novietnHra l933
Štev. 251 Leto Vit. (XIV.
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Oospoaka ul. It / Telefon uredništvo 9440. uprave 34U Izhaja razenfnedelle. In praznikov veak dan eb 16. url /' Velja" meaeino prejenan v upravi al'po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 OIa(/ Oalasl po eenOni / Oglase •prejema tudi oglašal oddelek •Jutra" v Ljubljani t PoitnJ čekovni račun SL 1140»
19
JUTRA
99
Štiri izhodišča evropskega nemira
NEMČIJA, MADŽARSKA, BOLGARIJA IN ITALIJA.
Ja m štirih
toiel' “so
°bširnneriŠki tisk	se zadnJe dni	precej
in0m110 ukvarja z »evropskim« problemi 01 na katerega gleda seveda s svojina °vmi opazovalca z onkraj ocea-temu l§e celine »novega sveta«. Kljub je 2n JVU Pa 'm,oramo pritrditi v tem, da Uemir .p 'r a v 11 n o določiti centre f.Vr0Da 111 vsega, kar vznemirja našo no n llstvarja napetost in stalno res-Po ""»ost. Ugotovil in določil jih je v°dna	Petih,	rekah in	morjih. Ta
eVronsw°ta 111 °hcnem linije pretresljajev Visia TL, n,ednarodne Politike so Rena, teh li’ni:Tlava in Jadransko morje! re Prot - S° *ud‘ vse države, ki se bo-N e m q 1 obstoječemu stanju, to so U a, M a d ž a r s k a, Bolgar i-aHja. Te štiri države ob teh vodnih poteh so edine zakrivile, uresničile težnje onih, ki so veliki	svetovni	vojni	potom
Dr j j	narodov	ustvariti	novo	spo-
gradjf eU'eno Evropo, ki bi pričela Vojno* na Svo-U solidarnosti novo raz-&t L d?k° človeštva, novo moč stare-Itor -fnbnenta! Vse druge države, kolini “ še šteje Evropa, so na drugi Stranj3 'iniji politike ohranitve statusa quo.
r°DskVni izvor pernira in vse sedanje ev-Rar krize ie Nemčija, ki se dotika s0 č ,eh- odnosno treh vodnih potov, ki 'Visle- ,oni'nicc Pretresljajev: Rena, jj RemiP U ona ve! Izvor tega nemira ^oslnva^v-’ kakor je pravilno dejal če-v svoie zun®nji minister dr. Beneš itientu •',1 eksP°zeju v praškem parla-litcjj- ze od svoje združitve po revolt ’ . Tendence imperialistične in j, "Cistične ekspanzije, ki so se pose^ P takrat, so dosegle prvič svoj vi-Ces J.n obenem izbruh v vojno v dobi
Zrnšia Viljema If' Izid V0J,le Je sicer 11 Viljema in viljemovsko Nemčijo,
tendenca ie vsaj podtalno ostala. kojn.ese rtlan T sodelavec tudi že po-Aristida Brian da, ki je bil ti-Voju Prodstavitdj Nemčije prvega po-PaCjf.ga desetletja, je na zunaj deloval toda*S 10’ za mednarodni sporazum, ten,v bistvu je zasledoval ve č 110-
g ske cilje. Razlika med Viljemom Cna esernannom je bila torej le takti-iljern Hitler se je pa vrnil na siecj . yo izhodišče, to se pravi, da za-‘ste cilje, kakor jih je demokrat locla!,eiliann’ toda po Viljemov i h me-v p ‘ Ti cilji so hegemonija germanstva ŠVr r°Pk V konflikt prihaja z ostalo Vjs?.° na treh vodnih linijah: Reni, ran *•	^ ° n a v P Na prvi s Švico,
s|;o ClJ0 in Belgijo ter deloma Holand-Avs’j -a dri'Si s Poljsko, na tretji pa z teh -ril° 'n češkoslovaško. Ločena od !ertJe Panska s Šlezvikom. Tako je Hit-vsem-a Nemčija v odprtem sporu s prav državami, na katere meji. tii nn!si dvc izhodišči nemira sta na vod-in H o n a v e. to sta M a d ž a r s k a bjja pisarija. Tendenca Madžarov je zy od priselitve v Podonavje slična širiti se na vse strani in vlada-
I*1 Stre
ti! Madžarski vojni pohodi so- bili v srednjem veku usmerjeni z osrednje Ogrske nižine na vse strani, na sever in vzhod proti Karpatom kot naravni geografski meji, na jug proti Jadranskemu morju, na zahod pa proti Alpam. Na severu in vzhodu so Madžari dosegli svoj cilj, na jugu so jih zavrli T u r k i, na zahodu pa Nemci. Vendar do svetovne vojne niti v svojih mejah niso dosegli tistega, kar so hoteli: po-madžarjenje Ogrske. Ostali so v njej, dasi oslabljeni in že nacionalno, duhovno in teritorialno načeti Slovaki, podkar-patski Rusi, Romuni, S r b o -h r v a-ti, Slovenci in Nemci. Ob izidu svetovne vojne so Madžari izgubili ozemlja teh narodov, ostala pa je živa stara nacionalno-imperialistična težnja. Go m bo s e-v a država je, kakor Hitlerjeva v Nemčiji, p o t e n c i r a n j e te težnje. Od tod izvira nemir, ki ga povzroča Madžarska ob vodni poti Donave V odprtem konfliktu je š Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo, v latentnem pa z Avstrijo; kajti težnji po vrnitvi Gradiščanske se kljub vsemu zavezništvu z Dunajem še ni odrekla. Prav tako je stara nacionalna in držav-no-hegemonistična težnja Bolgarske, ki je ostala nespremenjena kljub porazom. Na isti vodni poli Donave je v sporu z Romunijo, Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo, z vsemi svojimi sosedi. Njen cilj je bolgarski Balkan!
Ob četrti vodni poti — Jadra n u — leži četrto izhodišče evropskega nemira Italija! Element pretresljajev je že od pamtiveka. Rimljani so hoteli ustva riti sredozemsko-evropski imperij in so ga tudi ustvarili, toda latinizirali so ga samo deloma. Ko je imperij razpadel, je prišel v nove, germanske roke, ki so ga obnovile v »svetem rimskem cesarstvu nemškega naroda«. Po razpadu tega je vstala iz »pomladi narodov« Italija, ki se je etablirala kot dedinja starega Rima. Od tod njene nacionalno-imperia-lističiie tendence. V svetovni vojni je bil njen klic »Trento c T r i e s t e!« Toda bil je le etapa. Ko je bil realiziran, se je v cezarskem Mussoliniju vtelesil nov: Sredozemlje! Tendence segajo v Dalmacijo. Albanijo, Grčijo, Tunis, Alžir, Maroko, Švico, Savojo, Nico in Korziko. V konfliktu je z vsemi svojimi sosedi, t u d i z N c m c i, dasi ga iz taktičnih vzro kov prikriva pod plaščem prijateljstva, ki pa je izrazito prehodnega, začasnega značaja.
Tz tega vidimo, da bi bila v Evropi takoj mogoča trdna in iskrena organizacija miru in mednarodnega bratstva, če ne bi bilo imperialistično-liegemoni-stičnih stremljenj: Nemčije, Madžarske, Bolgarije In Italije. Zanimiva je pri tem ta četvornost: štiri vodne poti, štiri države, štirje stari imperializmi in štiri rase, ki predstavljajo vse glavne rase Evrope: germansko, ugrofinsko, slovansko in romansko!
PONOČNA DEBATA O DEKLARACIJI NOVE SARRAUTJEVE VLADE. ZA DEKLARACIJO JE GLASOVALO 306, PROTI PA 34 POSLANCEV, DOČIM SE JIH JE OKOLI 250 ODSTRANILO.
PARIZ, 4. novembra. Sarrautjeva vlada je izročila včeraj parlamentu svojo deklaracijo, o kateri se je razvila okoli polnoči zelo živahna debata, v katero so posegli govorniki vseh parlamentarnih skupin. Kljub vsemu pa debata ni bila strastna, kakor se je pričakovalo, nasprotno, bila je zelo trezna, samo komunisti so skušali ob otvoritvi seje demonstrirati. Deklaracija vlade ni bila sprejeta neprijazno, dasi precej hladno. Zelo rezervirano so se zadrževali socialisti, ki so izjavili, da hočejo počakati na de-
janja, preden določijo svoje dokončno stališče. Naposled je po končani debati govoril ponovno ministrski predsednik Sarraut, ki je zagotavljal republikanske stranke, da bo delovala njegova vlada za ohranitev miru in sanacijo državnega gospodarstva. Za njegovim govorom je bilo glasovanje o vladni deklaraciji in zaupnici, ki je bila sprejeta s 306 proti 34 glasovom, dočim se je vzdržalo glasovanja nič manj ko 250 poslancev, kar dokazuje, da jo Sarrautjeva pozicija zelo šibka.
Nova vojna napetost v Aziji
JAPONCI UMIKAJO ČETE S KITAJSKEGA, DA JIH POŠILJAJO NA ME JE RUSIJE. — RAZBURJENJE V LONDONU.
Malta zopet angleška kolonija
AlUDl ITALIJANSKEGA IREDEN TIZMA JE VLADA UKINILA USTAVO DOMINIONA IN PROGLASILA PREKI SOD.
VfiONDON, 4. novembra. Na pred-svj^njetn zasedanju ministrskega
So razpravljali o položaju na Ve-., Prečitano je bilo poročilo gu-sto-.,eria z Malte o ukrepih, ki jih je s|<j 11 Proti vedno nevarnejši Italijan-Uje nr°r>agardi. Vlada je odobrila vse ,,krePe' kcr le danes Malta Cenejša Hotna baza v Sredozem-Morju, ki ščiti pot v Indijo pre-prekopa. Tudi je vlada '• - tfco« * riav.defitutiv*
no likvidira italijansko iredentistično propagando, četudi z najenergičnej-šimi sredstvi.
LONDON, 4. novembra. Položaj na Malti je izredno resen. Policija in vojaštvo je v stalni pripravljenosti. Razpuščen je parlament i,n proglašeno je obsedno stanje. Prekinjena je ustava in vso oblast je prevzel guverner Campbell. Tako ie Malta zopet postala angleška kolonija
PEKING, 4. novembra. Japonsko vojno poveljstvo že več dni izpraznu-je zavzete dele onkraj Velikega Kitajskega zidu iti pošilja svoje čete v zaledje. Izpraznjen ie že tudi Šanghajk-vau. Diplomatski krogi spravljajo nenaden umik japonskih čet v zvezo z ugodnimi odnošaji, do katerih je prišlo med Japonsko in Kitajsko ob priliki zadnjih pogajanj. Po najnovejših vesteh se umikajo japonske čete na sever, tako da izgleda, da računa Japonska z nadaljnjim poostrenim konfliktom s sovjetsko Rusijo. Drugi pa zopet naglašajo, da vrši sovjetska Rusija koncentracijo svojih čet ob mandžurski meji.
LONDON, 4. novembra. Nekateri tukajšnji listi poročajo o položaju na Daijnjem Vzhodu in naglašajo, da u-
tegne zaradi japonskih aspiracij izbruhniti vojna. Radi teh vesti so razburjeni zlasti laburistični in liberalni krogi Anglije. Diplomatski dopisnik laburističnega »Daily Heralda« naglasa, da je bila demisija kitajskega ministra Songa sprejeta izredno simpatično, ker je Sung znan kot brezkompromisen kitajski nacionalist. »Daily Chronicle« pa smatra, da novo stališče Japonske, ki na videz popušča na-pram Kitajski, ne pomeni, da bi .Japonska popustila iz pacifističnih tendenc in da bi morebiti opustila svoje imperialistične načrte, marveč, da ji to diktira strah pred Rusijo. Omenjeno liberalno glasilo se tolaži, da bodo odgovorni faktorji v Kremlju toliko miroljubni, da bodo preprečili vojno med obema oboroženima silama.
Kraljica Marija v Zagrebu
ZAGREB, 4. novembra. Davi ob 8.15 je prispela semkaj z dvornim vlakom Nj. Vel. kraljica Marija. Na kolodvoru so jo slavnostno sprejeli zastopniki obla-stev, pred kolodvorom jo je pa pričakovala večtisočglava množica meščanov. Šolska mladina je tvorifa špalir do Mes-ničke ulice. Dopoldne je bila slovesna blagoslovitev azila srednješolcev; obrede je opravil nadškof dr. Bauer. Po svečanostih se je podala kraljica povsod navdušeno pozdravljena v grad. Zvečer bodo velike svečanosti. Kraljica bo ostala v Zagrebu več dni.
Ameriško obvestilo
WASHINGT0N, 4. novembra. Arne riška vlada je obvestila Pariz in London, da bo odlok o kupovanju zlata izveden stopnjema in zelo počasi. Amerika bo kupovala zlato samo v zelo majhnih količinah, da bi na ta način mogla znižati dolar in povišati cene brez kakršnekoli nevarnosti in posledic za evropske valute. Tukajšnji politični krogi pa naglašajo, da je odlok o kupovanju zlata samo novi eksperiment p-edsednika Roosevelta in velja samo za Ameriko, ki namerava s tem doseči zvišanje cen in pojača-nje delovne moči. Vrnitve k zlati valuti ne bo, marveč se bo dolar obdržal na višini, ki ustreza stvarnim in dnevnim potrebam ekonomskega življenja.
VELIK POŽAR PRI LITIJI.
LJUBLJANA, 4. novembra. Sinoči je pričelo nenadoma goreti v 50 m dolgem gospodarskem poslopju Ivana Zajca v Šmartnem pri Litiji. Ogenj je uničil poleg pridelkov tudi več strojev. Skoda znaša okoli 152.000 Din. Ogenj-je bil naj-brže podtaknjen.
CELJSKA LEST VIČ AR JA V BEOGRADU.
BEOGRAD, 4. novembra. Včeraj sta dospela v Beograd brezposelna slikarska pomočnika France Vergles in France Puklin, ki sta dopotovala iz Celja do Beograda na lestvah. Potovala sta 2 meseca in sc bosta vrnila z vlakom v Celje.
ČRNCI NAMESTO FRANCOZOV.
PARIZ, 4. novembra. »Matin« poroča, da je namen potovanja generala W«sy-ganda v južni Maroko, da bi zbral mlade črnce, ki naj bi popolnih francosko armado, ker je ugotovljeno, da bo prihodnje leto na Francoskem precejšnje pomanjkanje rekrutov. Kot prvi kontingent bi pripeljali v Evropo 5000 mladeničev že v pričetku prihodnjega leta in bi jih' kasarnirali v Lvonu.
NAKUPOVANJE ZLATA V LONDONU.
LONDON, 4. novembra. Kontinen * talni interesenti so kupili včeraj zjutraj 200.000 funtov zlata po ceni 1154 nad normalno pariteto. Kupovanja na račun Amerike na tukajšnjem trgg še ni.
Bilo kuda svuda/
c
Stran-2
IffailBersSi »V e č er tiTK « 'Jfltra
V MariHor ti, dne A. XI. 1933^
Dnevne vesti
Poročila se bosta jutri v dekanijski cerkvi v Jarenini sodnik okrožnega sodišča v Mariboru gospod dr. Srečko Ger-inovšek m gdč. Elfrida Nassimbenijeva, hčerka uglednega mariborskega mestnega stavbenika g. Ubalda Nassimbenija. 1 Poročil ju bo ženinov stric g. dekan in častni kanonik Cižek. Priči bosta gg. šol-ak: nadzornik v pok. Germovšek, ženinov ©če, in nevestin brat g. inž. Ubald Nas-simbeoi ml. Iskrene čestitke!
Poroka. Preteklo nedeljo sta se poročila v frančiškanski cerkvi g. Anton Av-: gustinovič, poročnik 56. pehotnega polka 'v Djakovici, ljutomerski rojak in star naročnik našega lista, ter gdč. Tonka Kaj-zerjeva, otroška vrtnarica v Studencih pri Mariboru. Bilo srečno!
Srebrna poroka. V ožjem družinskem krogu obhaja jutri srebrno poroko magistratih uradnik g. Rudolf Glabučnik s svojo ženo Pavlo, roj. Mahajnčevo. Jubilantoma naše iskrene čestitke.
V dimnikarski stroki je bil imenovan za sodnega izvedenca pri tukajšnjim okrožnem! sodišču dimnikarski mojster g. Ljudovik Pucelj.
Izidi volitev v Delavsko zbornico v drugih banovinah. Končni izid volitev v Delavsko zbornico v Sarajevu je naslednji: od 52.461 volilnih upravičencev jih je glasovalo 31.701 ali 60 odstotkov. Koalicija svobodnih sindikatov (rdeča lista) je dobila 26.902 glasova, splošna delavska zveza (bela lista), katere nosilec je bil Haramina, je dobila 4.799 glasov. Rdeči so dobili 41 mandatov, beli pa 7. Izid volitev v zagrebško Delavsko zbornico pa' je bil naslednji: od vseh volilnih upravičencev jih je glasovalo le 25 odstotkov. Lista socialističnih delavskih sindikatov je dobila 20.820 glasov in 46 mandatov, lista nacionalnega splošnega delavskega sindikata pa 7.701 glas in 16 mandatov.
Otvoritev angleškega konverzacijske-ga tečaja. V torek 7. t. m. bo otvorjen ‘konverzacijski tečaj angleškega jezika, ki ga bo vodila Miss Oxley ob torkih in petkih od 18. do 19. ure v »Vesni«. Na tečaj opozarjamo vse prijatelje angleškega jezika!
Ustanovni občni zbor Pogrebnega društva na Pobrežju, reg. pom. blagajne se bo vrtšil v nedeljo 19. novembra t. I. v dvorani gostilne g. Hrena na Pobrežju, Cesta na Brezje 24, ob 9. uri dopoldne.
Vabilo. Vabimo obrtnike na nadaljnjo predavanje o obrtnem zakonu, ki bo v Gambrinovi dvorani, dne 5. t. m. ob 9. uri. Ker je predavanje zelo važno, posebno za one, ki zaposlujejo pomožno osebje, naj nikdo ne izostane!
Občni zbor Mariborske kolesarske podzveze bo v nedeljo 26. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani hotela Halbwidl. Glasovalno pravico imajo le oni v zvezi včlanjeni klubi, ki so poravnali vse pristojbine in dolgove zvezi in podzvezi kakor tudi članarino za leto 1934
Naši čebelarji bodo zborovali. Jutri v nedeljo bo v Zagrebu občni zbor Zveze jugoslovanskih čebelarskih društev. Na dnevnem redu so poleg poročil, volitve nove uprave in razprava o novih pravilih.
Starešinam akademskega društva »Jadran«. Starešine akademskega društva »Jadran« imajo prijateljski sestanek v torek 7. t. m. ob 20. uri v lovski sobi pri »Orlu«. Tudi i-zven Maribora bivajoči tovariši naj se po možnosti udeleže sestanka.
Preložitev proge Glavni trg—vojašnica kralja Petra. Z jutrišnjim dnem 5. t. m. bodo začeli zopet obratovati avtobusi po stari smeri vožnje, in to po Franko-panovi, Magdalenski, Delavski »tiči na Radvanjsko cesto do vojašnice kralja Petra in nazaj po Frankopanovi ulici na Glavni trg. Postajali pa bodo pri odcepu .Tezdarske, Kettejeve, Delavske, Radvanjske ceste in vojašnici kralja Petra, odkoder bodo odhajali proti Glavnem trgu po že razglašenem voznem redu.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Mina-žikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.	-.
Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 6. novembra ni nobene prireditve. Opozarjamo pa na interesantna predavanja univ. prof. dr. Novaka iz Zagreba, ki jih bo imel prihodnji teden. V petek bo predaval o znamenitem egiptovskem kraljevem grobu »Tutankha-men«, v soboto pa o »Moderni Palestini«. Skioptične slike!
Eleganten pisemski papir v mapah in blokih: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
V nedeljo, dne S. novembra 1933 ob 16. (4.) url popoldne
LEPA VIDA
drama % petjem v 5 dejanjih v dvorani Renčelj na Pobrežju.
Sokol Maribor II. Pobreije
Vsi sveti na studenškem pokopališču.
Tudi letos se je studenško pokopališče ob Vseh svetih spremenilo v cvetoč vrt. Povsod je bilo opaziti svojevrstno skrb Studenčanov do zadnjega doma dragih rajnkih. Popoldansko procesijo so vodili domači kapucini, pevsko društvo »Enakost« pa je zapelo na pokopališču dve žalostinki. Studenško pokopališče, ki je last občine, slovi po svoji vzorni urejenosti in dostojno proslavlja umrle.
Usoden padec. Včeraj popoldne je v Miklošičevi ulici stanujoča 74letna zasebnica Alojzija Doklova padla tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila rebra na levi strani. Poklicani reševalci so jo prepeljali z avtom v bolnišnico.
X Y Z
Koncert Glasbene Matice. V sredo, 8. novembra zvečer ob 26. uri priredi G. M., t. j. njen pevski zbor in orkester, pomnožen z vojaško godbo, koncert s skladbami Beethovna, Bacha, Mendel-sohna, Verdija, Rimskega-Korzakova, Vi-tezslava Novaka in I. B. Foersterja. Vse točke programa so pravi biseri kompozicijske umetnosti in se razen Verdijevega »Te Deuma« sploh ves spored prvič proizvaja v slovenskem jeziku. Mladim umetnikom se mora nuditi prilika, da se v vsem svojem blesku pokažejo svetu. To jo tudi namen, da predstavimo našega rojaka, novega matičnega učitelja za violino g. Poljanca in Mariborčanom sicer že znanega ljubljanskega umetnika, pianista g. M. Lipovška. Pevski zbor G. M. se tudi tokrat ni ustrašil ne dela ne velikih žrtev, in upati je zato, da mu tudi publika ohrani svojo naklonjenost in ga pride poslušat.
Javna zahvala. Klicu mariborske Pro-tituberkulozne lige so se v mesecu oktobru t. 1. odzvali in prispevali v fond za zgradbo azila PTL, sledeči čč. župni uradi: Župni urad Kotlje, župni urad Sv. Jedert, župni urad Mala Nedelja in kz. škof. stolni in mestni župni urad v Mariboru, ki je daroval 306.25 Din. Vsem gg. čč. župnikom in dekanom ter faranom izreka PTL najprisrčnejšo zahvalo! Dalje so darovali v isti namen Podporno pogrebno dnuštvo v Framu Din 25, Strokovna zveza viničarjev, skupina Fram, Din 18, ga. Marija Krambergerjeva iz Jarenine Din 30, Rdeči križ v Mariboru Din 500 in Mestno načelstvo
v Mariboru Din 1000. Vsem darovalcem, društvom in onim, ki so pripomogli do protituberkuloznega prispevka, izreka PTL najprisrčnejšo zahvalo!
Izpred sodišča. Veliki kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obsodil včeraj 221etnega kovaškega pomočnika Ladislava Lorenčiča, ki je letos v septembru ubil svojega tovariša Antona Šterna v nekem framskem vinotoču. Podrobnosti o tem krvavem dogodku in o glavni razpravi, ki je bila preložena na včeraj, smo že svoječasno obširno poročali. Senat je spoznal obtoženca Lorenčiča za krivega v smislu obtožbe in ga je obsodil na 8 let težke leče in na dosmrtno izgubo častnih državljanskih pravic.
Drava in Mura naraščata. Zaradi zadnjih nalivov sta narasli Drava in Mura. Pri Prelogu se je Drava razlila po poljih
in povzročila precejšnjo škodo. Na Muri pa je ustavljen na nekaterih krajih promet z brodi.
Velike ugodnosti za potovanje na Dunaj. Obiskovalci Dunaja imajo v času od
1.	novembra 1933 do 3. marca 1934 na podlagi posebne zimsko-sezonske karte, katera se dobi za ceno 70 Din v pisarni »Pntnika«, sledeče ugodnosti: 1. V času od 1. novembra 1933 do 28. februarja 1934 lahko potujejo imetniki te karte v Avstrijo brez avstrijskega vizuma. 2. 40 % popust za povratek po petdnevnem bivanju na Dunaju do poljubne avstrijske mejne postaje s pravico enkrat prekiniti vožnjo. Znižane vozovnice so veljavne 14 dni. 3. 50% popust za po tri izlete z Dunaja v zdravilišča, izletišča in k zimskošportnim prireditvam v okolici Dunaja. 4. 33%% popust na vzpenjači na Raxalpi. 5. 50% popust na Aspan-ški železnici in na zobotirnici na Schnee-berg. 6. Pri vsaj tridnevnem bivanju koncedira .54 dunajskih hotelov vseh kategorij 15% popust na objavljene cene sob. 6. Krožne vožnje. Vsa zadevna podjetja koncedirajo imetnikom zimskose-zonskih kart 25% popust na svoje normalne vozne cene. 7. Koncertna ravnateljstva nudijo imetnikom zimsko-sezon-skih kart 10, 15 oz. 25% popust pri svojih prireditvah. 8. Umetniške razstave so dostopne imejiteljem zim. sez. kart proti za 50% znižani vstopnini.
Koncert tria ge. Brandlove, ki bo 6.
novembra ob 20. uri v veliki kazinski dvorani, nam bo nudi! poseben užitek. Razen Dvorakove sonatine, tria eleigia-que od Bachmaninova in Straussovih valčkov se nam bo predstavljala ga. Ru-syjeva._ nova pianistka tria ge. Brandlove s Češkega tudi kot solistka. Kakor smo že sporočili, je ga. Rusy diplomirana na intern. tekmi na Dunaju. Prodaja vstopnic v trgovini Hofer. Znižane cene sedežev po 25, 20, 15 in 10 Din.
Samo jutri še sprejema pisarna »Put-nika« prijave za izlet s posebnim vlakom v Prago, ki bo od 11. do 19. t. m. Izlet bo prava manifestacija prijateljskih od-nošajev med bratsko Češkoslovaško in našo državo ter bo nedvomno v izredni meri mnogo koristil razvoju tujskega prometa pri nas, ker nam bodo severni bratje naš izlet in obisk prav gotovo vrnili. Kdor si hoče poceni ogledati zlato Prago in njene zanimivosti, naj ne zamudi te redke prilike in naj se še danes prijavi.
Lutkovno gledališče Sokola Matice v Narodnem domu ponovi jutri v nedeljo ob 13. uri »Pepelko«, pravljično igro v 4 dejanjih.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 5. t. m. Ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika; 9.30: orgelski koncert; 10: zdravstveno predavanje: »Življenjska moč naroda«, predava dr. Petrič; 10.30: radio-orkester in vokalni solo; 11.30: slovenska glasba, radio-orkester; 12: čas, plošče; 16:	kmetijska ura:	»Francoski
krnet«, predava Jerasova; 16.30: »Dobri vojak Švejk«, igrajo člani Delakovega dramatskega študia; 17.30: plošče; 20: komorni koncert tria ge. Brandlove; 21: radio-orkester; 22: čas. poročila, radio-jazz. Spored za ponedeljek 6. t. m. Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: gospodinjska ura: »Naši posli«, predava Govekarjeva; 18.30: »Oko-pavine:	korenje, repa zelje«, predava
prof. Pengov; 19: plošče; 19.30: »O Slavoniji«, predava Marjanovič; 20: plošče; 20.30: prenos opere iz Beograda: »Evgenij Onjegin«, vmes čas in poročila.
Kino Union. Do vključno torka vele-film Schubertovih pesmi »Pesmi mojega hrepenenja«, ki je radi svoje izredne kvalitete in lepote vzbudil največje navdušenje. V glavni vlogi Marta Eggerth, Hans Jaray in Lnisa IJhlrich. Sledi film »Mesto pesmi« s slavnim pevcem Janom Kiepuro in Brigito Helm.
Grajski kino. Do vključno torka 7. novembra eden najlepših in največjih filmov, kar jih je do danes stvorila filmska industrija, »Planine kličejo«. V glavni vlogi Louis Trenker. V predpripravi naj-novejši film Gustava Frohlicha »Solnčni žarki«. Velefihn z Gustavom Frohliehom in Annabelo.
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zaporedoma zjutraj čašo Franc-Jožefovc grenčice!
Nar odno s
REPERTOAR.
Sobota, 4. novembra ob 20. uri »P°P ^
ra in pop Spira«. Premiera.
iri *lf0S.
Ob
Nedelja, 5. novembra ob 15. uri »Gospo*
da Glembajevi«. Znižane cene. -20. uri »Pop Čira in pop Spira«. Ponedeljek, 6. novembra. Zaprto. Torek, 7. novembra ob 20. uri »Ro®* rpfl A
Nedelja v gledališču. Da se tudi okoliškemu občinstvu omogoči obisk uc' kovite in uspele Krleževe drame »y • spoda Glembajevi«, ki jo je naštudir najboljši jugoslovanski režiser dr. h’ Gavella, ponove to dramo v nedeljo • t. m. ob 15. uri. To delo je tudi Ma boru doseglo popoln uspeh! Zvečer prva ponovitev komedije »Pop čira pop Spira«, ki je jako zabavna ter godi njeno dejanje v družinah dveh Pr voslavnih svečenikov.
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v P vesu, slabem okusu v ustih, čelnem t vobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali d ski, učinkuje že kozarec naravne »Fra. Josefove« grenčice sigurno, naglo in Pr jetno. Znameniti zdravniki za želodec pričujejo, da se izkaže uporaba »Fra. Josefove« vode kot prava blagodat 1 po jedi in pijači preobložena prebavi ^ »Franz Josefova« grenčica se dob' vseh lekarnah, drogerijah in specerijs* trgovinah.	.
Pomočniški
Ruska balalajka vsak dan v kavarni«.
Jutri v nedeljo koncert v gostilni Mra Studenci.	.
Pojedina klobas vseh vrst bo v ne(L Ijo 5. t. m. v gostilni Žohar na Trž^, cesti. Dobra vinska kapljica, novi musjr itd. Koncert. Za obilen obisk se priP°r čata gostilničarja.
Čajanko priredi združenja trgovcev v Mariboru dne * novembra ob 17. uri v Beli dvora* »Uniona«. Vsi najvljudneje vabljeni!
Ponesrečen zaročenec. Petindvajsf1' letni Ljudevit Dolenc, doma iz Sp. G?r.lCy pri Račah, je nastavljen pri železnici Subotici. Tam se je spoznal z Madjarko in se ž njo tudi zaročil. Por0** je bila določena na 5. t. m. v Subotici, dni se jp pripeljal Dolenc v domovi^ da vzame starše s seboj k svoji porok' Subotico. Ko je včeraj v pozni noči K rakal od kolodvora v Račah proti sV9 jemu domu, se mu je v temi nenado^ spodrsnilo in je padel k nesreči na P° mljeno steklo tako hudo, da si je Pref,j zal na levi roki žilo odvodnico in se th^ sicer na več krajih močno porezal-prvim vlakom so ga prepeljali v ptnbj!' bolnišnico, kjer so mu ustavili kri. NJ
gove poškodbe so zelo nevarne in cc
M
bi bil prišel pravočasno v bolnišnico izkrvavel. Poroko so seveda radi te & predvidene nezgode morali odložiti nedoločen čas.
Nar. gledališče
Današnji trg. Kljub slabemu vreffle’^ je bil današnji trg bogato založen. je z Dravskega polja so pripeljali 25 zaklanih prašičev, 38 voz zeljnih £
9 voz čebule in krompirja ter 6 voz »^ dja in grozdja. Okoličanke so Prj!’enj. na perutninski trg nad 1500 kokoši. P ščanccv, rac, gosi in puranov. Na_trse za zelenjavo je bila bogata izbira 'n • cene sočivju in zelenjavi niso sprem® le izza zadnje sobote. Na trgu za ?c in slamo pa ni bilo nobenega voza.
Sejem za prašiče. Na včerajšnji so pripeljali 322 prašičev. Kupčija K la zelo živahna in je bilo prodanih " Cene mladimi prašičem so bile nasledi ' ^ 5 do 9 tednov stari 100 do 150 P"' do 10 mesecev stari 200 do 520 Bm-leto stari 580 do 650 Din; kilogram * teže 6 do 8 Din. mrtve pa 9.50 do ^
Vremensko poročilo mariborske m .j orološke postaje. Davi ob 7. uri jc ‘ , toplomer 6.2 stopinj C; minimalna 0. peratura je znašala 6 stopinj C: meter je kazal pri 15.3 stopinjah ^flJl reduciran na ničlo pa 734.5:	r. n;ldl°
vlaga 90: od včeraj na danes jc
t
7.5 mm dežja: vreme je hladno h’ r 1 -e-no; vremenska napoved pravi, da ba težno oblačno.
V Mariboru, dne 4. XT.
fFKfifflSorski »V e č e r n i k « Jutra^i.
 n«w    trn f?i3«trTO^,M»wsm.'f.-J3aggg!i8g;
•— Mr
Stran 3
Dve razpravi pred velikim kazenskim senatom
UBIJALEC svojega tasta, ropar s
UMORA.
.-	dom priletnega posestnika Simona
1 ‘sterška v Vrhlogi pri Pragerskem se !)riženil pred 2 letoma 281etni kovaški ^močnik Štefan Lubej. Razmerje med zetom in tastom pa je postalo kmalu pre-naPeto, ker je sicer še zelo krepki ‘ ®ec užival v hiši kot z raznimi pri-v° iški, ki jih je zet le s težavo zmago-sn a*1 so se ga za*° lotevale hude go-vo°^-ke skrbi. Ker je tast pogosto goje [ ■	z‘ve*	nai,mani to 'et> kar
iet spričo njegove trdnosti prav ver-. no> je Lubej pričel starca sovražiti j raz>nišljati, kako bi se ga za vedno oVtL-i""	t Pa so ga jezili tastovi
“ki, da je v razmeroma kratkem času je pravil 7500 Din ženine dote. Prepir j s*edil prepiru, dokler ni prišlo letos • avgusta do krvave katastrofe, g, uplenjenega dne je odšel Lubej k ma-niM ^°^aVo in se je okrog poldne vr-!k ,Y0rtl<?v’ kJer se ie takoj lotil nezakon-pa-ga s'na svoje žene, ker je deček na iirpI,na1rayil nekaj škode na sosedovem -^a dečka se je zavzel stari Plevi.- ’n Sa skušal iztrgati iz rok raz-nic'ene'?a Unbeja. Ta pa je skočil v spal-nil ’ iz onjare samokres in se vr-streii- V®zo’ kjer je oddal proti tastu dva rec niim,
. ki sta pa zgrešila svoj cilj. Stale zbežal na dvorišče, a Lubej za kj ln oddal med tekom še tri strele, ler?a tudi niso zadeli. Ker je stari Ple-graif-i 0stal nepoškodovan, je Lubej po-p, d debel kol in ž njim večkrat udaril tak ^a 1>0 tilniku, ramah in po glavi °> da je Pleteršek padel. Ko pa je aree vstal in skušal pobegniti, je Lubej novno skočil za njim in mu zadal s °l°in še več smrtonosnih udarcev, pod ?terimi je Pleteršek obležal v mlaki kr-1 in pol ure nato izdihnil.
Danes se je Lubej moral zagovarjati -r^d velikim kazenskim senatom tukai-\j ieŠa okrožnega sodišča zaradi umora. Preiskavi se je skušal dosledno zago-ariati s silobranom, prav tako pa tudi L današnji razpravi.
Senat
Pa njegovemu zagovoru ni ver-
sa je obsodil zaradi uboja na 8 let ječe (er trajno izgubo častnih dr-
Jel in težke
žavljanskih pravic.
Nato je stopil pred veliki senat 221etni D-avar Jožef Pušnik od Sv. Ožbalta pri “rezilu, ki je bil obtožen poskušenega ^Parskega umora in izvršenega ropa.
^ soboto 2. septembra t. 1. se je mudil ^ J-ubejevi gostilni pri Sv. Ožbaltu ob-°ZeM Pušnik, ki je opazil, da je pri so-ednji mizi sedeči posestnik Karel Gru-
PONESREČENIM POSKUSOM
fcelnik plačeval svoj zapitek s tisočdi-narskim bankovcem. Grubelnik se je okrog 2. ure popolnoči podal proti domu na Remšnik, kmalu pa mu je sledil tudi Pušnik, v katerem je medtem dozorel zločinski sklep, da oropa Grubelnika, čeprav s silo. V Ožbaltskem jarku v smeri proti Kapli ga je dohitel in brez besede z močnim udarcem na tilnik podrl na tla. Na tleh ležečemu je skušal potegniti iz notranjega suknjičevega žepa listnico, kar pa se mu ni posrečilo, ker se je Grubelnik obupno branil. Pušnik je nato urno segel v žep in z odprtim nožem hladnokrvno pričel zabadati Grubelnika po glavi. Pod neštetimi močnimi udarci z nožem je obležal Grubelnik nezavesten
v mlaki krvi, dočim mu je Pušnik sedaj igraje odvzel listnico, pobral iz nje denar in jo odvrgel, sam pa izginil s plenom v črno noč.
Orožniki so ga kmalu izsledili in aretirali. Pri zaslišanju je svoj zločin odkrito in brez vsakega olepšavanja priznal. K sreči Grobelnikove poškodbe in rane niso bile smrtnonevarne in je medtem že okreval.
Upoštevajoč skesano priznanje obtoženca in njegovo siceršnjo neoporečenost ga je senat obsodil na 3 leta težke ječe in na povračilo ukradenega denarja ter stroškov.
Obema razpravama je predsedoval okrožni sodnik g. Lenart, votanti pa so bili okrožni sodniki: gg. Zemljič, Kramer, dr. Tombak in dr. Travner; obe obtožnici je zastopal državni pravdnik dr. H o j n i k. Lubeja je brani! odvetnik dr. Žnuderl, Pušnika pa odvetnik dr. Gozzani.
Sv. Martin pri Vurbergu
Divjanje ponočnjakov. Zadnje čase so postale pri nas čudne razmere. Neki ponočnjaki skušajo terorizirati in strahovati vse vaščane. V »Večerniku« ste že poročali, da so pred zadnjimi občinskimi volitvami prekucnili čebelnjak šolskega upravitelja in mu s tem povzročili precejšnjo škodo. Bombardirali pa so tudi njegovo stanovanje s kamenjem ter mu razbili več šip in tako ogrožali celo človeško življenje. Pred dnevi pa so ti ponočnjaki napadli in pobili na tla že priletnega prevžitkarja Franca Mlakarja, ko se je v mraku vračal z dela. Hudo ranjenega so prepeljali v mariborsko bol nišnico, kjer je njegovo stanje zelo resno. Vsi pa dobro vemo, in nekateri ljudje že celo s prstom kažejo na ponočnjake, toda ne upajo si jih ovaditi, ker se boje, da bi se nad njimi maščevali. Tako ostane marsikatera njihova lumparija nekaznovana. Pred kratkim je orož-ništvo ovadilo nekaj takih ponočnjakov državnemu pravdništvu, ki jim bo izprašalo kosmato vest. Ko bodo oblasti tem nočnim ljudem stopile na prste, se bodo razmere pri nas prav gotovo izboljšale. Vsi že težko pričakujemo, da bi storilci prejeli zasluženo kazen, ker se bo potem njihova korajža in prevroča kri gotovo ohladila.
Banovinske ceste prvega reda. Na teritoriju bivše mariborske oblasti so uvrščene na novo naslednje banovinske ceste v ceste prvega reda: _ Dravograd— Slovenjgradec—Velenje—Šoštanj—Letuš —Sv. Peter v Savinjski dolini; Dravograd—Poljane—Črna, z odcepom Polja-
ne—državna meja; Gornji Dolič—Vojnik, z odcepom Vitanje—Stranice; Celje— Šmarje—Mestinje—Rogatec; Slovenska Bistrica—Poljane'—Mestinje; Maribor— i Dravograd, državna meja; Rogatec— Ptuj, Sv. Bolfenk—Gornja Radgona; Senarska—Sv. Lenart—Sv. Jurij, državna meja; Ormož—Ljutomer—Gornja Radgona—Cmurek; Dolnja Lendava—Beltinci —Murska Sobota, državna meja; Murska —Sobota—Martjanci—Boreča,	državna
meja; Murska Sobota— Martjanci—Ber-kovci, državna meja; Čakovec—Prelog —Kotoriba, državna meja; Marenberg— državna meja; Ptuj—banovinska meja proti Gjurmaneu;	Ormož—banovinska
mejan proti Vinici.
Kako so plačani nameščenci SUZOR-ja.
V zvezi s sporom med zdravniki in sre-dišnim uradom za zavarovanje delavcev je objavilo predsedstvo Središnega urada za zavarovanje delavcev zanimive podatke o plačah v socialnem zavarovanju. Vseh zavarovancev je bilo letos povprečno 507.743, torej za 123.438 manj kakor leta 1930. Število zdravnikov pa se je povečalo in sicer od 1.404 lani, na 1.447 letos. Zdravniki so dobro plačani. Dohodki socialnega zavarovanja so padli okroglo za 60 milijonov. Središni urad za zavarovanje delavcev z okrožnimi uradi in s privatnimi društvenimi blagajnami iima 1.699 uradnikov, služiteljev in dnevni-čarjev. Najvišjo plačo ima generalni direktor. Diplomirani pravnik s 30 leti službe ima povprečno na mesec 5.462 Din plače, 2.000 Din funkcijske doklade, 920 posebne doklade in 450 Din rodbinske do klade, skupno torej 8.832 Din na mesec. Razen teh nima nobenih dohodkov, le če službeno potuje, dobi povrnjene potne
Kdor je Kdor jd
M
Razvajen otrok kakega uplivnega gostitelja nam lahko povzroči neprijetne trenutke. Tu pomagajo vedno dobri, osvežujoči
bonboni, ki se tako porednega otroka takoj pomirijo.
a f' P°^nt* se Bolje, ta le dobre volje.
t čudo osvežuje, se prileže, prija.
Proizvod : Union, Zagreb
stroške. Od vseh uslužbencev, jih ima samo 61 nad 3.200 Din plače na mesec, 1.336 jih pa dobiva izpod 1.900 Din. Od 234 zdravnikov-uradnikov prejema 193 nad 3.000 Din na mesec, najnižja plača glavnega zdravnika znaša 5.208, Din, najvišja pa 7.579 Din. Najnižja plača direktorja okrožnega urada znaša 3.748 Din, najvišja pa 5.800 Din.
Zaposlenost pri nas. Po statistiki
Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je bila v naši banovini v septembru zaposlenost dobra. Število zavarovanih delavcev napram lanskemu septembru je padlo samo za 212, napram mesecu avgustu pa za 14. Posamezne industrije pa izkazujejo kljub temu pomembnejše napredovanje oziroma nazadovanje. Pri nas najbolj napreduje tekstilna industrija in znaša prirast v letošnjem letu 1979 delavcev. Njej sledijo gradnje železnic, cest in vodnih zgradb s prirastkom 472 delavcev. Tudi naša lesna industrija se polagoma zboljišuje. Najbolj pa je nazadovala gradbena industrija, čeprav radi tega nima v bližnji bodočnosti posebnega poleta.
Napredek naše rečne plovbe. Naša državna rečna plovba je dobila pretekli ponedeljek svoj 3 motorni tovorni parnik »Vitez«. Kakor njegova prednika »U-skok« in »Junak«, tako je bil tudi »Vitez« naročen na račun reparacij. Naši tovorni parniki so najhitrejše ladje na Donavi in prevozijo razdaljo od Regensburga do Beograda proti vodi v 10 dneh, v smeri teka pa v 7 dneh. Rečna plovba bo uporabljala te ladje predvsem za pre-voz suhih, češpelj.
Prebivalstvo Italije. Po uradni statistiki je štela Italija 30. septembra t 1. '42 milijonov 592.000 prebivalcev. Od zadnjega ljudskega štetja je naraslo število prebivalstva skoraj za milijon.
Čedni fianeli za domače obleke Tekstilana Budefeldt
mehki in volnaii
Gosposka ulica 14
Maupassant:
Bolnica
rej*^este, kadar streljam kljunače«, mi je j. eI gospod de Euirolin, »se spominjam ^ žalostne zgodbe iz vojnih časov. sL"ai veste za moje posestvo v predme-Cormeil. Ko sem bil tam, so ravno korakali v mesto.
^ oleg mene je stanovala blazna ženska, ie usoda z raznimi udarci omračila
^Dred davnim časom, ko je bila stara gj*?setpet let, je v dobi enega meseca iz-jj. ““a očeta, moža in otroka. Če smrt sto k v kako },jš0! pri(je skoro vedno prav hila nazai’ 'kakor da si je vrata zapom-
trlaeSr6Žno n^a{^° zeno ie ^nlost tako po-žaj va je morala v posteljo, kjer je le-fira šest tednov v grozni vročici. Po ra s*ani krizi se je je polastilo neke vrste Je ,n°duŠje. Ni se premaknila, komaj da vJec^a hi obračala oči. če so ji rekli, naj živ?*16 Je za^e'a vPdi, kakor da ji gre za ra. lehje. Pustili so jo tedaj v postelji, 0(jZei1 & so jo morali umiti ali prezračiti
St '
t„ . ara dekla je živela pri njej, ji dajala ^ tam piti in po malem kaj mrzlega Niir3' se ie godilo v tej obupani duši? dj-Ce Jd tega izvedel, kajti govorila ni se^VeČ? Ali je sanjarila žalostno sama s brez gotovih spominov ali pa je ob-skaljeni um nepremično, kakor
stoječa voda. Petnajst let se ni premaknila.
Takrat pa je izbruhnila vojna in v začetku decembra so prišli Prusi v Cormeil. Tako se spominjam tega, kakor da je bilo včeraj.
Bil je mraz, da je kamenje pokalo. Sedel sem v naslanjaču, ker me je trgal revmatizem, da se nisem mogel ge niti in sem gledal vojake skozi okno. ko so korakali.
V nepreglednih vrstah so prihajali drug drugemu enaki, vsi pa so imeli tiste trde, samo njim lastne lesene kretnje. Predstojniki so jih namestili po stanovanjih. Jaz sem dobil pod streho sedemnajst mož, moja umobolna soseda dvanajst, med njimi je bil častnik, sirov pijanec, hude jeze.
Prvi dan je šlo vse v redu. Častniku so povedali, da je hišna gospodinja bolna in on se ni brigal za njo. Toda kmalu ga je ta gospa, ki je živ dan ni videl, spravila v jezo in začel je spraševati, kaj ji je. Povedali so mu, da je gospa že petnajst let v postelji. Najbrž ni verjel tega m si je domišljeval, da uboga bolnica iz ošabnosti noče iz postelje, da bi ji ne bilo treba pozdravljati Prusov, z njimi govoriti in priti z njimi v dotike.
Zahteval je, da ga sprejme Pustili so ga pred njo. Rekel .ie na kratko:
»Prositi vas moram, da vstanete in pridete doli, da vas vsaj vidimo.«
Pogledala ga je z bolnimi, brezmiselnimi očmi in ni izpregovorila besede. Nato
je zopet rekel:
»Ne trpim nobenega ugovora. Če ne vstanete prostovoljno, bom že našel sredstvo, da vas spravim na noge.«
Ni se ganila, bila je nepremična kakor vedno, kot da ga ne vidi.
Tedaj se je razjezil, kajti ta nemi mir je smatral za izraz največjega zaničevanja in pristavil:
»Če vas jutri' ne bo doli...«
Nato je odšel.
Drugo jutro jo je hotela prestrašena dekla obleči, toda bolnica se je branila in začela vpiti. Častnik je naglo vstopil in dekla je padla na kolena predenj:
»Noče, gospod častnik, noče, odpustite ji, saj je dovolj nesrečna!«
Bil je v zadregi in je ni hotel vreči iz postelje. Naenkrat pa se je zasmejal in dal po nemško nekaj ukazov.
Kmalu nato je prišel iz hiše oddelek vojakov. Na nosilih so nesli žimnico, na kateri je ležala bolnica. Zadaj je nosil vojak sveženj obleke, častnik si je mel roke in dejal:
»Če se sami nočete ob!eči. vas bomo pa mi in še malo na izprehod bomo šli.«
Potem smo videli, da je šel sprevod proti gozdu pri Imauville.
Dve uri nato so prišli vojaki nazaj.
. Bolnice ni videl nihče več. Kaj so storili z njo? Kam so jo/nesli? Nihče ni tega izvedel.
Nato je snežilo noč in dan. Sneg jc na efebelo pokril polje in gozd. Volkove smo
slišali tuliti. Večno sem mislii na ubogo noro sosedo; šel sem na prusko komando, da bi izvedel kaj o nji. Toliko, da me niso ustrelili.
Prišla je pomlad, Prusi so odšli. Hiša moje sosede je ostala zaprta. Gosta trava je rasla po stezicah njenega vrta. Stara dekla je med zimo umrla. Nihče se ni več zanimal za to stvar. Samo jaz sem vedno mislil nanjo.
Kaj so storili z gospo? Ali jim je v gozdu ušla. Ali so jo sprejeli v kako bolnišnico, ne da bi izvedeli iz nje, kdo je in odkod. Noben žarek ni posvetil v moj obup.
Drugo jesen je bilo veliko kljunačev. Ko me je revmatizem malo popustil, sem lezel v gozd. Štiri ali pet dolgokljunoV sem že ustrelil. Šesti pa mi je padel v jamo, katera je bila pokrita z vejicami. Ko sem našel ptiča, sem zagledal poleg njega človeško lobanjo. Naenkrat sem se spom-nii sosede. Sam ne veim, kako, toda moral sem verjeti, da je to njena glava.
Takoj sem vse razumel. Pustili so jo na žimnici sredi hude zime v gozdu. In bolnica se namenoma ni hotela nikamor premakniti, niti ne rešiti. Zapadel jo je sneg, ne da bi genila z roko.
Mogoče so jo raztrgali volkovi.
In ptice so gradile gnezda iz njene žimnice.
Pokopal sem njene kosti in še danes prosim Boga, da bi naši sinovi nikoli več ne doživeli kake vojne.
Težave naših obrtnikov
KAKO SO OBDAVČENI NAŠI GOSTILNIČARJI.
Sedanja praksa v pobiranju in predpisovanju pridobninskega davka je zlasti težko prizadela naš gostilničarski stan. Te dni so bile, razgrnjene davčne ugotovitve mariborskih gostilničarjev, iz katerih so-razvidni,podatki le za;116 obratov od 138, kolikor jih, je v Mariboru. Od ostalih sta dva obrata kot zadrugi oproščena pridobnine, enemu se je prignala pasivnost, devet pa jih kot začetnikov še ni ocenjenih.
V primerjavi z uslužbetiskim davkom, ki ga plačujejo zasebni nameščenci, so naši gostilničarji res visoko obdavčeni. Pri uslužbenskem davku se priznava za nameščenca kot najnižja stopnja mesečnega dohodka 600 Din, kar da letno 7200 iDin. Davčna uprava takega dohodka ni hiogla ugotoviti pri 34 mariborskih gostilničarjih, ki bi pa bili v primeru, da so s svojimi dohodki zasebni nameščenci, davka sploh oproščeni. Sedaj pa morajo vsi ti obrati plačati 48.721.50 Din predpisane pridobnine. Šele 44. mariborski j gostilničarski obrat ima določen dohodek i7200 Din. Ta gostilničar bi plačal kot uslužbenec na leto le 48 Din davka, in i to v primeru, če je brez otrok. Sedaj pa j mu je predpisana pridobnina v znesku
1692 Din ali kar je 35krat več.
V Mariboru je dalje n. pr. obrat, ki je !'ocenjen z letnim dohodkom ,53.600 Din j in bo moral plačati 14.204 Din pridobnine. Če bi bil lastnik uslužbenec s 4500 IDin mesečne plače in brez otrok, bi plaval le 4192 Din davka. Lastnik obrata pa (ima v tem primeru še otroka in plača >deset tisoč dinarjev davka več, kakor iPa uslužbenec z enakimi dohodki. S to diferenco bi nedvomno lahko kril prispevke za bolniško blagajno in pokojninski zavod in bi bil v primeru bolezni ali onemoglosti vsaj brez skrbi.
Dalje je v Mariboru obrat, ki mu je davčna uprava ugotovila 1800 Din lednega čistega dohodka. Plačati bo moral 423 Din pridobnine, kar je skoraj 23 odst. vsega predpisanega dohodka. Je pa v Mariboru tudi neki obrat, ki ima določen letni dohodek na 3,500.000 Din in bo plačal le 117.250 Din pridobnine, ker predvideva zakon progresivnost le do dohod ka 150.000 Din. Omenjeni obrat bo plačal torej od večmilijonskega dohodka le 3.35 odst. pridobnine.
Iz navedenega je razvidno, da mora naš najsiromašnejši gostilničar živeti in izhajati z eksistenčnim minimumom letnih 1367 Din ali z nekaj nad ICO Din na mesec. Kot kvalificiran delavec .mora delati po 16 ali še več ur na dan, od svoje »plače« 100 Din na mesec pa mora odriniti še po 75 Din vsak mesec v naprej kot računsko takso, o kateri niti ne ve, če jo bo mogel zopet kartirati.
Neka tukajšnja točilnica, ki ji je bil določen čisti letni dohodek 1800 Din, mo-
ra plačati v dveh polletnih obrokih v naprej 1500 Din točilne takse, v dvomesečnih obrokih v naprej 12.000 Din trošairinske takse in v mesečnih zneskih ■po 75-Din v naprej letnih 900 Din račun-fske takse,,kar da skupno na leto 14.400 ‘Din. Vse državne in banovinske takse ;so plačljive vnaprej brez ozira na pro-met.vOmenjena točilnica je iztočila v lan skem letu komaj 27.1 hi vina, drugih pijač pa sploh ne toči. Pri naštetih dajatvah je obremenjen vsak iztočeni liter vina z 5.30 Din za računsko, točilno in pav-šalirano trošarinsko takso. K temu pride še 1.50 Din občinske trošarine, skupaj torej 6.80 Din javnih dajatev. Vino se je prodajalo liter po 8 Din. Pri iztočenih 2.710 litrih je bil znašal torej celoletni kosmati dohodek komaj 3252 Din. Kako naj ima po predpisu in zatrdilu davčne uprave omenjeni lastnik točilnice letno 1800 Din čistega dohodka, ni razumljivo. Jasno je, da je treba vino plačati oziroma ga z velikimi stroiški pridelati.
In tako je tudi v vseh ostalih gostilniških obratih. Jasno je, da gostilničar mo ra plačati, neizpodbitno dejstvo pa je tudi, da hoče in mora tudi živeti, da bo mogel v korist splošnosti plačevati davke, ki jih bo zmogel in bodo njegovim dohodkom primerno odmerjeni.
Šport
SK Ilirija :SK Železničar. Jutri, v nedeljo 5. t. m. gostuje v Mariboru ljubljanska Ilirija ter bo ob 14.30 na igrišču SK Železničarja odigrala proti SK Železničarju prvenstveno tekmo. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremenu. Sodil bo zagrebški sodnik.
II.	Pohorski tek. SSK Maraton priredi jutri, v nedeljo dopoldne na progi Ruška koča—Pohorski dom pohorski tek. Vodstvo te športne prireditve je naslednje: vrhovni vodja inž. Černe, vrhovni sodnik dr. Jettmar, starter Kramberger, sodnik na startu Venuti, sodniki na cilju dr. Jettmar, Fischer, Bergant, Smerdel, Bezlaj. Vončina, zapisnikarji Starešina, Kebrič in Gorup, zdravnika dr. Novak in dr. Wankmiiller.
Tek osvobojenja. Na narodni praznik, dne 1. decembra priredi ISSK Maribor svoj tradicionelni tek osvobojenja za Vahtarjev pokal. O podrobnostih prireditve bomo še poročali.
Odbor za delegiranje sodnikov pri LNP. Nedeljsko prvenstveno tekmo Gra-djanski:Mura v Čakovcu sodi sporazumno g. Bizjak in ne g. Bergant, kot je bilo včeraj pomotoma objavljeno.
Rezultate nedeljskih nogometnih tekem bomo objavili jutri, v nedeljo, ob 18.30 na deski »Večernika« v Gosposki ul. 11.
■DINAR
19«
Splošno je znano, da zahteva tuberkuloza, ta najstrašnejša ljudska morilka, ogromne žrtve v Mariboru in da je navzlic raznim ukrepom doslej ni bilo mogoče bistveno omejiti. Ljudskr "o-trilka se loteva vsakogar, v n r :ji meri pa onih, ki žive v revščini in pomanjkanju in nimajo sredstev, da bi se zdravili. Tako zahteva jetika prav med najrevnejšimi na leto tisoče žrtev. To so strašne številke in dolžnost nas vseh je, da val tuberkuloze zajezimo. Pri tem moramo vedno pomniti, da ne storimo le človekoljubnega dela, če skrbimo za to, da se jetika ne širi, temveč da je to delo tudi čin samoobrambe, ker zmanjšujemo nevarnost, ki preti onim, ki ne žive toliko v bedi, ali ki imajo celo vsega v izobilju.
Posebno hvalevredna je naloga, ki si jo je stavila Protituberkulozna liga v Mariboru, da s pomočjo javnosti zgradi v čim krajšem času v našem obdravskem mesto azil za bolne na pljučih. Liga je začela drugo desetletje svojega plodo-nosnega delovanja v znamenju te akcije. Reči je treba, da jo naša javnost pri tem plemenitem stremljenju rada podpira in se azilni .sklad polagoma, toda nevzdržno množi in raste in bo v doglednem času zbranih toliko sredstev, da se bo mogla resno zasnovana misel uresničiti.
Azilna misel prodira povsod, ne samo v mestu, ampak tudi v podeželju. Dinarski sklad postaja vedno bolj popularen in vedno širše plasti našega naroda se oklepajo plemenite ideje, da z malenkostnim prostovoljnim prispevkom,
ki ga potoži vsakdo vsak mesec na olta za sobrata in sosestro, podpre plemeni* to akcijo nalše lige. Čimbolj odprem svoje srce in svoje roke, tem preje J“ tem velikopotezncje bo Liga izvedla sv jo nalogo.	.
Vsemu prebivalstvu v mestni in o' ci velja znova poziv, naj ne popusti v boju zoper tuberkulozo, ampak se vedno z novimi močmi loti naloge, ki jo mer® in ki jo bo kronala veličastna z&rad»* doma tuberkuloznih. Pomnite vedno, je moč le v skupnosti in kamen na ka* men omogoči palačo!	.
(Gornjo idejno skico je izvršil to®1* mariborski arhitekt g. inž. Jarosla Č e r n i g o j, ki jo bo brezplačno stopil Protituberkulozni ligi.)
Blagajna kot krematorij.
Ob priliki nekega velikega požara
Sydneyu je bil po končanem gašenju
od*
krit nenavaden primer smrti nekega^bah* čnega uradnika. Ko je izbruhnil požar v 12nadstropni palači, so vsi stanovalci P°' begnili na prosto. V sedmem nadstropij* je imela svoje poslovne prostore nek* banka, iz katere so prav tako pobegu1, vsi nameščenci. Neki uradnik je tik Pr^ svojim odhodom zaloputnil težka masb'* na vrata velike blagajne, da bi tako reS< vsebino blagajne pred ognjem. Na ufl' srečo pa je bil takrat v notranjosti gajne zaposlen neki njegov tovariš, ki1 ostal pokopan v jeklenem grobu. Ko s po pogašenem požaru odprli blagajno.1 ležal nesrečni jetnik mrtev na dnu bia* gajne. Njegovo truplo je popolno1)1 zoglenelo in se je razsulo v prahi *• so se ga reševalci dotaknili.
Izborno blago za plašče in obleke Tekstilana Biidefeidt
moderne vezave in barve
Gosposka ulica 14	_
J. F.:
Tam spe...
Obzidana kraška ograda. Vehovi so klesali in izklesali v njeni sredi skledasto dolino s prgiščem zemlje. Križ ob križu, vsi na pol strohneli, se onemogli nagibajo, in skoraj bodo omahnili in za-bfisali poslednjo sled za nezdramnimi.
Za grob, kjer so zagrnjene neizrečene želje v poslednji in najtežji bolesti, so vetrovi izvrtali kraško dolino.
Kdo so, odkod, ki spe tukaj nezdramni sen?
Ni romarjev na ta grobišča in nihče ne drami pokojnih.
Tam spe...
Ni groba ni križa, niti prgišča zemlje. Med skale so omahnili, med kraško grobljo, še preden se je utrnila poslednja neizražena želja: Mati — oče — žena — otroci.
Ni romarjev na te grobove.
Pač. Od neznano kod beže tja pritajene želje, prošnje, molitev. Stotisoči strme tja.
»Kje je njegov grob, kje leži?«
In prav takrat se usuje na grobljo in znaša kraška burja v doline uvelo listje... Cvetje na grobove neznancev.
Tam spe..s
Te dni so jim nagomilili in poravnali zemljo, popravili lesen križ in prižgali luč. Tja romajo in poklekujejo in molijo za njih pokoj. Trdi so ti uveli obrazi, nemi in nepremično zro na gomilo. A z njih polzijo debele solze na gomilo.
Kam so se okrenila ta upognjena telesa in kam strme njih udrte oči? Koga iščejo ti obrazi umirajočega, trpečega in razžaljenega?,
Skupno molijo, glasno, proseče in se plašno ozirajo kot bi se bali svoje mogoče preglasne molitve in bi bila njih skrita prošnja prevroča in preveč vidna.
»Silenzio!«
In množica utihne.
Bila je preglasna molitev v domači besedi.
To so naši grobovi, grobovi mojih, tvojih ... od desettisočev izgnancev.
Ne molijo vsi na njih grobelt in število romarjev se leto za letom redči. Samo u-oognjeni in onemogli jih pbiskujejo, njih koraki so težki in mraz jih trese. Kdo jih bo za temi obiskoval?
Niso vsi ob rajnih in desettisoči molijo zanje od daleč, daleč...
Preden so odšli, so se skrivoma splazili na grob, pokleknili in prisegli maščevanje.
In so zbežali z doma skozi temačno
noč v viharju in metežu in se kot zločinci plazili, po skritih stezah.
V svobodo... v svobodo!
Iz svobode romajo na grobe, kjer je neizbrisno zapisana prisega osvetnikov.
Romajo in molijo v srdu in kletvi, v globoki žalosti, v veri in ljubezni.
»Vrnite nam jo, zemljo z grobovi naših očetov, z našimi novimi grobovi!«
Tam spe ...
Saj so še mokri njih grobovi.
Kje so?
V r.edoglednost se vije vrsta onih, znancev in neznancev, ki jih iščejo in bi radi poromali na gomilo in jo poljubili tako iskreno, vroče.
Ono sveto zemljo.
Kje so ti grobovi?
Ali morp biti srd tako velik, da pohodi in poniža celo ono prošnjo, ono željo, ki jo nosi samo eno sreč — samo mati? Nocoj, te dni ona trepeče in drhti po vsem telesu in njeno srce se koplje v njenih nelzjokanih solzah. Omotična blodi sem in tja, išče in kliče:
»Dete, sin moj! Samo eno lučko bi ti prižgala mati, samo enkrat bi poljubila tvojo sveto gomilo, gomilo sina-junaka!«
Kje spite, junaki; Gortan, Bidovec, Marušič...?
Tja romamo te dni in iščemo. Ne.ZI,a‘L kam se vije truma stotisočev, milii°n z drhtečo molitvijo.	^
Brez križa in venca so njih grobovi-nad njimi bleste največje in najgl015 besede:
»Domovina... ljubezen...«	,
Tam spe... Neznano kje. In vcncLv Kako pohojene so nocoj steze na njih grob!
Predsednik Roosevelt kot filatelist* ^
Dejstvo, da sta predsednik Združ*511.^ držav Severne Amerike Roosevelt ^ njegov notranji minister Harold L. 1 je navdušena filatelista, je povzročilo. j zbiranje poštnih znamk v Ameriki '>■ prišlo v modo. Roosevelt zbira i ^ strastjo stare poštne znamke že od ^
1915.	in je filatelistika njegova na) zabava in razvedrilo. Po napoto1 a žavnih poslih se zvečer najrajši ^ z urejevanjem svojih dragocenih - ^ poštnih znamk. Nedvomno se mn srečilo v času njegovega Štirn'e 0‘jo predsedovanja znatno povečati zbirko, ker zbirajo vsa ameriška ^ strstva nad vse vneto znamke to mimo tega pa prejema vsak dan cC fr* voie znamk tudi iz vseli krajev An
v Mariboru, dne 4. XI. 1933.
ttEa3'ln''*i •TiTVTrnmTIl TiW¥1 IMj IMMH—I———
Mariborski »večernih« Jutra
Ka jutrišnji dan, pred šestdesetimi leti, v Metliki v Beli Krajini začrtale ro-nice življenjsko pot sinu slovenskega
parot*a. Jutri, 12. novembra, obhaja brat n8elbert G a n g 1 60-letnlco svojega
lik
ske
Sokolstvo
Brat Engelbert Gangl 60-letnik
s kem u stanu, marveč je hotel koristiti tudi svojemu narodu. Zaradi svoje ne-ustrašenosti in zaradi radikalnih nazorov je postal skoro proti svoji volji politik in je bil leta 1908. izvoljen z ogromno večino za zastopnika v kranjski deželni zbor. Nikdar pa ni bil politik v strankinem smislu in so ga prav radi tega tovariši njegove stranke gledali postrani, ker ga niso razumeli. Bil je brezobziren borec za pravico, borec za pravice delavstva, katerega siromašni položaj je imel priliko spoznati v Idriji, bil je brezkompromisni nacionalist in najhujši nasprotnik avstrijskega nasilja.
V sokolske vrste je pristopil br. Gangl leta 1902. in že naslednje leto je bil izvoljen za sokolskega funkcionarja in obhaja zato obenem s svojim 60. rojstnim dnem tudi 301etnico svojega uspešnega sokolskega delovanja. Leta 1910. je bil izvoljen za starosto novo ustanovljene sokolske župe v Idriji, že naslednje leto pa- je bil izvoljen za starosto idrijskega Sokolskega društva, h kateremu je takrat pristopilo delavstvo. Njegovo nacionalno delovanje je bilo vzrok, da je bil prvi dan, ko je izbruhnila svetovna vojna, mobiliziran, čeprav je bil član deželnega zbora. Po dolgotrajnem prizadevanju njegovih tovarišev pa se mu je posrečilo, da je bil odpuščen iz armade. Nikjer na Kranjskem pa ni mogel dobiti službenega mesta, zato je moral sprejeti službo učitelja na šoli na Proseku pri Trstu, kjer je ostal do okupacije.
Brat Gangl se je nato podal v Idrijo, kjer je preživel svoje najlepše dni. Moral pa se je ločiti od tako mu priljubljenega kraja in pobegniti pred Italijani. Ko je prišel na svobodna tla, je bil imenovan za višjega pokrajinskega šolskega nadzornika. Kot dvorni svetnik je bil po polnih 35 letih državne službe leta 1927. upokojen. Kot tak ni šel uživat zaslužnega pokoja, marveč se je s podvojeno silo in svežostjo posvetil sokolskemu delovanju na vseh njegovih področjih.
Vse življenje jubilanta je en sam delovni dan poln ustvarjanja in zlatih sadov. Sokolska ideja mu je postala življenjski smoter. V globino duše je prepričan. da je sokolska misel neizmerne važnosti za napredek našega naroda in naše države. Sokolska načela so mu sveta in po njih se ravna v svojem življenju. Vse svoje moči je dal na razpolago So-
iMva in obenem ž njo 30-ietnico ak-n. ne£a sokolskega delovanja ter 10-let-. Co> odkar je na čelu vitežke armade • Slovanskega Sokolstva. Ob tej pri-
1 se tudi vsa sokolska srca maribor-
zupe prežeta z neomajno ljubeznijo,
*j®boko vdanostjo in verno hvaležnostjo Posrčno radujejo s svojim bratom jubi-an>oni in mu kličejo: Še na mnoga sreč-Ua leta!
*
&!'at Engelbert Gangl se je rodil 12. J^venibra 1873. v Metliki v Beli Krajini.
0 končani ljudski šoli v rojstnem kra-•!u in dovršeni gimnaziji v Novem mestu, !e stopil v učiteljišče v Ljubljani, ki ga ^ dovršil leta 1892. z odličnim uspehom, paradi svoje skromnosti, družabnosti, bor lenosti hi odličnega znanja, je bil med pvariši zelo priljubljen in so ga smatra-> celo za svojega duhovnega vodjo.
Prvo učiteljsko službo, svest si • ^ P.ie.ga vzvišenega poklica kot vzgoji-elj mladine in naroda, je nastopil v Bu-pUjali na Vipavskem. Toda že naslednje ‘et° je bil premeščen v Ljubljano. V letu 1902. in 1903. je uspešno dovršil pedagoško šolo na Dunaju in bil nameščen l1tl realki v Idriji, kjer je ostal do svetovne vojne. Ze v teh prvih letih je pričel Bvtio delovati in to predvsem v uči-jGjski organizaciji, kjer je bil že leta 189S. ^Voljen v predsedstvo učiteljske zveze in Učiteljskega tovariša«, katerega glavni Rednik, zvest sotrudnik in pisec idejnih '-'ankov je bil dolga leta.
. Kot prepričan nacionalist je že takrat , c'°val v jugoslovanskem smislu, kar do azuje, da je bil prvi med iniciatorji in Ustanovitelji skupnega združenja jugoslovanskega učiteljstva z učiteljstvom kra 1)evine Srbije in da se je v ta namen z ^katerimi svojimi tovariši udeležil leta 251etnice Zveze srbskega učitelj' jjtva v Beogradu. S svojimi globokimi na rt> Pa brat Gangl takrat ni uspel in je
radi te
svoje akcije padel še v večjo ^milost pri odločujočih političnih faksih in bil proglašen kot srbofil. Kljub Vsem intrigam pa je bila vendarle usta npyljena Zveza avstrijskega slovenskega Učiteljstva in je bil med prvimi izvoljen v odbor tudi brat Gangl.
, Kot pedagog in narodnjak je brat Gangl r? v prvih početkih spoznal važnost mladinskega tiska in je po njegovi inicia-vi Pričel izhajati leta 1900. v Ljubljani ^'udinski list »Zvonček«, katerega glav-I1* Urednik in glavni pisec .ie bil mnogo t- V »Zvončku« so zagledale beli dan nin°gc njegove izvrstne mladinske pripovedke, pravljice in pesmi, v katerih je b^kril
vso svojo ljubezen do mladine. 7** njegovo pobudo je pričel pozneje izdati tiidi časopis za roditelje pod ime-2°tu »Domače ognjišče« s prilogo »Na-l’ bodočnost« za mladino. Ogromne pa zasluge brata Gangla v gospodarski
1 ^Posvojitvi slovenskega učiteljstva. Saj
bil on ustanovitelj Učiteljske tiskarne, J b načelnic še danes, nadalje Učitelj-peRa konvikta in Učiteljske hranilnice P Posojilnice. Brat Gangl pa ni živel sa-1,0 za mladino iti ni koristil samo s
kolstvu. V službo Sokolstva je dal svojo duševnost in ljubezen in zato mu ni nobena žrtev za Sokola prevelika in ne pretežka in nobena pot mu ni predolga. Do podrobnosti je proučil Tyrševo ideologijo ter je vztrajen in neustrašen pridigar njegovega evangelija. Odkar je na čelu jugoslovanskega Sokolstva, so njegove zasluge nepopisne in vse njegovo delovanje, brez katerega se naše Sokolstvo nikdar ne bi povzpelo tako visoko, nikdar ne bi brez njega pognalo na slovenskem jugu tako širokih vej, nikoli ne bi brez brata Gangla razprostrl Sokol tako smelo svojih peruti, se jasno zrcali v geslu: »Ne koristi, ne slave!«
SOKOL STUDENCI.
Redno telovadbo je pričel Sokol v prenovljeni parketirani telovadnici. Tudi letos se je prijavilo nad 300 otrok, kar je jasen dokaz, da starši vedno bolj uvide-vajo pomen sokolske vzgoje. Za dečke je telovadba ob torkih in petkih, za deklice pa ob ponedeljkih in četrtkih v popoldanskih urah.
»Potepuhi« na društvenem odru. Letošnja gledališka sezona bo otvorjena jutri ob 19. z ljudsko predstavo operete »Potepuhi«. Cene so skrajno znižane in zato naj ne zamudi nihče ugodne prilike ogledati si predstavo, ki je vsepovsod in tudi vselej na društvenem odru žela popoln uspeh. Pri opereti pomaga železničarska godba »Drava«.
SOKOL MARIBOR III.
Društveni oder ponovi jutri v nedeljo ob 15. uri v krčevinski šoli vsebinsko in tehnično posrečeno Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Članstvo, ki še predstave ni videlo, naj pride v čim večjem številu.
SOKOL TEZNO.
Zanimivo in poučno predavanje. Drevi ob 7. uri bo predaval v šoli na Teznem prof. br. Kenda. Predavanje je za člane in naraščaj obvezno.
SOKOL POBREŽJE.
»Lepo Vido«', času primerno dramo s petjem, vprizori društveni oder jutri v nedeljo ob 16. uri v Renčijevi dvorani. Članstvo in prijatelji našega odra vljud no vabljeni!
Župno tajništvo opozarja vse bratske edinice na okrožnico št. 17/33. Fdinice. ki bi okrožnice ne prejele, naj sporoče to nemudoma župnemu tajniku!
Jahalni odsek ima jutri ob 8. uri v slučaju lepega vremena vaje, v torek 7. t. m. ob 20. bo sestanek vseh jahalcev v župni sobi v Narodnem domu. Pridite vsi!
Stran 5.
CIKORIJA
PRAVI
IZDELEK
Kulturne vesti
Pop Čira in pop Spira
K današnji premieri v gledališču.'
Ta »Pop čira in pop Spira« ni zastonj še danes čtivo na šolah in sploh po vsem pravoslavnem jugu. To prednost sta si »popa« popolnoma zaslužila. Že sam roman nima samo namena izvabiti čitate-lju prisrčen smeh (smejati se pa na vsak način moraš tema priprostima, naivnima in poštenima popoma in njunima ženama!), temveč predvsem pričara — in to popolnoma verno — tisti čas sredi preteklega stoletja, tisto patrijarhalno življenje v družinah pravoslavnih popov v Banatu. Vse te njihove materialne in duševne dobrine, tisti idilični, samozadovoljni mir sredi vasi, ki ga le vsako leto dvakrat moti kak nov prišlec in pa tista značilna starinska ura, ki po kosilu ob treh odbije — 15! Sremac, znani in tudi izven domačih meja priznani srbski pripovednik je sijajno zadel kolorit vsega tega dogajanja, ki je prav radi svoje ogromne malenkosti, neskončno smešno.
V tem slikanju je Sremac močno podoben velikim ruskim literarnim ljudem. V vsem se kaže njegovo izredno ostro oko, ki spretno opazuje: v samem risanju figur, v pobožnem in copatarskem Čiri in v ogromnem, velikanskem debeluhu Spiti, ki ic baje nekoč pojedel tekom nekaj minut ogromno košaro krofov, zraven pa — kot bi trenil — popil skoro tri cele litre vina. Povsod čutiš Sremčevo veliko oblikovalno moč: v jezičnih, podpihujočih in vendar dobrih popadijah, v premetenem cerkovniku Arkadija, čigar bistri um je obvaroval prečastitega očeta Spiro že pred marsikatero nerodnostjo, v kmečki nevesti Ju1' ter »fini« gospodični Melaniji, ki bogati svojo, v beekere-
krojeno dušo s prekrasnim romanom »Ri-naldo Rinaldini«, v vaških klepetuljah, ki delajo iz muhe slona, v gozdu tistih dobrih banatskih ljudi, ki za božjo voljo ne črhnejo besed »zabava«, »to ni mogoče« ali »hišnik«, temveč spada k bon-tonu, da reko: »Unterhaltung«, »Ist das tnog-lich« ali »Hausmeister«.
Dramatizator Božidar Kosar se je držal še dosti trdno romana ter je skrbel za scenične efekte.
*
O sami fabuli bi se dalo pisati mnogo, na kratko pa je tale: V neko banatsko vas pride nov. mlad učitelj. Ker je v obeh popovskih družinah te vasi za možitev godno dekle, se prelevita oba sicer tako tiha in prijateljska doma po izrednih zaslugah jezikov obeh popovskih žen mahoma v bojišče. Pride celo do pretepa, ki rodi tako potrebno kulminacijo
— izbit zob. Končno se izteče vse dobro: obe dekleti dobita svojega ženina, po kosilih sta spet skupaj obe družini
— kjerkoli že —, piju hi jedo, ko da ničesar ni bilo... Le pop Čira ima en joh manj — to pa tudi ni taka nesreča..,
Mariborsko' uprizoritev je pripravil Hinko Tomašič, popa igrata Gorinšek in Harastovič. ženi Dragutinovičeva in Za krajškova, sicer še nastopijo Kraljeva, Savinova, Starčeva, Udovičeva, Gorin-škova, Barbičeva, Založnikova, Tovorni-kova, Rasbcrger, Blaž, Tovornik in Medven.	D. G.
»Dom in svet«, 7—8. V dvojnem zvez ku, ki je izšel te dni. prinaša mesečnik Ftbina Bojca esej »Mladina ob svetovni vruni«. Narte Velikonja povest »Pomlad«,
lienjski petdesetletnici, Silvestra Škerla črtico »Bakovski demon med idilo in. grotesko«, Jakoba Šolarja »Iz Pregljeve delavnice« in nadaljevanje Antona Breznika razprave »O časnikarski slovenščini«. Razglednik obsega ocene knjig: Miška Kranjca »Predmestje«, Antona Gcvir ka »Levstikov duševni obraz«, Toma Zupana »Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje«, Jože Glonar-ja »Slo\vcnische Erzahler«, Jo van Am-mers-Kiillerjeve »Upornice«, Kristiana Flsterja »Sodnikova hiša ob fjordu«, Petra Dorflerja »Krivični vinar«, Stefana Zweiga »Marija Antoinetta«, Reneja Ffl-lop-Milierja »Sveti Satan«, Pavla Ago-stona »Vak volgy olen igy zsolozsmd-zog«, v Zapiskih Steletov opis »Ivan Me-Ištrovič« in Škerlev »Nekaj o izdajanju knjig«.
Anton Ocvirk: Razgovori. Slovenske poti, zvezek IX.-X. Strani 172. Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1933. Te dni je izdala T. Z. v lični opremi Ocvirkove »Raz govore«, ki so plod njegovih pariških o-biskov pri sedmih pisateljih svetovnega slovesa. Po uvodu, ki govori o nastanku in smernicah knjige, slede razgovori z Andrejem Gideom, Leonom Šestovom, Georgesom Duhamelom, Nikolajem Ber-djajevom, Andrejem Maurroisjem, Aleksejem, Andrejem Remizovim in Paulom Hazardom. Pri vsakem je tudi slika. — Knjigo zaključuje imensko kazalo. O tem vsekakor svojevrstnem delu v slovenskem slovstvu bomo še spregovorili.
Fran Roš: Zvesta cela. Povest. Strani 128. Vodnikova družba v Ljubljani, 1933. Znani celjski pisatelj Fran Roš je napisal zanimivo knjigo izza dni svetovne vojne in bojev za Koroško. Založnica jo je lepo opremila. Poročali bomo o njej skupaj s knjigami Vodnikove družbe.
Dr. Jakob Aleksič: Stanovska država. Po načelih okrožnice »Quadragešimo anno«. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, 193. Strani 88. Po dr. Emila Stefanoviča »Staleški državi« smo dobili v kratkem razdobju že drugo brošuro, ki obravnava problem stanovsko namesto strankarsko urejenega parlamenta in s tem tudi države kot take. Dočim je pa dr. Stefanovič gradil svoj načrt iz svobodne teorije, je dr. Alekšiču izhodišče papeževa okrožnica »Ouadragesimo anno«, torej katoliško gledanje sodobnosti in bližnje bodočnosti. Knjiga obsega: Predgovor, In-dividualizem-kolektivizem, Kaj je vprašanje, (Individualistični človek. Kolektivistični človek. Občestveni človek,) Idejne stanovske reforme, (Glas vpijočega, Cio večanske pravice, Reforma posestnih razmer, Reforma socialnih oblik, Obnova nravi,) Načrt stanovske družabne reforme (Splošna načela, Gospodarska reforma, Socialna reforma, Prehodne dolžnosti in naloge,) Literatura. Brošura se dobi pri založnici ali v knjigarnah in stane 12 Din.
E. L. Gangl: Tyrševo poslanstvd. Sokolska knjižnica 10. Strani 52. Ljubljana 33. Prvi podstarosta SKJ je opravil s to brošurico koristno delo: podal nam je celotno duhovno podobo idejnega ustanovitelja Sokolstva dr. Miroslava Tyrša. V razpravi obravnava v osmih poglavjih: Tvorbo genialnega duha, TyrŠev narodni program, Tryša in Mnsaryka, Tyr-ša in Jugoslovane, Po Tyrševih stopinja!), Pota in smotre slovanskega Sokolstva. Ideje in življenje in Bistvo jugoslo-
Joža Kastelica pesmi »Carmina passio n is s Tineta Debeljaka obširno studio o vanskega Sokolstva. Brošuro krasi tudi
'-•t imamih) m m mjiimii uamv	^	*	1	.	..	_	_	•	i	.
'delom in svojo sposobnostjo »Site#- Aan neazksnaita a» »bdišo« -dpuabo po- jasatolju Ivan« Preglju ob njegovi zw- Ljuse^faka.
// SErarf 5.
f’- *% .f"^	'“0*	V1®«.	jP	"	Marlfiorski	»V	c
Nove vozne cene
KOLIKO STANE POTOVANJE Z ŽELEZNICO IZ MARIBORA PO JUGOSLAVIJI.
Dne 1. novembra se je uvedla na naših jugoslovanskih železnicah nova potniška tarifa. Zveza za tujski promet (»Put-cik«) je preračunala cene voženj z glav-
Potniški vlak.
Postaja
Ada Apatin Bakar Bela Crkva Beli Manastir Beograd Bihač Bistrica
Bistrica Bohinjsko jezero
Bitolj
Bjelovar
Bled-Jezero
Bohinjska Bela
Borovnica
Brčko
Breg
Brezno-Ribnica
Brežice
Celje
Čakovec
Črnomelj
Delnice
Domžale
Dolnja Lendava
Dravograd-Meža
Dubrovnik
Fala
Gornja Radgona
»Grobelno
Grosuplje
Guštanj-Ravne
fiercegnovi
Hoče
Hrastnik
Jajce
Jarše-Mengeš
Jesenice
Kamnik
Karlovac
Kaštel Stari
Kočevje
Kotoriba
Kranj
Kranjska gora
Laško
Lesce-Bled
Limbuš
Litija
Idubljana, glavni kolodvor
Ljutomer
Loče
Logatec
Medvode
Metlika
Mislinje
Mostar
Murska Sobota Niš
Noti Sad
Novo mesto
Orehova vas - Slivnica
Ormož
Osijek
Otočc
Pesnica
Plase-Crikvenica
56— 28— 32— 112 —
S—
44—
24—
7'2—
32—
76.— 100.— 32— 84— 4— 52— 64— 36— 18— 80— 68— 104.—
III. razr.
240,— (220.50) 199.— (178.—) 155,— (140.—) 300,— (293.—) ISO.— (164.5) 233.— (213.5) 141.— (126.5) 4—	(3.5)
104,—	(92.—)
450.— (462.—) 108— (95.5) 96,— (85.-) 96,— (85.—) 72,—	(64.5)
199,— (178.—) 44,— (39.-) 16— (15.—)
nega kolodvora v Mariboru za vse naše postaje, ki jih tu objavljamo. V oklepajih so prejšnje cene. Cenik izrežite in shranite.
Brzi vlak.
III. razr.	II.	razr.
(49.5)
(25.5) (29.-) (99.-)
l.Ll.— (119.5) 72— (64.5) 44,— (39.-) 28— (25.5) 338,— (338.—) (8.-) (39.—) (22.—) (64.5) (29.-)
353.— (355.—) 4—	(3.5)
40.— ' (35.5) 255.- (244.5) 72,— (64.5) 92.— (81.5) 72,— (64.5) 92— (81.5) 225.— (202.5) 96,— (85.—) 44— (39.—)
(68.—)
(88.5) (29.—)
(74.5) (3.5)
(47.-)
(57.5)
(32.5) (17.—) (70.—) (60.—) (92.-)
40,- (35.5) 293,— (282.5) 40,— (35.5) 308,— (300.-) 233.- (213.5) 96,— (85.—) 6.—	(5.5)
24— (22.—) 169,- (154.—) 80— (70.—) 4.—	(3.5)
148,- (133.5)
II. razr.
420,— (538.-349,— (355. 272.— (279. 525.— (583,-315.— (328, 408— (424. 247.— (252, 7.—	(7,
182.— (182. 788.- (921. 189.— (189, 168— (168, 168 — (168, 126.— (127, 319— (355, 77— (78,-28— (29, 98,—	(99,
49— (51,-56— (68.-196,— (196, 235— (237. 126.— (127, 77— (78 49—	(51.
592.— (592. 14— (15. 77.—	(78.
42— (44.
126,— (127.-56.—	(58,-
618,— (707-7—	(7.-
70— (71-417,— (486,-
127.— (127,-161— (161.-126,— (127.-161— (161, 394,— (404, 168— (168.-
77.-	(78,-
133,— (134, 175— (175— 56.— (58, 147— (147, 7—	(7,
92— (92. 112— (113, 63— (64. 32—	(33.
140— (140. 119— (119, 182— (182, 70— (71, 513— (562. 70— (71, 539— (597, 408, - (423, 168— (168, 10.5	(11,
42— (44, 296— (307. 140— (140, 7—	(7,
259— (265.
)
)
—) 202— (238.5)	354—	(382—)
.-)
-)
-) 280— (317—) 490— (542.5) -)
)
—) 150— (168—) 250— (260.50) )
)
)
—)
—) 110— (122—) 179— (186—) -)
-)
-)
-)
-)
-)
-)
d 183,- (208.5)	313—	(331.5)
155— (172.5) 258— (270—) 141— (156.5) 232— (242.—)
32—	(29—)	53—	(44.—)
88—	(97—)	144—	(136—)
45—	(51—)	74—	(75.5)
52—	(54—)	84—	(86.-)
(75.5)
(-13. „)	63—	(65—)
-)
-)
-) 45—	(51—)	74,
-)
-)
-)
-) 39,
)
)
)
)
-)
-)
)
)
)
- 136— -) 273,-)
-) 70— -) 115— )
-)
o'.-) 126-)
) 82.-99,-
) 99—
(152.—) 223, (308—) 477,
(84.-) 115, (128—) 188,
(58—) 84, (139—) 205,
(90.5)	134,
(110—) 162,
(233—)
(522.-)
(126—)
(196—)
(86—)
(215—)
(136—)
(164—)
-)
)
—) 120— (134—) 196— (205—)
-)
-)
-)
-)
-)
-) 370— (389.5) 647— (716—) ) 280— (317—) 490, -. (562.5) -)
)
-)
-)
-)
-)
—) 196— (228—) 340— (366. - )
čertifk« Efafrže			V	M a r IS	ortf,’	<?n c T
Postaja	III. razr.		II. razr.		III.	razr.
Podnart-Kropa	80—	(71.-)	140,—	(140.-)		
Poljčane	14—	(13.5)	24.5	(26.-)		
Ponikva	20—	(18.5)	35,—	(36.—)		
Pragersko	8—	(7.-)	14,—	(15.—)	32—	(15—)
Prevalje	32—	(29.—)	56.—	(58.-)	52—	(58—)
Prevalje meja	36—	(32.5)	63 —	(65.—)	58—	(65—)
Ptuj	16—	(15.—)	28 —	(29—)	32—	(29—)
Rače Fram	6—	(5.5)	10.5	(11-—)		
Radeče pri Zidanem mostu	40—	35.5)	70,—	(71.-)		
Radovljica	84—	(71.—)	147.—	(140.—)		
Rajhenburg	52—	(47.-)	91,—	(91.—)	82—	(90.5)
Rakek	84—	(74.5)	147.—	(147.—)		
Rakek meja	84—	(74.5)	147.—	(147—)	126.—	(139—)
Rateče planica	100—	(88.5)	175.—	(175—)		
Ribnica na Dolenjskem	88—	(78.—)	154.—	(154.—)		
Rimske Toplice	36—	(32.5)	63.—	(65.-)		
Rogaška Slatina	32—	(29.—)	56.—	(58.-)		
Rogatec	36—	(32.5)	63.—	(65.—)		
Ruše ! ,	6—	(5.5)	10.5	(11—)		
Sarajevo	248—	(231.-)	434 —	(459.—)		
Sevnica	44.—	(39.-)	77,—	(78.-)	70.—	(78—)
Sisak	88,-	(78.-)	154.—	(154.-)	131.—	(146—)
Skoplje	368.—	(372.5)	644.—	(742.—)	442—	(483.5)
Slatina Radenci	40.—	(35.5)	70.—	(71.—)		
Slavonski Brod	148 —	(138.5)	259,—	(246—)	196.—	(229—)
Slovenjgradec	32 —	(29.—)	56.—	(59—)		
Slovenska Bistrica	12 —	(U.5)	21.—	(22.—)		
Slovenska Bistrica, mesto	12,—	(11.5)	21,—	(22.-)		
Slovenske Konjice	20,—	(17.5)	35 —	(36.—)		
Sombor	199.—	(181.5)	349 —	(362.—)	247.—	(286.5)
Split	225.—	(210.—)	394 —	(417.—)	273.—	(314—)
Središče	28.—	(25.5)	49,—	(50—)	45—	(50—)
Sremska Mitroviča	199 —	(182.5)	349 —	(362.—)	247—	(286.5)
Sremski Karlovci	225,—	(210.—)	394—	(417.-)	273—	(324—)
Stara Pazova	217.—	(200.—)	380 —	(397.—)	265—	(304.5)
Stari Bečej	233.—	(213.5)	408.—	(424.-)		
Subotica	217.—	(203.5)	380.—	(404.—)	265—	(308—)
Sušak	155.—	(140.—)	272,—	(278.—)	202—	(238.5)
Sv. Lovrenc na Drav. polju	12,—	(11.5)	21.—	(22.-)		r
Sv. Lovrenc na Pohorju	12 —	(11.5)	21,—	(22.-)		
Št. Ilj	6,—	(5.5)	10.5	(12.—)		
Št. Ilj meja	8.—	(7.—)	14 —	(15—)	32—	(15.—)
Šibenik	217.—	(200.—)	380,—	(397—)	265—	(304.5)
Škofja Loka	72 —	(64.5)	126,—	(127.—)	no-	(122—)
Šmarje pri Jelšah	28,-	(25.5)	49.—	(51—)		
Šmartno ob Paki	40,-	(35.5)	70.—	(71.-)		
Šoštanj	44,—	(39.—)	77.—	(78.-)		
Štore	28,—	(25.5)	49,—	(51.—)		
Trbovlje	44-	(39.—)	77—	(78—)		
Tržič	84.—	(74.5)	147.—	(147—)		
Valjevo	263.—	(251.5)	461.—	(500—)		
Varaždin	40.—	(35.5)	70.—	(71—)		
Velenje	44,—	(39.—)	77.—	(78.—)		
Videm-Krško	52,—	(47.-)	91 —	(92—)	sa—	(90.5)
Vrhnika	72.—	(64.5)	126.—	(127—)		
Vrhovine-Plitvička jezera	134.—	(l 19.5)	233.—	(238.—)	183—	(209.5)
Vrnjačka Banja	300 —	(293.—)	525.—	(583—)		
Vuhred-Marenberg *	18 —	(17.—)	32—	(33—)	32—	(33—)
Zagreb, glavni kolodvor	68.	- (61.)	119.—	(120.-)	105—	(116—)
Zelenika	353,-	(355.-)	618.—	(707—)		
Zemun	225,—	(210.—)	394.—	(417—)	273—	(314—)
Zidani most	40 —	(35.5)	70—	(71—)	64—	(71—)
Žalec	32.—	(29.—)	56.—	(58—)		
XI. '1933
II. razr.
(22.-)
(86.-)
(963)
(44.-)
S— (116.-) i— (224.-) !— (890.-)
1— (366.-)
(477.-)
(536.-)
(75.5)
(477.-)
(536.-)
(514.5)
(522.-|
(382.—)
{22.-) (514.5) (186.—1
(50.-1
KONKURENČNA RELACIJA.
Postaja	Potniški vlak	
	lil. razr.	II. razr.
Bistrica	3—	4—
Cirknica	3—	4.
Gabrole	15—	24—
Limbuš	2.50	3—
Pesnica	2—	2.50
Ptuj	12—	18—
Ruše	4— •	5—
Slov. Bistrica	■ 8—	10—
Slov. Bistrica,	mesto 9.—	12—
Št. Ilj	5—	6—
razsvetljeni dvorani, kjer je bilo zbranih		
veliko ljudi. Ir	med njimi je bil	tudi on
Po označenih cenali in b'rez vsake?8 pribitka, se dobe vse kartonske karte z8 Jugoslavijo že 2 dni pred odhodom (k8* poni za tujino, ki imajo 2 mesečno vCf Ijavnost, se dobe seveda že veliko prei' v biletarnici »Putnik«, Aleksandrova c-35 (telefon 21-22, uradne ure 8.—12., , 1^' —18. ob nedeljah in praznikih 9.—11-) Preskrbite si torej vozovnice že v napfe! pri »Putniku«; s tem se izognete mučfl®' mu nastavljanju pri kolodvorski blaga)' ni. Kupujte vse karte izključno pri »P8*' niku«, s tem najbolje podpirate razvo’ našega tujskega prometa!
Ma rff Sita f ant
118
OCEANOPOLIS
Med tem se je podmornica tudi že približala letalu in spustila mostiček, po katerem so mogli Astis, Skomar, Roškar in piloti priti na podmorsko vozilo. V imenu podmorske vlade je sprejel nenavadna gosta inženjer Hadamezis in sporočil, da ju Doljan pričakuje spodaj v pristanišču. Mehaniki, krmarji in piloti so med tem naglo opravili svoj posel. Porinili so letalo v velik prostor v podmornici, Ki se je odpiral navzven, in vrata zopet zaprli. Nato so sc hermetično zaprla tudi vhodna vrata, in hip nato sc je podmornica pričela potapljati.
»Sedaj brzimo z veliko naglico proti dnu oceana«, je dejal Astis.
»Kolosalno!« je vzkliknil Skomar. »To so vozila; o takih se nam doslej še sanjalo ni.«
»Da. da«, je pripomnil profesor, »se-
daj prav nič več r.e dvomim, da je vse resnica. Zares, Doljan je prispel do potomcev starih Atlautov, in sedaj gremo še mi k njim na obisk. Toliko nečuvenih presenečenj še nikoli nisem doživel. Še tisto, da sem odkril v Egiptu grob faraona Menisa, je bila malenkost napram temu današnjemu potovanju. Velike stvari sem doživel«.
Mirno in brez najmanjše nezgode, kakor vedno, je privozila podmornica v podmorsko pristanišče in se zasidrala. Prisesala se je s prednjim delom k vhodu v podmorje, odprla najprej svoja in nato še pristaniška vrata, in izstop je bil prost.,.
»Izvolita, gospoda!« je dejal Astis. »V podmorju smo!«
Skomar iti Roškar sta stopila na vrata, in hip nato sta že bila v veliki, krrfsno
— Doljan. Ko ju je zagledal, je planil k njima, objel ju in poljubil. Od ginjenosti skoraj niso mogli spregovoriti. Šele čez nekaj časa se je Doljan toliko umiril, da je mogel spregovoriti:
»Pozdravljena, draga moja prijatelja! Pozdravljena kot prva gosta v našem podmorju, prva gosta s površine zemlje, od katere so potomci starih Atlantov živeli ločeno dolga desettisočletja. Zavedajta se, da se z vajinim prihodom pričenja nova doba ne le za naše podmorje, marveč sploh za vse človeštvo na zemlji. Ko sem takrat na naši ekspediciji izginil v morju, sta bila pač trdno prepričana. da me nikoli več ne bosta videla. Toda usoda je hotela drugače. Usojeno mi je bilo doživeti tisto, kar ni bilo pred menoj nikomur drugemu. Usojeno mi je pa tudi bilo storiti velike reči. Sicer pa, kaj bi vama govoril. Vse bosta videla sama z lastnimi očmi. Spoznala bosta čudesa. ki bi jih mogla ustvariti samo naj-bujneiša fantazija kakega romanopisca, ki so pa vendar dejstva, realnost, resnič-
nost. Pojdita v veliko skrivnost! Podmor sko ljudstvo vaju pričakuje, da v3J!! Sprejme kakor brata med brati. Tu okol' mene je zbrana vsa podmorska vlada z vsemi svetovalci.«
»Hvala ti, dragi prijatelj!« je dejal g'* njen inženjer Skomar. »Hvala vsem, K' so naju sprejeli!«
Po predstavljanju so odšli podmoret z Doljanom, Skomarjem in Roškarje ^ na čelu iz pristanišča na ulice Ocean0' polisa, ki so bile vse polne ljudi. Vse me sto se je zbralo na njih. da vidi in P°' zdravi prva gosta s površine zenil) • Največje zanimanje je vzbujal seveda P fesor Roškar s svojo dolgo sivo ^ra in dežnikom pod pazduho. Za Ocean polce je bil prikazen, kakoršne še nik niso videli, in zaman so se tudi tru ' da bi ugenili, čemu mu služi čudna P
prava pod pazduho. Najbolj so ga
dovali paglavci, katerim se je z^el znansko smešen. Najrajši bi bili teku
prav
sem8’
njim in ga vlekli za siva povesma. tako se je pa čudil tudi profesor vS®!1'£o kar je videl, in se mu h zdelo vse silovito nemogoče in nerazumljivo
V Mariboru, dne 4. XI. 1933.
Marfborski »VečerniK« jutra
Stran 7
S*5B^lS££3r3ni«
Kako umirajo junaki na morskem dnu
pOROCiLO EDVARDA ELZBERGA O PREISKOVANJU POTOPLJENE PODMORNICE.
Te dni smo poročali, da se je sovjetskim pomožnim ladjam posrečilo dvig-•Titi z morskega dna nekdanjega ruskega ledolomilca »Sadka«, ki se je potopil le-
1916.	in je ležal v hladnem morskem Srobu polnili 17 let. Takih primerov pozna zgodovina mnogo, v zadnjem času ha se je nekaj podjetij za dvig potoplje-ladij nenavadno lepo posrečilo. Vsak citatelj si pač po svoje predstavlja okoliščine takega dela in le malokdo ve, kakšen trud in smrtne nevarnosti zahte-Va vsaka taka akcija.
Poveljnik reševalne pomožne ladje ^Ealcon«, vrli ameriški častnik Edvard Elzberg, je objavil nedavno v nekem ber unskeni listu zanimivo poročilo o svo-poskusu, preiskati in dvigniti z morskega dna ameriško podmornico »S 4«, > &e je potopila ob priliki manevrov an'eriške vojne mornarice.
Nekaj minut pozneje, ko se je podmornica potopila pri Provincetownu v državi Massachusetts, je dobila pomož-na ladja »Falcon« radiotelegraiski nalog, nai takoj pohiti na mesto katastrofe. Ko j® Parnik prispel na kraj nesreče, je Elz-erK takoj oblekel potapljaško obleko in ‘e sPustil v morje. S seboj je vzel nava-en dolg nož, težko kladivo in močno Vrv- čeprav je bil zgoraj jasen, svetel ,an- ie vzel s seboj tudi svetiljko, močno 96 Nvattov. V ugodnih razmerah bi '•'ogel z njeno pomočjo videti do 10 čev-Je^ okrog sebe.
Potreboval ni niti minute in že je do-s^el globino kakih sto čevljev pod mor-sko gladino. Spustil se je prav na potniški stolp potopljene podmornice. 0ci tukaj se je počasi pomikal proti spred njemu delu podmorr.ičnega trupa. Tedaj ?a je nenadoma zaslišal slaboten signal iz notranjosti podmornice. Bilo mu je ja-s,1°. da so še živi člani posadke slišali r°Pot njegovih svinčenih čevljev ...
Ko .ie prispel na kraj, odkoder je prihajaj signal, je udaril močno s kladivom na železni oklep podmornice. Takoj je Prejel odgovor. V prostoru za torpeda je 0 govorilo §est udarcev, kar je po mor-
narskem običaju pomenilo, da je v podmornici š>e šest živih oseb. Udarci tega signala so bili tako močni, da jih je občutil tudi telefon, ki je bil v notranjosti potapljačeve čelade. Tako je, naravno, v istem trenutku zaslišal tudi mornar na krovu »Falcona«, da so v podmornici še živi ljudje ...
Elzberg je nato podrobno pregledal podmornico in prestrašen opazil, da je podmornica prerezana r.a polovico. Strašen udarec je preiomil podmornico v oddelku za shranjevanje torpedov. Na tem mestu so ostali potapljačevi signali brez odgovora, prav tako pa tudi na zadnjem delu podmornice. Tako mu je bilo takoj jasno; da so edini še živi možje posadke zaprti samo v sprednjem delu.
Prav v trenutku, ko se je Elzberg skušal vrniti na morsko površino, pa se je skrajno nerodno zapletel v lastno vrv in dolgo, gosto in mehko travo na morskem dnu. Ko se je skušal oprostiti, se je s svojimi svinčenimi čevlji in težko obleko kar pogrezal v blatu in pesku. Močna električna luč mu ni nič koristila, ker itak ni ničesar videl 'Te, kar se je lesketalo pred njim, je bila množica ostrih jeklenili kosov in drobcev prelomljene podmornice, ki so mu grozili razrezati njegovo obleko.
V tako silno nevarnem poležani je sklenil Elzberg odpreti pipico zrakovo-dne cevi in napolniti svojo obleko z zrakom. Ta ventil je bil prav tamkaj, kjer se stikata obleka in čelada. Le polagoma je spuščal zrak v notranjost obleke, ker bi se pri prenaglem delovanju znaka prehitro dvignil na površje, kar je neizogibno zvezano s strašnimi krči »podmorske bolezni«. In res se je napolnjen z zra-korfi zelo naglo oprostil blata in peska tor dospel zopet na trur podmornice.
Tu pa je šele opazil, da se je vrv tako zelo zapletla okrog nekega kosa železa, da je z rokami nikakor ni mogel razvezati. Zato je naglo telefoniral na ladjo, naj mu takoj spuste v globino specialno pilo. ki je res kmalu prispela, pritrjena na težki železni verigi. Ker je bil
že silno izmučen, se je komaj zopet polastil vrvi, kar je trajalo skoro polno uro. Pri tem je ostro železo prerezalo njegove hlače in je bil Elzberg naenkrat moker do vratu. V čelado pa voda ni mogla vdreti, ker je bila hermetično zaprta in ločena od ostale obleke. V tem trenutku pa je Elzberg z naporom zadnjih sil telefoniral, naj ga takoj dvignejo na površje.
Ko so ga dvignili na ladjo, — za kar so mornarji potrebovali 21 minut — so ga odnesli v posebno pnevmatsko sobo, kjer so mu slekli potapljaško obkko in razrezali perilo, dva krepka mornarja sta pa le z veliko težavo preganila in zopet vzravnala njegova otrpla kolena. Na to so ga zavili v odeje, namočene v vročo vodo. Šele čez štiri ure, ki jih je prebil v takem položaju, je mogel zopet hoditi.
Vse, kar je opazil na potopljeni podmornici »S 4«, je bilo takoj brezžično sporočeno v Washington. Elzberg je obenem na podlagi svoje ugotovitve pripomnil, da človeško moči niso nikakor več v stanju pomagati še živim članom
Nenavadna eksplozija starih konzerv.
V Pisi v Italiji je zadobil neki lastnik trgovine s slikami nevarne poškodbe v zelo čudnih okoliščinah. Ko je pred dnevi odišel v klet, da bi si poiskal nekaj starih ribjih konzerv z namenom, da jih uniči, je prijel neko staro konzervo, ki se je že temeljito pokvarila. V konzervi so se razvili močni plini, ki so povzročili eksplozijo v trenutku, ko jo je trgovec hotel odpreti. Pločevinasta posoda se je razletela z vso silo in so drobci trgovca nevarno poškodovali po vsem telesu, zlasti pa po očeh tako, da bo naj-brže izgubil vid.
Najbogatejša opatinja na svetu.
Na hribu Corinvellu blizu Philadelphije stoji ženski samostan »Sester presvetega zakramenta«, ki ga vodi 701etna opatinja Katarina. Kljub svojemu visokemu položaju in starosti opravlja še vedno vsak dan najtežja dela v samostanu. Opa tinja Katarina je tretja hčerka pokojnega milijarderja Morgana F. Drexla, po katerem je podedovala čedno premoženje 7 milijonov dolarjev, ki ji prinašajo vsako leto na obrestih 365.000 dolarjev ali vsak dan 1.000 dolarjev. Njen oče je umrl že
posadke, pokopanim v jeklenem grobu na morskem dnu. Kljub temu je pa mornariško vrhovno poveljstvo takoj odposlalo na kraj nesreče še dvoje orjaških dvigal, ki pa seveda nista mogli ničesar storiti za rešitev junakov tam spodaj. Podmornica z vsemi šestimi živimi mrtveci je‘ bila izgubljena na veke.
Treba je namreč vedeti, da so ladje, čim se potope 100 ali še več čevljev globoko, nedosegljive prav tako, kakor da so bile odpeljane na kak oddaljeni planet v zračnem vsemirju. Nemogoče ie dvigniti iz take globočine tisoč ton teže in postavljajo potapljači, ki poskušajo kaj takega, svoje življenje na kocko. Kakor smo že omenili, jih redno napadejo takoj, čim se pojavijo na morskem površju, strašni krči, katerih neizogibna posledica je smrt ali pa dosmrtna odrevenelost telesa. Še do nedavnega zdravniki niso mogli pojasniti vzroka teh krčev. Sedaj pa se je posrečilo medicinski znanosti in tehniki odkriti tajnost tega groznega pojava in ublažiti njegovo delovanje. Preprečiti pa teli krčev doslej popolnoma še niso mogli.
leta 1883. in doslej stara opatinja še ni načeta podedovanega kapitala. Ko je bila stara 30 let, je vstopila v samostan usmiljenih sester v Pittsburgu, kmalu nato pa je zgradila omenjeni samostan pri Phila-delphiji in ustanovila red »Sester presvetega zakramenta«. Danes vodi že 27 misijonskih postaj, ki skrbe za črnce in Indijance. Njeno najnovejše človekoljubno delo pa je novo vseučilišče v Ne\v Orleansu, ki je edina katoliška univerza za črnce v vseli Združenih državah Severne Amerike.
Cerkev Iz enega debla.
V Santi Rosi v Kaliforniji je bila posvečena pred dnevi cerkev, ki je bila zgrajena iz lesa enega samega drevesa. Drevo je dalo toliko gradiva, da so napravili iz njega tudi vse klopi in ostalo opravo v cerkva.
Kaznjenci beže iz pekla.
Po najnovejših poročilih iz La Rochelia je pobegnilo te dni iz kaznjenske kolonije v francoski Guyani zopet 17 Kaznjencev, med katerimi je več zločincev, ki so biH obsojeni na smrt in pozneje pomfloščem na dosmrtno ječo.
Mali o
Razno
.	POHIŠTVO
..stnega izdelka dobavlja po eKraino zmernih cenah Zalo-Pohištva združenih mizar-, v- Vetrinjska ul. 22. nasproti v. \Veixl.
t- JOS. TICHV IN DRUG.
elcktrotehnnlčno do-ul * Maribor. Slovenska ; 16, tel. 27—56. proizvaja olnstalacije stanovanj, oh- i 915. vil. gospodarskih lect t°v. zaloga motorjev. ^Mencev. svetilk, elektroin-. Jacijskega blaga do kon-^jPcnih cenah.
§ffASilMATr£
1 VKoč/cvi 23;n.S. ?-ANOERLE
y_, ZLATO.
tiai -U?e ,n platin kupuje po b0-V!siil1 dnevnih cenah Mari
„Qrska afinerija -2-va ulica S
zlata.
Orož-
2642
i„ . . SPALNE
kaju nc so,3e- šperanc, iz holir isega orehovega lesa, tiiei e tcr kuhinje in spal-kan 'z 'dehkega lesa. preplcs-M:,e- no ugodni ceni prodani, u -arstvo. Aleksandrova ce-Uljts _________________ 2460
VINO (RIZLING)
p- , Polovnjakov na prodni. Urci jP Sc fudi od 5 litrov na Sv J'tcr iki 5 in 6 Din. Kirar.
eter uri Mariboru. 4176
PEČI IN ŠTEDILNIKE
rabljene v veliki množini kupujem in prodajam, kakor tudi kupujem po najvišjih dnevnih cenah vse rabljene kovine in železnine. Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ulica št. 14.	4188
POHIŠTVO
lastnega izdelka kupite najceneje pri K. Želczingerju, Tržaška cesta 18, Linhartova ul. št. 4.	’	4223
VSA TAPETNIŠKA NAROČILA
in popravila z modernim strojeni. kateri odvaja prah, izvršujem naiceneje v Mariboru. NOVAK, Koroška 8. Vetrinjska 7.	4200
AKO HOČEŠ IMETI
najboljše iii najcenejše poprav Ijcne čevlje, tedaj le hiti k čevljhrju Lovecu na Glavni trg 4. dvorišče. Moški toplan-ci Din 24.—, ženski Din 16.—. blago prvovrstno garantirano. Postrežba solidna. Se' priporoča Ciril Lovec.	4204
Posolilo
DAM SAMOSTOJNEMU UPOKOJENCU
ali upokojenki, ki mi posodi v svrho povečanja obrti 6000
Din za obresti prosto stanovanje in hrano. Ponudbe na upravo »Vcčernika« pod »Var no 600«.	4216
Kupim
PISALNI STROJ.
dobro ohranjen, kupim. Pisnic ne ponudbe pod »Stroj« na upravo »Vcčernika«. 4185
KUPIM STARE URE. zlato in srebro, zastavne liste itd. Izdelujem nezlomljiva stekla Popravila izvršujem najcenejše. Ignac Jan. Glavni trg. Maribor.	2823
Slutbo Išie
ŠOFER, MEHANIK
z dobrimi izpričevali, išče službe kjerkoli. Opravljal bi jo za vsako ceno. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zanesljiv«.	4168
Slutbo dobi
PLETILJO
sprejme pletarna Vezjak, Maribor, Splavarska ulica 6.
4192
Pouk
ENGL1SH LESSONS.
Miss Edith Oxley. Krekova ul, 18. II.	4052
Oglašulte!
umi imun
Orion, Eumig, Radione, Panradio, Minerva, Zerdik, Kapsch, Telefunken, Berliner, Eswe, Hornyphon, Korting.
Vse sestavne dele, akumulatorje, baterije, zvočne naprave
IZpraSilce (Staubsauger)
po najnižjih cenah
RADIO MARIBOR
Maribor, (Slavni trg 1- Telefon 26-48
Zastopstva:
Celje:
Solman & Jelen
Central Garage, Razlagova ul. 13. Konjice:
Jurij Pamich, elektrotehnik.
Prodam
NOVA HIŠA
z velikim vrtom, na prodaj. Poizve se v gostilni Tomše, Pekre.	4225
ENOSTANOVANJSKA HIŠA
na prodaj. Ribniško selo 20. Krčevina.	4224
PRODAM KRASNO JEDILNICO
za 12 oseb, iz kavkaške orehovine in antični salon v baročnem slogu s krasnimi zastori in zrcali. Poizve se v mizarstvu g. J. Zupaniča, Orožnova ulica 7.	4183
STAVBIŠČE v Novi vasi, 2070 kv. metrov, vogalno, solčna lega. na prodaj za Din 25.000. Pojasnila: Radvanjska cesta 7.	4194
TRAVNIK
in več stavbenih parcel na prodaj. Očka, gostilna, Tezno. 4203
ENONADSTROPNA HIŠA.
šeststanovanjska, s trgovino in vrtom na prodaj. Ponudbe pod »Resen kupec« na upravo »Večernika«.	4186
Sianovanie
SOBO IN KUHINJO
oddam s 15. novembrom ali 1. decembrom dvema osebama. Pripravno za drž. uslužbenca ali upokojenca. Naslov v upra vi lista.	4226
TRISOBNO STANOVANJE
s pritiklinami novo adaptirano, suho, solnčno. oddani takoj mirni stalni stranki. Vpra-. šati v trgovini Sikošek. Koroška cesta 102.	4218
ENOSOBNO STANOVANJE.
čisto, oddam s 1. decembrom mirni stranki. Studenci, Sokolska ulica 11.	4215
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom, oddam, Jože-Vošnjakova ulica 21. pritličje, poleg sodnije. 4217
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Dravska ulica 15. 4220
PRAZNO, VELIKO. LEPO SOBO
v centru, v bližini glavnega kolodvora, oddam s 15. nov. Naslov v upravi lista. 4214
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, oddani. Magdalenska ulica 60.	4187
NA STANOVANJE
in vso oskrbo sprejmem dva dijaka. Naslov v upravi lista, 4184
SOSTANOVALCA
sprejmem. Vrbanova ulica 6, L, desno. „	4205
GOSPODA SPREJMEM
kot sostanovalca s 1. decembrom na dobro domačo hrano in stanovanje. Tattenbachova ulica 20, pritličje, levo. 4202
SOSTANOVALCA
sprejmem. Vrbanova ulica 6. I„ levo.	4201
DVA BOLJŠA DELAVCA
sprejmem kot sostanovalca. Loška ulica 5, I.. vrata 7.
lokal
LOKAL
tik glavnega kolodvora oddam. Vprašati Aleksandrova cesta 48. mizarstvo. 2771
VELIK LOKAL
ob cesti/oddam kot garažo ali skladišče, v najem. Prešernova ulica 18, L. vrata 6. 4209
Moško perilo v solidni izdelavi
moderni vzorci — nizke cene
Tekstilana Budefeldt
Gosposka ulica 14
Stran 8
Mariborski »Veternik« jima
V Mariboru, dne 4. XI. 19.33
nrrTfwmii>n mmunpiji imwi.ii	im.,
PERJE
$
sivo, čohano kg Din 25'-
Pol puli bel kg Din 95'-
Puh siv
kg Din 100'-
Puh bel,
naifineiši kg Din 220'-
Vse kemično
očiščeno !
Ekspertna hiša ,Luna‘, Maribor
Karo
v | ■ a
čevlji
so sedaj
Mm!
Kdor se hoče prijetno zabavati, biti poceni postrežen 7. dobrimi jedili in okusno kapljico, naj ne pozabi na
gostilno Kosit,^ novih vii
s^o	na	koncu	Koroščeve	ulice.
| Najstarejše, najsolidnejše podjetje
C. PfCKEL
tovarna cementnih izdelkov, d. z o. z.
npdi po konkurenčnih cenah: betonske cevi, stopnice, raznovrstni umetni kamen za tlak, cement, apno, kameninaste cevi, ploščice za oblaganja sten, strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt itd. — Le najboljše blago!	2934
Tovarna:
Maribor, Koroščeva ulica št. 39 Vrbanova ulica št. 60
NAZNANILO!
Cenjenim gostom vljudno naznanjava, da sva prevzeli gostilno Cesta na Brezje št. 8. Točili bova samo pristno vino. Ob vsakem dnevnem času topla in mrzla jedila cenj. gostom na razpolago. — V nedeljo, dne 5. novembra
otvoritveni koncert
Za obilen obisk se priporočata
Berta Baumgartner in Bella Frizzi.
ZEPHIR" PEC!
99
edini
ekonomični sistem čisto higijenskega
kurjenja z drvmi.
Nenadomestljive z ozirom na
sledljivost, udobnost, higijeno, snažnost.
. sreje sobo 24 kg drv	ur
Proizvod:
„ZEPHIR“
tvornlca peči d. d.
Subotica
žahte»ajfe brezplačne prospekte! Edino tovarniško zastopstvo
V Mariboru:
Pinter & Lenard
V Celju:
D. Rakusch
V Ljubljani:
Venceslav Breznik
rospira n. z. z o. r. mor. hm bodi
Ustanovljena 1. 1882.
Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Gurmani — na plan!
Zc prve dni po otvoritvj naše gostilne se je izkazalo, kako priljubljene so naše kuhinjske spccijalitete, kakor: gjuvedž Hz perutnine (?) nadalje raznovrstna perutnina, pripravljena na najrazličnejše načine, potem domače klobase, meso iz tunke ter drugi čudeži kuhinjske umetnosti, ki prijajo najbolj razvajenemu želodcu. — Te dobrote pa dostojno zalijete z izbrano kapljico vseh vrst. — Dobrodošli!
Gostilna »Jeruzalem”, Vetrinjska ul. 3, (v hiši g-. Kirbiša).
Izkoristite trenutno zares najnižje cene!
Otvoritev
trgovine s klobuki
V hiši slikarskega mojstra J. Lorberja, Maribor, Vetrinjska Ulica 5 je otvorila podpisana s 30. oktobrom
trgovino s klobuki
Priporoča se cenjenemu občinstvu in jamči za dobro postrežbo
Anka Auer.
Na primer:
Blago za plašče .
Blago za obleke .
Flanele...........................  10.-
Žamet ^velika moda). . „ „ 25.-
. od Din 29.- naprej • »» 28.- „
Nadalje velika izbira v doufole-flanelah, DVjamali (flanele za pyjame). svili i. t. d.
DOLCEK & MARINI
MANUFAKTURNA TRGOVINA
MARfBOR, GOSPOSKA 24
Restavracija v St. liju
se odda s 15. novembrom 1933 na račun solidni, sposobni moči, katera mora voditi kuhinjo samostojno na svoj račun. — Ponudbe z navedbo referenc na J. Bauman St. Uj.	4213
Trgovsko naobražen
knjigovodja
z mnogoletno prakso na vodilnih mestih v banki in tekstilni industriji, vešč vseh pisarniških poslov, kušenj v davčnih, carinskih in zavarovalnih zadevah prevzame celodnevno ali tudi le poldnevno zaposlenj® Ponudbe na upravo „Večemikaa pod „Fidus“. 42H
Čltajte „Večernik“!
Ovčja volna
..Kluft"
10 dkg Din 13.—, 4krat zvita, skoraj neraztrgljiva za kratke in dolge nogavice.
„Gelbschild“
10 dkg Din 18.—. 4krat zvita, mehka in izdatna, za sviterje In Jopice.
„Friesla“
5 dkg Din 10.—. 2krat zvita v vseh barvah, pripravna za čepice in bluze,
Partijska volna
5 dkg 5 Din, ostanki zelo poceni.
C. BUdeffeldt
Maribor, Gosposka 4
Znižali smo ceno knjigi
,Prekletstvo ljubezni1
odDin35‘-na
Din 23"—
Dobite jo v upravi Jutra in Veternika v Mariboru, Gosposka ulica itev. 11
  Ilimm mil imilllltliliiiiiiimii,mm..M...miiimlllllŽ
: mimo um mn nn
Centrala: MARIBOR	Podružnica: CELJE
v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice	nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA
Sprejema vloge na knjižice In tekoči
račun proti najugodnejšemu obrestovani«	*>-
Najbolj varna naložba denarja, ker- jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
^lj^nillHIIIIIIIHIMIIIIlllHinillllHlHlMlllUllltlHIIIIIIHIMIItll!|iilJ|||||HIIIHIIHllHllllliHI|||H|lilUllillHlllUIIUIIIIIIinillllllllHllUIHHHliillHIHIIIIHlllilUIHHII>llillNltliilHllllHHttt[ll!^
Izdaia knnZnrr.il »Intrn. \> l i.,Klicni-	_n.	 j_.,_	ninium	..
Izdaja konzorcij .Jutra, v Liublianir predstavnik izdajatelja h, urednikr RADIVO.I REHAR v Maribor«. Tiska Mariborska 'iskana d. d, predstav
STANKO DETELA * Mariborr