mogli ukvarjati s kulturo ,,i „„ —- nic ženskega spola, kar bo vsekakor Iz'drugih občin se niso oglasili, ker ugpdno^ usmerjalo rast njenih poklic- jih skratka ni bilo. Po dveumem ča- milijon kraje mnogo več, kakor na -S^difcfi^i^o^ato stro- raz-N^o^/sr6?-; b?= ^ straneh bo mla- ysaj p0eamezne regije, Ce že ne vsa-d0r, dovoi1 okvirnih in jca obCina, poklicnega »kulturnega vzpodbudnih informacij o potencial- človeka« " .,41-. ^.^.41, ^414 —4 X— 41- - . 04_: --.4 j _ ’ fant in vsako dekle, ki se bližata tako pomembnemu življenjskemu razpotju. Druga knjižica, izpod peresa Jana j-*i. 14&C1 xviij4k-xoa., j-n—n-oci va**** nih želja, ki pri mnogih dekletih, prav kanju je bilo posvetovanje brez črne ^I^-KO NAJ SE DEKLE zaradi zaostale miselnosti okolja, ne- kave in slatine, kot je to primer pri UVELJAVI V ŽIVLJENJU«, je, kot že sam naslov pove, namenjena predvsem mladinkam. malokrat prezgodaj zakrnijo v škodo gospodarskili posvetovanjih, zakljuoe-njim in vsej družbi iz katere izhajajo, no. Res nenavadna kulturna zanimivi ATOR vos ti fes ,v . S ^ -s . , ,$ Primerek učenčevega koledarja novic iz narave (iz Kanjega dola) — o tem smo ob X. številki Cicibana več pisali v prejšnji številki I. K. Podlistek ciganovega konja Sentimentalno in drugače ščajoče in prevladujoče vloge partije, ob tem pa neomajno delujoč za skupne ideale narodne osvoboditve in nastajanje nove družbene ureditve. Celotno »Listino« — napisano v prvi osebi — preveva tako izrazita osebna pisateljska nota, kot je pri memoarskem oblikovanju kar nismo vajeni, bogato emocialno doživljanje osebnega značaja se lahko v naslednjem trenutku sprevrže ,v kritično vprašanje in iščočo miselno komponento v območju prvinsko skupnega, kolektivnega. Prisotnost leposlovne komponente' v »Listini« (fantastične prvine) potrjuje Kocbekovo pisateljsko slo, dasi je s svojo spominsko kronologijo, prežeto z razmišjiaiočimi kontra-nunkti, sledil izhodiščnim zahtevam in širini memoarskega oblikovanja in osebne izpovednosti. Kolikor je s tem »Listina« izgubila puristično čistost memoarne novednosti. toliko jo 1zpo-nolninfe nripovedno-oblikovalna nula. V tem pa je Kocbekov dnevnik slogovno umetniško izbrušen, odraz bivanjske noinosti in izoovedna zroog-liivosti. S* knjicfo ie Koobek zaključil slovenski del svoies?a narti- ZPiUStva. ^'Za nknsnn k*->lUnO Opremo poskrbel Janez Bernik.) »Jezikovni pogovori TT«. — 7di se, da obe kniiei »Tezi k ovnih pogovorov«, ki iu je natisnila Cankarjeva z.alnžba,-niafa bili deležni v tisku tolikšne obravnave,. kot bi »Jezikovni nošovort« zaslužili že po svoij namembnosti, Že deistvo. da je javnost usodno spre-iela. prvo kniigo. pa potrjuje, da so tovrstna jezikovna'vprašanja živo aktualno. in da je za tezikovno-izobra-ževalnn potrebo potrebno še kaj več kot priročna raba Slovenskega pravopisa. ' V V drugi knjigi »Jezikovnih pogovorov« se srečujemo s tremi avtorji in štirimi samostojnimi ciklusi, vsi pa so bili na sporedu fadijskh oddaj v okviru Jezikovnih pogovorov od 1964 — 1966. Jože Toporišič ima dvoje del: v »Slovenskem jeziku, kakor so znajo prebrati le tisti, ki so do- skega področja. Pokopali smo jo 5lej kupovali v inozemstvu in potrti, zakaj zavedali smo se, da jim denar ni vprašanje. Menda se je odšel od nas dragocen človek, ji reče butikve. Ti pa si bila ved- Komentar: no proti takim baharijam v naši ' . . v družbi in najbrž je celo bolje, da Plodite sam, dragi bralci, ce ti ni treba gledati vsega tega. o0:liei ogore?pie ni. uPra,Ylcetl°: — . -------------- ... Tvoje blage oči bi ob pogledu na Poslaj sem J11**- i^rej A, objavili; ga videli tisti, ki so o njem razmišlja- (Naslov je iz Thackerayevega Tem potom obveščam vso slo- pa sem se spomnil vedno, kadar cene v izložbi hudo trpele. f°, B: 01? članku sem pre- noJme/nih ^ana Semenj ničevosti.) vensko in drugo javnost, da nas koli sem srečal tvojo hčerko. Pokonali smo te v neščeno ^ !olz?’ ob objavljenem niti z plscev od TrPuba;jrTo B^eznPka S je v cvetu svoje srednje mladosti Vse življenje si živela štorom- _n*_m ^ _ očesom nisem trenil. Pa se nase! njegovih naslednikov. Tovrstno raz- .. . , . ■ —: ‘j s m n in n.nln7iii mp- ci ti nn c f-«rn! V, .tnnviinnV, ti ; 1 •. c, , _ . _ Vsak lahko takoj Opazi, da j e razvoja, saj je Breznikova knjiga 9 smo tl objavljeni prispevek o naši nepo- podobno problematiko izšla pred de-.. setletji in je razprodana. Pristaviti ja mi je uredništvoTImam sicer Veliko nas je bilo na pogrebu in gledajo samo na obleke in avto. ^i rodil prvi^sta7*? mi odsto- nekaj splošnih fraz so nanizali prinaša mnoge novosti in polemično gfceJ trdo kožo. a vrč hodi to- bila bi v^jetno vesela če bi vi- Mojo ženo si na nekem predava- “ na^Hubo Berto^ ° “ °g M0« hko časa po vodo, dokler se ne dela, koliko zvestih prijateljev je nju naučila, kako se vlagajo kisle ^ pozabila jaz se pa še dobro at - k , , . . prizadevnost delujočega jezikoslovca. *—^ ’ imela A vnl ip umrla vs, srčnim Irnmarnep in .tnnči; fič.n.1 -o 1 r,iV>. jaz. se jjd sc uucnu vem ce bom sp Man km ---- teh Ijubljainiskih J5S3fŠSS?SSK5K o nt ”'po' s««- —f« tazbije“"Moji odaok Tom^eoim imela. A žal je umrla za srčnim kumarice in stročji fižol. Prej nih- ^omtaiam ’ Zdai sedem mese- ^ še kd;aj kal T° Potrtuje tudi njegov .polemični »olj Da, umrla si, draga Berta! Vsi sem te vložene dobrote pozimi •PO««Wo, 2!?*“ P5' SSSm—SoSSSS, —fniSS Bricev in škriculj za moj prob- s™o te imeli vdano radi, a ti si jedel, sem mislil na tebe, Berta. ’ . _ l6tn naj izve vsa slovenska jav- vseeno odšla! Zakaj si umrla, po- Pol vasi si naučila, kako se kvač- UDjavijcno: host,. i vej, zakaj? Mi si tvoje smrti ne kajo bluze. Kdo nam bo zdaj po- Pred dnevi smo v Suhi vasi resnično ogorčen! stanovski časopis! Zagovor: Odjavil bom V pravorečju, pravopisu in slovnici. »Nastajanje slovenskega knjižnega jezika« Brede Pogorelčeve daje zgoščeno podobo o govorjenem sporočilu kot osnovi za jezikovno sporočilo od ___ _______ _ ___ ^ ____ _ _______ . . začetkov slovenske 'zapisane beseda ... , ,, , . jezikovne ugotovitve tisto.-širino in vesti izluščili tiste podatke, ki naravno bazo. ki je potrebna, da ob-vsaj nekaj povedo in ne blatijo čutimo jezikovne probleme v vzročni g , - dopise. Zanimivi dopisi bo zdaj za vzor, kdo, te vpraša- ni vredno prosjačiti. Slutila si, nov, zakaj omenjena tovarišica j bdi to, verjemite mi na bese- mo! n; ga med nami in ga ne bo! da boš kmalu zapustila svoje pri- ie bila med učenci in odraslimi h1-?*11 tako niste npbenega, Nihče ni znal tako skuhati krom- jatelje in hotela si jim pustiti zelo priljubljena in spoštovana. SnSlR moLiSeUSt iniScSiSmSSe^hŽ Ssfe^Si pokojnice. Pripominjamo, da nam • spioIne^tiSlfkS' ■»Dg ^7 -vnH- O . ; r . . JV V.r , V , a ^ oitviuaimu uivdiib^e je unu auiuze- posmega Zlga. Menimo tUCLl, naj Se . nimivih VDrašanl — vmpq tsiisH— sspp ™ sass—is nassrt ne verjamete! Poslano: Umrla je nepozabna Berta. poti formaino razšli, saj veš, po- je takoj pograbila Kunigunda in naoji blišč ji ni ničesar pomenil. luščitPtisto^ kar se je izluščiti |SStvzoodbutoo°wto^UwrS ro&l sem se z drugo, ker sem se nanj obesila plašč, ki ga je kupi- Spoštovala je le duševno bogastvo dalo. Neljubo nam je, da je-prišlo fvtor^l Sih?e zašnovane Itiii^ke tudi moral, a nekje sem ti ostal la v najnovejši ljubljanski trgovi- in dobroto. Izven šole je imela do neprijetnega spora. J^_w_piela vsa bazama področja ts zvest do smrti. Na Jesenski gozd ni, ki ima tako čudno ime, da ga številna predavanja z gospodinj- ^ David Rimaš literarnoteoretične vede. I. O.' Štev. 16 ADMINISTRATOR IN ADMINISTRATIVNI TEHNIK Ob izdelavi dveh poklicnih profilov Zakon o srednjem Šolstvu (čl. 18) določa, da so podlaga za predmetnike in učne načrte poklicnih in tehniških — skratka — strokovnih šol profili poklicev, za katere je potrebno izo-zobraževanje v srednjih šolah. Profile teh poklicev ugotavlja Gospodarska zbornica SRS, Za posamezna področja družbenih služb pa ustrezni republiški zavodi v sodelovanju z delovnimi in drugimi organizacijami. Nadaljnji organ, ki je po čl. 17 istega zakona dolžan predpisati osnove predmetnikov in učnih načrtov za strokovne šole, je Pedagoški svet SR Slovenije, medtem ko je Zavod za šolstvo SR Slovenije organ, ki po zakonu z dne 28. 10. 1965 (Ur. 1. SRS št. 30/65), pripravlja osnove predmetnikov in učnih načrtov za srednje šole. Priprava osnov predmetnikov in učnih načrtov za strokovne šole je seveda mogoča le po poprejšnji izdelavi profilov poklicev, za katere je potrebno izobraževanje v strokovni šoli. Glede na to je na pobudo skupnosti administrativnih šol SR Slovenije Zavod za šolstvo SRS le-tej naročil, da izdela osnutek profilov administrativne (birotehniške) stroke. Iz pregleda profilov posameznih poklicev Zavoda za šolstvo SRS z dne 3. aprila t. 1. je razvidno, da je že izdelanih oz. bo do konca tega leta izdelanih 66 poklicnih profilov, vendar med njimi noben profil poklicev administrativne (birotehniške) stroke. Šifrant poklicev celjskega Zavoda za zaposlovanje delavcev iz leta 1955 pozna v skupini 61 (administracija, ekonomika pravo in podobno) poklica administrator in strojepisec kot poklica širokega profila, ki zahtevata (1—3-letno) poklicno šolo, ter poklic višji administrator, ki zahteva tehniško ali njej ustrezno (4-letno) strokovno šolo (Str. 21 in 23). V skupnosti administrativnih šol SR Slovenije, ki se je torej s pooblastilom Zavoda za šolstvo SRS lotila izdelave profilov poklicev administrativne (birotehniške) stroke, pa menijo (po seji skupnosti dne 18. 11. 1966), da je treba ugotoviti dva poklica administrativne oz. birotehniške stroke, in sicer: poklic administrator in poklic administrativni tehnik. Oba poklica veljata za poklica širokih profilov (Osnutek, str. 6. tč. 1). Administrativni tehnik je poklic profila tehnikov in njim ustreznih strokovnih kadrov za gospodarstvo upravo, družbene in društvene službe (cit. osn. str. 7), poklic administrator pa »poklic profila strokovnih kadrov z? pomožna administrativno-tehniška dela v gospodarstvu uoravi, družbenih in društvenih službah«. Gradivo za muzej NOB Pionirji osnovne šole BirSna vas pri Novem mestu so opravili v šol. 1. 1966/67 zanimivo in pomembno delo: zbrali-so natančne podatke v dogodkih med NOB v svojem kraju. Gradivo in podatke so uredili v posebni mapi. ki jo bodo poslali muzeju NOB. S. S. ■ ■aaBBaRHaRBiaacHHRaiiigHaBiaaflHi« ■«■■■* š osnovna Sola vojea 5 SMUČ V IZOLI j ponovno razpisuje ; prosto delovno mesto — učitelja glasbenega pouka [ Pogpj: PRU ali P * Nastop službe takoj j dogovoru. • Razpis velja do jj lovnega mesta. zasedbe RaBBafFBBBi osnovna Sola moravce vabi vse nekdanje prosvetne de lavce, ki so službovali n šoli Moravče, na otvoritev nove šole, ii bo 22. oktobra 1967 ob 10. ur OSNOVNA SOLA SLATINA RADENCI razpisuj e delovno mesto učitelja za razredni pouk (I. razred) Delovno mesto razpisujemo za določen čas. Stanovanja ni. BRRBBBBRRBBaBBBRRI Uvod v izdelavo osnutkov obeh profilov je bil popis delovnih mest administrativne stroke v najznačilnejših delovnih organizacijah SR Slovenije v vseh panogah gospodarstva, v javni upravi (republ. organi, občinski organi, sodstvo, pravna pomoč, advokatura carina) ter v družbenih in društvenih službah (prosveta — šolstvo, muzeji; umetnost — gledališče; družbene in društvene organizacije) (Osnutek str. 5). Popis so opravile vse administrativne šole v oktobru 1966, vsaka v svojem šolskem okolišu. Popisovalci so popisali 897 delovnih mest v 237 delovnih organizacijah. Posebna komisija skupnosti administrativnih šol SR Slovenije je popisni material zbrala in uredila po posameznih dejavnostih, predvsem pa razmejila delovna mesta »administratorjev« in delovna mesta »administrativnih tehnikov«, spotoma pa razmejila tudi delovna mesta administrativne (birotehniške) in ekonomske stroke oz. poklice, ki se izobražujeio v administrativni šoli, ter poklice, ki se izobražujejo v ekonomski šoli. Izmed 897 popisanih delovnih mest je komisija priznala HO delovnih mest za delovna mesta »administratorjev« 204 delovna mesta pa za delovna mesta »administrativnih tehnikov«. I ena i druga mesta so v praksi različno poimenovana. Že ta prva razmejitev, ki sicer velja za osnutek, govori o večji potrebi (za 46 odst.) po »administrativnih tehnikih« kot pa po »administratorjih«, drugače povedano: današnja administracija terja bolj izobraženega birotehniškega delavca, kot pa smo ga bili vajeni doslej. V rudniku lignita Velenje, ki je med popisanimi delovnimi organizacijami. pravijo naravnost: »Današnje zahteve postavljajo pred vse administrativno osebje v vse večji meri zahtevo po čim višji ravni splošne izobrazbe. Krog delovnih mest, kjer gre le za mehanska opravila, se zožuje. Zlasti se to pozna pri zapisnikih. Se tako dobro znanje stenografije ne koristi, če tisti, ki piše popolnoma ne razume obravnavane problematike. Odločno sem mnenja, da bi moralo biti vse administrativno izobraževanje na ravni srednje strokovne izobrazbe.« Zbrano in urejeno popisano gradivo je vir ugotovitev vrst in obsega znanj — tako splošnih kakor stro-kovno-teoretičnih in strokovno-prak-tičnih, ki jih mora imeti »administrator« oz. »administrativni tehnik«. Iz teh ugotovitev bo moč izdelati predmetnik s točno določenim fondom učnih ur, iz česar bo po računski poti določeno, koliko časa bo trajalo šolanje »administratorja« in koliko časa šolanje »administrativnega tehnika«. Zakon o srednjem šolstvu (čl. 14) določa, da traja šolanje v prednjih šolah najmanj dve leti in največ pet let. V. skupnosti administrativnih šol SR Slovenije predvidevajo, da bo šolanje »administratorja« trajalo dve leti, šolanje »administrativnih tehnikov« pa štiri leta. Za dolžnost sestavi j alcev osnutkov profilov za »administratorja« in »administrativnega tehnika« je šteti tudi ugotovitev psihičnih in fizičnih zahtev za opravljanje poklica »administrator« oz. poklica »administrativni tehnik«. Da bi se zagotovila vsem učencem srednjih šol solidna in zadostna splošna izobrazba, telesna in zdravstvena vzgoja, pripada odločilna beseda o vrsti in minimalnem obsegu splošnih znanj pač republiškemu pedagoškemu svetu, ki je po zakonu dolžan določati predmetnike in učne načrte tudi za srednje Šole nč nred1ogu. ki ga pripravi Zavod za šolstvo SR Slovenije. A če ni naloga strokovnih komisij oz. organov zn pripravo in izdelavo poklicnih profilov ugotavljanje vrste in obsega splošnih znanj, ki se od vseh poklicev zahtevajo, pa so strokovni organi toliko bolj odgovorni za ugotovitev in določitev obsega strokovno-teoretičnih in strokov-no-nraktičnih znani. Vendar ne more tudi na teh podatkih sloneč predlog za oredmetni ali učni načrt za stro-kovno-teoretične tn strokovno-prak-tične predmete hiti kaj več kot le minimalna osnova, zakaj kako hi .sicer nosamezna. šola moei-3 norj silo specifičnosti svoieg^ okoli a izkoristiti zakonsko pravico dokončni predmetnik sama določi, učni načrt pa njen učiteljski zbor z upoštevanjem. da skupno število učnih ur ne sme presegati 40 ur v poklicnih šolah v ostalih pa 36 učnih ur na teden. Profili poklicev »administratorja« in »administrativnega tehnika«, ki jih avtorji kot rezultat domala celotnega skrbnega dela predlagajo v končni sprejem in potrditev, bodo koristno služili tudi vsem tistim, ki jim je pri njihovem delu potrebno poznavanje poklicev, npr. poklicnim svetovalcem pa organom za zaposlovanje delavcev. Spričo nenehne mehanizacije in racionalizacije pa profili ne smejo biti togi in statični, temveč jih bo treba stalno dopolnjevati in izpopolnjevati. G. G- jBBBBBBBBBBBflBBaBBaaBaaaaBBBBBBBBBBSCSaieBBaaBa ; Komisija za razpis del. mesta S ravnatelja pri r • Posebni osnovni šoli : Kočevje ; razpisuje ; prosto delovno mesto j ravnatelja ■ Pogoji : S visoka šola za defektologijo, : VPS — oddelek za defektolo-l gijo ali učitelj z najmanj 5 5-letnim delom na Posebni ! osnovni šoli. ■ Kandidat se mora odlikovati v jj pedagoškem delu, imeti orga-• nizacijske sposobnosti in biti 3 moralno neoporečen. E « Nastop službe 1. januarja 1968. jj Razpis velja do zasedbe delov-jj nega mesta. BB■■BBBBBBBBBRBBBBBBBBBl Esperanto kot drugi lastni jezik za mednarodno uporabo po jj B Š de- ! ; a •» BBBBBBBBBVB Predstavniki esperantskih organizacij Avstrije, Madžarske, Italije in Jugoslavije so se sestali v Mariboru od 24, do 26. marca t. 1., da bi se pogovorili o skupnih naporih sodelujočih držav za uvedbo mednarodnega jezika esperanta v redni program šolskega pouka. Ko so se seznanili s stanjem, možnostmi in pogoji poučevanja esperanta v šolah, je omenjena konferenca ugotovila: — da sodelujoče države priznavajo esperantu, da je mednarodni jezik, ki uspešno služi mednarodnemu sporazumevanju, da vzgaja v duhu humanizma in da je lahko zanesljiva osnova pri učenju domačega in tujih jezikov; — da žive v tem delu Evrope veliki in mali narodi, ki pripadajo romanski germanski, slovanski in keltski jezikovni skupini, v medsebojnih stikih pa se morajo posluževati nekega tretjega jezika; — da se esperanto lahko redno poučuje v vseh treh državah kot neobvezen predmet; — da ima Avstrija državno izpitno komisijo za učitelje esperanta od osnovnih šol do univerze; — da se je na filozofski fakulteti v Budimpešti leta 1966 začel poučevati mednarodni jezik in njegova literatura za redne profesorje esperanta na srednjih šolah; — da imajo v Italiji pripravljen zakonski predlog za parlament, po katerem se uvaja esperanto v splošni program jezikovnega pouka v italijanskih šolah kot samostojna kategorija (nacionalni, mednarodni tuji); — da se esperanto v vsaki od sosednih držav že redno poučuje v 20 do 50 šolah in da je zato dovolj možnosti za tesnejše sodelovanje med temi šolami, učitelji in učenci; — da se v vsaki sodelujoči državi organizirajo redno vsako leto pedagoški seminarji za učitelje esperanta; zamenjava predavateljev in slušateljev bi labko dala tem prireditvam potrebni mednarodni značaj; — da morajo biti doseženi uspehi v eni državi podprti z uspehi in odzivom vsaj še v nekaterih državah, ker sicer zamro in so obsojeni na neuspeh. Na osnovi teh ugotovitev meni konferenca: 1. Mednarodni jezik esperanto je postal v svojem 80-letnem razvoju jezikovno dozorel posrednik med ljudmi in narodi kot sinteza najbolj razvitih jezikov na svetu. 2. V programih šolskega pouka esperanto ne more biti obravnavan kot tuj jezik, temveč kot drugi lastni jezik za mednarodno rabo — torej kot jezik, s katerim izražamo našo pripadnost svetovni skupnosti. 3. Uporaba nevtralnega mednarodnega jezika zagotavlja obstoj in Svoboden razvoj nacionalnih jezikov in kultur, istočasno pa 'omogoča svobodno in enakopravno sporazumevanje med pripadniki raznih jezikoy: velikih in malih narodnostnih skupin. Zaradi te njegove lastnosti postaja esperanto v integraciji in po-mirjevanju sveta družbeni faktor prve vrste. Na podlagi teh ugotovitev je konferenca sklenila začeti v vsaki državi istočasno parlamentarno akcijo za sprejem zakona, po katerem naj se esperanto vnese v program rednega jezikovnega pouka ne kot tuji, ampak kot drugi lastni jezik za mednarodno rabo. Da bi pomagali drug drugemu pri uresničevanju gornjega sklepa, so se predstavniki sodelujočih organizacij sporazumeli v naslednjem: 1. Uskladiti skupne napore po času in vsebini in si medsebojno pomagati ves čas parlamentarne akcije. V ta namen je konferenca Dostavila stalni organizacijski odbor koordinacijske konference za uvedbo esperanta v šole. Ta odbor deluje v Mariboru, njegov tajnik je tov. Ludvik Prebil v Tomanovi 19. 2. Predlagati šolskim komisijam v posameznih državah, da zberejo do- Plt((S\TI \l IHlAVtt List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ure-is uredniški odbor. Odgovorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, tel. 313-722, Int. 363. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva l. tel. 22-284. Poštni predal 355 VII. * Letna naročnina 10 N-din (1000 S-din), za šole in druge ustanove 20 N-din (2000 S-din). Štev. tek. računa: 501-8-26-1. Tisk: CZP Ljudska pravica. GIMNAZIJA POLJANE Ljubljana — Strossmayerjeva 1 razpisuje prosto delovno mesto — PROFESORJA SLOVENSKEGA JEZIKA — FRANCOSKEGA JEZIKA (za določen čas) — PROFESORJA MATEMATIKE (drugi razpis) — za nedoločen čas Pogoj: profesor z opravljenim strokovnim izpitom. V ■ datne dokumente in jih objavijo preko IŠED (mednarodne esperantske dokumentacijske službe) in jih dati na razpolaga, tudj esperantskim organizacijam v drugih državah. 3. Lroglasiti v sodelujočih državah šolsko leto 1967-68 za leto intenzivnejšega pouka esperanta v šolah in tečajih. , . 4.. Organizirati zapovrstjo v*-1 vsaki od sodelujočih držav skupen seminar za učitelje esperanta pod pokroviteljstvom državnih šolskih oblasti. Stalni organizacijski odbor pa bo pripravil seznam predavanj in tem. 5. Razširiti in poglobiti vse oblike povezovanja šol, učiteljev in učencev med sodelujočimi državami. 6. Priporočiti esperantskim organizacijam Avstrije Madžarske. Jugoslavije in Italije ter drugim, ki bi se še pridružile, da sprejmejo skupni akcijski program konference, povečajo medsebojne stike in tako ustvarijo ugodne pogoje za sprejem meddržavne konvencije o esperantu. J. KOSOROK Iz starih zidov nov vrtec Prostori v starem vrtcu, ki so ga ustanovili pred sedmimi leti, niso več ustrezali, zato so Kapelčani že lani. potem ko so odprli novo šolo, sklenili, da bodo prostore v stari šoli preuredili za vrtec. To zamisel so v soboto, 7. oktobra, za uvod v letošnji občinski praznik, tudi uresničili. Odprli so vrtec, ga lepo uredili in opremili. To je edni od šestih vrtcev v radgonski občini, ki ima centralno kurjavo. Površina vseh prostorov je 202 kvadratna metra. Največ zaslug za novi vrtec kakor tudi za novo šolo, ima nedvomno ravnatelj kanelske osnovne šole Pavle Podlesek. ki nam je ob tej priložnosti povedal: »Zgradili, oziroma uredili smo ga iz lastnih sredstev ter iz prodanega materiala stare šole. 1 milijon S-din pa bo prispevala občinska skupščina. K vsoti 3 milijonov S-din. kolikor nas te veljala adaota-cija, pa seveda ni všteta vrednost dela celotnega kolektiva, zlasti tehničnega osebja, ki ga je pri delu vodil Stefan Kar. Na otvoritveni svečanosti, ki so se je poleg šolske mladine, cicibanov in staršev udeležili še predsednik občinske. skupščine Ivan Kovač predstavnik zavoda za prosvetno pedagoško službo pedagoški svetovalec Slavko Skobrne, republiški poslanci in drugi, je spregovoril Manko Golar, podpredsednik občine in dejal med drugim: »Ni slučaj, da smo pričeli praznovati občinski praznik prav na Kapeli, kjer je zrasel novi otroški vrtec iz starih zidov nekdanje kapelske osnovne šole. Mislim, da si Kapelčani ne morejo zamisliti lepšega občinskega praznika. Ko odpirate danes nov dom. ste lahko ponosni na svoje delo, sai je odraz vašega nesebičnega in ljubezni do otrok polnega dela.« Z besedami »Kapela je zopet dobila nekaj, na kar so Kapelčani lahko ponosni,« je čestital Kapeli in njenim občanom za občinski praznik ter odprl otroški vrtec. Ta dan so Kapelčani poslušali tudi prisrčen kulturni spored. ki so ga izvedli cicibani in medinski pevski zbor osnovne šole. I. K. : BBBSBBB.BBB R BBBBBBBBBBBBIBBBBBUaBIB BflBB | Svet osnovne šole ! ŠMARJE PRI JELŠAH a ! razpisuje prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk (za določen čas — do 30. junija 1968) ; Nastop službe takoj. ■BBBBBBBBBflflBBflBB■BBBBBRBBBBBBBBRRBBBRBB■BBBBj Osnovna šola Izlake razpisuje prosto delovno mesto za učitelja angleščine Pogoj : predmetni učitelj ali profesor. Prošnjo pošljite upravi šole v Izlakah. BBBBBBBBBBRBI IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIB B OSNOVNA ŠOLA VINKA MEGLE — ODRANCI (občina Lendava) razpisuje prosti delovni mesti — 2 učiteljev za razredni pouk (za določen čas: od 1. decembra 1967 do 10. marca 1968) ■BBRBflBBBBBBBBBBBBBBMBW>AB Otroški vrtec »Ivanke Krničar« Blejska Dobrava razpisuje za določen čas prosto delovno mesto vzgojiteljice s srednjo vzgojiteljsko šolo. Stanovanja ni na razpolago. Kandidatke naj pošljejo pismene ponudbe do 20. okt. 1967. Ililill ZALOŽBA I MLADINSKA KNJIGA I Mnrvma revija Pionir im učni načrt osnovne šole Po prvi številki revije Pionir so ugotovili pedagoški svetovalci, razredniki četrtih in petih razredov, predmetni učitelji in profesorji slovenščine, zgodovine, zemljepisa, spoznavanja narave in družbe, biologije, temeljev socialistične morale, glasbenega in tehničnega pouka, fizike in telesne vzgoje — da so objavljeni prispevki dragoceno dopolnilno branje, ki ga uporabljajo pri pouku za izhodišče, ponazoritev ali dopolnitev obravnavanih učnih tem. Ugotovili so — da se prispevki v reviji Pionir tesno navezujejo na učni načrt skoraj vseh predmetnih področij osnovne šole od četrtega do osmega razreda. Barvne fotografije in ilustracije v reviji Pionir odlično ponazorijo in poživijo pouk. 2e zaradi bogate opreme je vredno biti naročnik naše edine in prve barvne poljudnoznanstvene in literarne revije za srednje in višje razrede osnovne šole. TUDI V DRUGI ŠTEVILKI REVIJE PIONIR SODELUJEJO PRIZNANI AVTORJI. OB NASLOVIH NJIHOVIH PRISPEVKOV NAVAJAMO TUDI MOŽNOST POVEZAVE S PODROBNIMI UČNIMI NAČRTI OD ČETRTEGA DO OSMEGA RAZREDA B Pol stoletja oktobrske revolucije — prof.dr. Metod Mikuž (Spoznavanje družbe, zgodovina, temelji socialistične ■ morale od 4. do 8. razreda) B Zgradba zemlje — inž. Sonja Tovornik (Zemljepis od 6. do 8. razreda) m B Literarna podoba Bohinja Jekovec prof. Miljeva Tomc- B Bohinj — prof. Eta Kunaver (Oboje pri spoznavanju družbe v 4. in 5. razredu in slovenskem jeziku od 4. do 8. razreda) B Giani Rodari: Napačno pripovedovanje pravljic Zgodovina sveta — prevedla prof. Martina Šircelj (Slovenščina od 4. do 8. razreda) B Raziskovanje v Afriki — prof. France Lovrenčak (Zgodovina in zemljepis v vseh razredih) B Junak ni hotel v vojno — Matija Dermastia (Telesna vzgoja, temelji soc. morale in slovenščina od 4. do 8. razreda) B Sodobno letalstvo — prof, S. L. (Tehnični pouk in fizika) B Pihala — prof, P. L. (Glasbeni pouk) g B Plovba na Jadranu v starih časih -- dr. Ignacij Voje (Spoznavanje družbe in zgodovine v vseh razredih) B Množične akcije v Ljubljani — prof. Matija Žgajnar (Spoznavanje družbe 4. in 5. raz. in zg. 8. razred) B Naša soseda Venera — prof. Pavel Kunaver (Zemljepis, zlasti v 6. razredu) B Pes, moj zvesti prijatelj — nagrajeni spis bralca (Slovenski jezik v vseh razredih) B Pionirjeva pošta, Mihec Pihec in jezikovni kotiček (Slovenski jezik od 4. do 8. razreda) fl Nagradni kviz — Igor Longyka (Primeri nalog objektivnega tipa z vseh predmetnih področij) Prepričani smo, da bo tudi ob drugi številki revije Pionir pouk zelo uspešen, zato prosimo poverjenike in učitelje, predmetne učitelje in profesorje, da ponovno vzamejo s seboj v učilnice barvno revijo Pionir, jo pokažejo in predstavijo vsebino svojim učencem. Ob zaključku šolskega leta, bodo imeli naročniki vezan letnik revije Pionir, ki bo najbogatejša in najcenejša knjiga, saj je letna naročnina le 11,70 N-din. Naročnino lahko poravnajo učenci najkasneje do zaključka šolskega leta. OB BARVNI REVIJI PIONIR BO POUK DOSEGEL ODLIČNE USPEHE, CE BO V VSAKEM ODDELKU OD ČETRTEGA DO OSMEGA RAZREDA DOVOLJ NA- ROČNIKOV.