lskajs PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NAROÙNE PODPORNE JEDNOTE . Urténlèkl Ii oprarallki proal« MAT South UwwtaU kf. Otfles of Publies«*»! * SS67 South Ijwitdtli Avib angleške Čete prodirajo naprej v afriki Letalski napad na Dablin NOVE GRŠKE ZMA-GE V ALBANIJI KAIRO, EGIPT, 3. jan^-An-glečke motorne kolone no prodrle 75 milj dale« v Ubij©, italijansko kolonijo v Afriki. Možnost je, da bodo napadle Tobruk, fašistično bazo, pred pričakovanim padcem Bardije, katero oblegajo ie dva tedna. Ta je tarča neprestanega bombardiranja s morja in kopnega. DUBLIN, IRSKA, s. jan.— Bojno letalo je danea metalo bombe na Dublin, glavno meeto nevtralne Irske, ki ao ranile najmanj 12 oseb in poškodovale več htf Identiteta letala ie ni bila kakor tudi navodila glede uni-ugotovljena. Napad je aledil form, makov in vojaškega vež bombardiranju okolice Dublina. banja. Bund zahteva od svojih Irske avtoritete so isjavUe, da so članov popolno lojalnost. Ti mo-bombe nemškega izdelka. Nekaj rajo smatrati Hitlerja za svoje-judi je ostalo pod razvalinami ga voditelja in se pokoriti njego-¡s. V prejšnjem napadu so bile vim ukazom, tri osebe ubite dve ranjenL "V momentu, ko kdo postane Kairo, Egipt, 2. jan. — Angle- član ijunda, mora potisniti na Ako'poveljstvo poroča, da je gtran vse svoje osebne interese" Bardija, italijanska baza v Li-1 se glase navodila. ' "Vsak mora biji, kjer je zajeta italijanska biti odločen boritelj v našem gi armada okrog 20,000 mož, tarča bairju in dati4tudi svoje življe-bombardiranja s kopnega, mor- nje, če je to potrebno. Mi ne maja in iz zraka. Poveljstvo ne ramo članov, ki bi delili svojo lo-omenja, kdaj bo odrejen naskok jalnost Zvestoba Nemčiji in njena to bazo, katero Angleži oble-|nemu voditelju je prva.*j gajo že dva tedna. Mnenje prevladuje, da hočejo Angleži i «• ••• • izstradati italijanske vojake in /VflCIf! WUtJ0 tako 'izsiliti kapitulacijo, Vse ' s komunikacijske zveze med voja-|^^ ^ FfOflCljl Diesov odsek razgalil bandovce Militariatična značilnost organizacije Waahlngton, D. C., 2. jan. — Militaristični karakter ; članov Nemško-ameriškega / bunda, ki nosijo uniforme, je bil včeraj razgaljen v detajlih v poročilu Diesovega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti. Rekordi, katere je zasegel ta odsek v ura du Williama Kunza, ki je postal načelnik nacijskega bunda potem, ko je bil Fritz Kuhn obsojen v zapor, dokazujejo, da je bund militaristična organizacija. Dies je izjavil, da je objavil poročilo z namenom, da seznani a meriško ljudstvo o neameriških aktivnostih članov bunda. Zaseženi rekordi in drugi dokumenti, pisani v nemškem jeziku, so bili prevedeni v angleščino. Ti vsebujejo natančne informacije o ustroju organizacije japonski napori izjalovili na vsej črti , V obe ne ga izgleda za izboljšanje odnoiaje v z Rušijo URADNI KROGI PRIZNALI POLOM^ Tokio, 2. jan. —- Japonska je doživela diplomatičen poraz svojih naporih, katerih cilj je bil izboljšanje odnošajev med njo in aovjetsko Rusijo. To so zdaj priznali japonski vladni krogi. Vlada je upala, da bo kmalu naznanila obnovo začasnega dogovora glede pravice ribolova sibirskih vodah z Moskvo, toda v tem se je zmotila. To v bistvu pomeni, da novi japonski poslanik, kateremu je bila poverjena naloga, naj doseže sporazum sovjeti, ni dosegel ničesar. Pogajanja so se izjalovila na vse, črti. Začasni dogovor glede pravi ce ribolova je bil sklenjen pred enim letom po ostrem sporu, ko je že izgledalo, da se Japonska in Rusija ne bosta mogli sporazumeti. Prva se je morala za dovolj iti z začasnim dogovorom. 1 Odpor proti "novemu redu" Domače vesti tto posadko v Bardljl ttr Itittt jairakimi četami v drugih krajih Lrbije so bile uničene. Bombni napadi na italijanske pozicije v Afriki se nadaljujejo. Velika letalska ofenziva sei y^^* 2. jan. — Poročila, k je pričela v torek. Tarča bomb jih prejemajo peprezentanti ne-niao samo pozicije v Afriki, katerih tujih držav v Londonu, temveč tudi italijanske luke. potrjujejo govorice, da je Nem-Angleži so včeraj metali bombe ¿ya naletela na velike potežkoče na Tarantxv pomorsko bazo, jn ovire v svoji kampanji, kate-kjer je bilo v napadu pred ne- w cnj je postavitev "povega re-ondon so dospsls poročila, da nemške potepuške ladje, ki napadajo angleške parnike. dobivajo strslivo in drugI bojni msterial v JajHjnsklh lukah. l*slle Craigie, angleški poala- lem, se bo situacija Izpremenlla. rjk|4 ii0fnlt| j„f|acljl. Weygand Je 4)11 vrhovni povelj- nlk franooske oborožene dki. .. 1. ;; pred kapitulacijo pred Nemčijo.¡Japonski policaji pretepli Američane * J'* njegov urad izdal rekord- r *t*,vil<> Poročnih dovoljenj i m letu. Število teh znaš* ■UM. kar je »51 več nego v le-u 1W6. njrnn je dejal, da prl-to izbolJUnJu razmer in ikonu trM« ki kresa,.- • obvezne vojaške bil sprejet v kon- Istanbul, Turčija, 2. jan. — Angleški premier W l n^ t o n Churchill Je v. .svoji rmvoletnl poslanici turškemu ljudstvu ns-glasll, "da se v kritičnem času lehko oceni blagoslov, ki gs prinaša dobro prijateljstvo. Velika BriUniJa se raduje, ker js našls v Turčiji lojalno pri jate Ijlco. Mnogi so dvomili v uspeh angleškega orožja v vojni proti sovražnikom, toda situacija t je v zadnjih mesecih (spremeni la. Anglija je demonstrirale m voj o odločnost v bojih proti sovražnikom." Camacho za Dreklic I Kitsjska, 2. jan. _______________ jL m i* Polkovnik Allen T. Turnage, ko* |llk v ToklJu. Je bil zdaj Inatrut pogoaoe Z Japonci mandant tukajšnje ameriške vo- rwin ,mj vpri4ia Japonsko vla- Mexlco City, 2. Jan. — Vest Iz Jaške possdke, Je izjavil, da bo L,0 ^ ^ ^ resnična, zaneitjivegs vira se glasi, da bolzahteval zadoščenjirod Japonska administracija predsednika Ca- vlade, ker so Jaismskl policaji macha atorilm ki)rake glede po- pretepli štiri smerlšk« mornarje,\JU t)lnJnin g(xii>e z Japonci, ki so jo sklenili nakar »o Jih odvedli v zapor. Po-|/f flCI/I VIUUUJU z mehiškimi oljnimi InUresi. Z* lica j 1 so napadli Američane v ne devo bo tirala tudi pred mehiško |k«m kabaret vrhovno eodiščs, če bo to potreb- Colombija izgnala Hitlerjevega agenta Bogota. Colombija. 2. Jan. — Avtoritete so odredile izgon Rudolphs Cernicz* nemškegs mor-častnika, na obtotbo ^'p^MM» JShSt v^rnASU fM. more dobi ti dovolj. Drugi Nemec, L*ng*ner c.awa, äx iz po»««>f:^r^trää Bera. Avlca. 2. jan---Predsednik Krneet Wetter je zagotovil evoj narod, da bo ftvica ohranila svojo neodvisnost, čeprav ae Ji obetajo težki časi. ftvica Je otok v evropskem konfliktu, zaradi katerega trpi njeno gospodarstvo. Vlada bo «krbela, ds bo breme, ki ga je pt eela voj^ na med velesilami, prsv I deljeno med vse sloje. no. Po Tokiju kontrollrsns Ve-1 Rumunija od poklicala ra Cruzana Petroleum Co. Je do- . . bila koncesije gUrde eksploataclje\po»lamha IZ Mo»HVe oljnega polja v obsegu 247,000 a- Budimpešto, Ogrska, 2. Jan.—I Premier odpotoval na Dunaj krov v državi Vera Cruz v zad nJem oktobru. IK Cikaika unija točilcev izobčena Chlcago, 2. Jan. — Bvet delav skih unij, pripadajočih Ameriški delavski federaciji, v Chicagu Je zadnji torek izključil iz svoje sred« unijo točilcev (bertenders) št. 27S ADF iz razloga, ker je ta unija pod kontrolo raketIrjev. Točllska unija je že dalj časa v Jan. Sem dospelo poročilo iz Buksre- Hoflja, Bolgarija. 2. I Ute se glasi, da je Rumunija po- j»r„niler Bogdan Filov je včeraj Izvala Gragorija Gafonca, posla-1 INt|Hl(oVal na Dunaj "Iz zdrav- stvenlh rszlogov." Njegovo meato J* potem zavedel Peter Gia-bovHky. kl je znan kot prijaietj Nemčije. Preobrat je prišel v momentu, ko se hacljake čete nlka v Moskvi, domov, Vzrok odpoklica ni omenjen. Krvavi izgredi v Mehiki; ieet ubitih zbirajo v Rumuniji in ob bol Jslapa, Mehika, 2. Jan. — fest I uurM maji. ljudi Je bilo uMtih In mnogo rs- . _M . . . njnilh v krvavih tifr^tlh mM I «r^lno p..r.rfllo pr.vl. d. j. iMlitkniml nM|jnrtnlki v Alto-, Im 4m|»I» «mt pr»vl, I po«v»»uJ« « «v p/p- hišo. Vojaške čete se Wie posva- nI namen njsgovega ooisaa, iz- iivTlolkrCIijr Fr^nk NIUI. ne v akcijo, d. prepr^ijo obno-l va*tl. Ml«» Hltierj^r Ja-\o raz- mitoričen karakter, je predalnik te unije. v|t«v izgredov. Âltotongs se na-1 črti gMe Ii«! k «na In kakšno haja v državi Vera Cruz. | vlogo naj Igra Bolgarija. == PROSViTA ■•v PROSVETA ITHE EN LIG HTEN M BN T QLASILO IM LASTNINA «LOVENSK» NA»ODK« KMiPOBNB JKUNOTS 4rU«t (UTK M M». U M « pot W*. UM m Um u 91M HNl»Mfc M7fc M M >*•< kMwMlM raU*i (or Um O.lurf »toi« (MM* CMm«*I •■4 Cm»& MM pM rmmt, CM««« m4 CImt* UM pm fma. tmntf mumUmm MM P*» r«' Omm «ta** r> —»• •«•»•M.lfc «U»hv* M M m«U» Hukueui liUrwM »MUM (Mfcrti«. P» »«U. 4lfm». pmmi M4.) ■ «• i. »rtioMl i«*tpi»u. M nt»* »4UJ«t«0tt U v «lti<«R üiMMriito mt eoMMii-•rtklM will Ml IM rcturuW. OUmt M «Mrt*. »»M«. •Ml-M rateraW Ui kr —if iMrmri 1*4 «u«ip«d PHOSVETA IMT-M M. UvaMto or TBK flDWATID PBSM mjj / i f w ' i» f rff r 'f.........1....... Glasovi Neluj »pom i nov Sacramento, Cat—Pred no le- Med zadnjimi je bil tudi Mihael Grich, ki zapušča žalujočo to 1940 vzame slovo, sem se od- ženo Louise, sina Mihaela, pa-ločila, da nekoliko opišem nafte storko Beasie Eitz (poročena), bivanje v Gra«« Valleyju, Cal. hčerko Ruth (poročena v Port Datum v aiiUpafe M prtmmt Uanuarr SI, 1*40, pol* vtUfi 11WB| m mmIov« [n>m*nt, 4» vm i« » UM 4*lumr(U J* pniot-m». d. m »Min lUt M u.Uvi —mm—m—*—mm^mmmmu^ 1 » ^ | 1 Roosevelt je govoril Ko Je predhodnik Roosevelt v dvojem radio-govoru dne 29. decembra povedal, da veruje v zmago Anglije In Združene države ne bodo nik ina Lipicha, Ce se ne motim,' jfc on iz Malo vasi Bovščkov. Tako sem bil vesel tudi kartice a pis mom in pošiljko, ki je prišla iz Sheldona, Wis., z naročilom, na popijeni nekaj železne vode na moje in na shelcbnskega far marja zdravje. Hvala, Jack Tudi tvoja brata Frank in Jac sta jo bila deležna na tvoj račun. Iz Elyja, Minn., sem dob več kartic. Medtem sem ' tud čital dopis v Prosveti, da je tam John Kostelc, Martinčkov iz Po nove vnsi in moj sošolec. Vide la se nisva le 40 let. Njegov oče je bif čevljar in tudi on se je izučil te obrti, zdaj pa je dober strelec In lovec. John je poročil mojo sestrlčno, ki je umrla pred več leti; mislil sem, da tudi John, toda, kot vidim, Še tlači zemljo. Nekoč «em slišal, da se John nahaja v South ChIČagu in ko sem bil 1. 1929 v Chicagu konvenciji SNPJ. sem šel tja da ga obiščem* in tako tudi . več drugih Sentjurcev. Tam so povedali, da je John odšel v Jo-liet, videl pa sem druge pod mesec obveščen, da je Ahca pastil "munšajn" in da ga že krije zemlja. V domovini mu je bila prodana lepa domačija. Njegova ie na je morala potem z otroci sa benkvati, oziroma je bila z Ah covo materjo pri podružnici Ta bor za mežnarico. Otroci so od rasli ln se poročili in mati žly pri njih. Tako je bilo l 1987 co sem bil tam in govoril tudi Ahcovo materjo, stare nad 90 et; Stara mati me je vpraša-a, he sem v Ameriki kaj vide njenega sina Franceta. "Ja sem ga videl, toda malo govori saj je že umrl." "Ah, ubogi moj sin, kako se je Mgubil, pijača ga je uničila," Je vzdihnila mati in si s predpasnikom obrisala solze. Ni pa "munšajn" Upičil samo njega, pač pa še mttty?o drugih. Nekateri še trpe njegove posledice, mnogi pa so se radi njega preselili v večnost. Pa naj se vrnem nazaj k božičnim praznikom. Mladinski krožek št. 21 SNPJ Je priredil božičnico s pri-ftierno Igro in lepim petjem pod vodstvom Frances Novakove. Lepo je zapela solospev tudi miss Mlakar, Frank Kramar pa je Imel primeren govor. Udeležba bi bila lahko večja. Ne vem, ali so prišli samo tisti, ki imajo otroke v krožku, ali samo oni, ki jih nimajo. Ako bi prišli vsi, bi nas bilo lepo število. Ce bi bil naš pokpjni Zidanšek med nami, bi bolj na dolgo hvalil In neudeležence grajal. Malo sem pobrskal po mojem zapisniku in hitro najdem datum 26. sept. 1938 in vidim podobno kritiko kot letos v Prosveti z dne 18. dec. Obžalujem, ker čloVek še pri društvu ne sme vprašati o stanju krožka. In če vpraša«, je takoj: "Kaj oni vtikujejo nosove v krožek, saj nimajo svojih otrok v njem." Prosim, ne bodimo tako na kratko nasajeni. Če hujšega ne bo kot to vprašanje, bo vse okey in lahko mirno spimo, ne da bi fo-jili kakšno sovraštvo, ker to nikomur ne koristi. Krožek je bil vendar ustanovljen po društvu in članstvo ima vendar pravico, da vpraša o njegovem stanjUtJj Se o krožkov! priredbi. Ko je bil program končan, je prišel Miklavž, Najprej je obdaril male/ ker pa je imel radi bolj male udeležbe vsega v obilju, smo bili tudi odrasli deležni in nihče ni Šol brez nič dbmov. Jaz *em se mu bil že prej priporočil, toda U spak mi je prinesel vae narobe. Od sladkorja me sobe bole, od jabolk pa trebuh, guma ne znam IveČitl, cigare pa mi je bil nekam zamešal. .Pozneje mi jih je prinesel v spodnje prostore, flaško železne vode pa poslal kar na dom. Na- PETEK, g. JANUARJAJ Zadružništvo ne ustvarja niti siromakov niti milijonarjev ¡ni. Josip Terian Trgovina v duhu .obstoječega trgovskegi sistema je, kupovati blago zato, da se dražj« proda in pri tem lepo zasluži. Začetek in ko-nec današnjega trgovskega načina poslovanj« in njen princip jfe čisti dobiček! Trgovcu je vseeno, kaj. kupuje in prodaja. Glavna skrb in briga trgovca je, blago dražje prodati kot ja bilo kupljeno. Kakovost blaga in njegova .. ja jakinja Man* Henigsman. DelavHke veatl. Prihaja pritožba za pritol o vedno večji brezposelnosti. laotemetvo. Iz Jugoslavije prihaja v« velikem policijskem navalu na centrale. Hovjetaka RaaiJa. Lenin je reorgs" » svojo vlado; Trocki je bil premeščen is od<* za važno f oddelek za ekonomijo. komunisti pttbk. 8. januarja Novice iz starega kraja Iz Slovenije* Tragikomičen spopad dveh zakoncev Dne 14. okt. so pripeljali v mariborsko bolnišnico z istim vozom zakonski par 52-letnega upokojenega slugo Uhla Alojza . j„ 37 letno Uhl Angelo ii Nasipne ulice na Pobrežju. Oba sta precej hudo poškodovana. O dogodku, ki je razburil vso tamkajšnjo okolico, smo izvedeli na* slednje podrobnosti: Uhl se je vrnil z neke trgatve, kjer se je bržkone napil imarhi-ce, ki je povzročila pri njem nerazsodnost in bojevitost/. Iz neznanega vzroka je mož vstal iz v postelje ter z nožem napadel leno Angelo, ki je dobila poškodbo na hrbtu in več vbodljajev na glavi. Prestrašena žena je zbe- sVih potrebščin so se zelo dvignile. Pridelek je slab, denarja pa ni od nikoder. MLAD RAZBOJNIK PROS VETA mi dekleti, zavedni in močno navezani na IvoJ dom. Gospodarske prilike so ju napotile, da sta že zgodaj odšli služit v tujiho, odkoder sta se v mamino veselje redno vračali domov. V vrati članic hruške** "DobraČa" sta bili med prvimi, obe zelo čislani Igralki in pevki. Njuna "zadnja služba je bila v beljaških Toplicah. Predzadnji ponedeljek zvečer je "Mojcka po končanem delu spremljala lajšo sestro v njeno spalnico; nepregledni temi pa sta dekleti i" mli t n h velikim kazenskim senatom, v katerem so pod predsedstvom s. o. s. Kralja sodelovali s. o. t. Brelih, dr Fellaher, Lederhas in dr Pompe, se je danes zagovarjal komaj 24 letni, nekoč zaradi tatvine že kaznovani delavec Avgust Ručman iz Domžal, ki je bil obtožen razbojniškega napada na neko delavko, obehem pa Še prestopka zoper javno moralo, ker je omenjeno prisilil v nečisto vanje, a da bi bila mera polna, mu je obtožba naprtila še nekaj uspelih vlomov in navadnih tatvin,. Obenem z njim so prišli na zatožno klop še sedlar Feliks zala na verando ter z nje skočila Rihtar iz Domžal, obtožen, da je na tla. Pri tem si je poškodovala še nogo. Mož še ni odnehal, kajti prišel je za ženo na cesto v spodnji obleki ter ones^eščeno Angelo spet obdeloval z nožem. Takrat pa so priskočili o£evidci, ki so ženo rešili pred pobesnelim možem; dva izmed njih sta ga z latami tako obdelala, da so mo rali še moža prepeljati v bolniš- nico. Ročaje, podkve in žeblje so jedli V mariborski jetnišnici so trije šestnajstletnih L. B., S. O. in J. J. v samomorilnem namenu požrli ročaje od žlic, podkev čevja, kose žice in žeblje. Kar je bila ta "hrana" neprebavljiva, so mladeniči občutili silne bole čine. Povedali so pazniku, kaj so storili. Mlade obupance so takoj prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer so jih operirali. SLABA VIN8KA LETINA NA KIZKIJSKEM Mesec vinotok, ki je posvečen trgatvi, vinu in moštu, je prinesel našemu vinogradniku letos veliko skrbi in razočaranja. Trgatev, njihovo najveselejše opravilo, se je izpremenila v riajbolj žalostno. Nikjer ni bjlo slišati veselega petja trgačev, ki je obi čajna ob tej svečani priliki. Namesto vriskanja, veselega sme ha, prijetnih dovtipov srečuješ le žalostne in zaskrbljene obraze. Mnogi sploh niso imeli kaj trgati, tako da z letošnjim pridelkom ne bodo mogli kriti niti obdelovalnih stroškov, kaj še da bi kaj zaslužili. V kolikor ni že trta slabo obrodila radi prevelikega dežja .v poletnih mesecih in prav tako neugodnega vremena v jeseni, je še ostalo nekaterim uničila toča. Ni prizadejala »icer vsem enake škode. Toda pri nekaterih je tako klestila, da jim je pustila samo golo trsje. Mno-Kik*Me 80 tudi Prizadejali na-vinogradniku v jesenskih mesecih Akorci in kosi. Povprečno Jahko ugotovimo, da je letošnji vinogradniški pridelek za 607' manjši od povprečij nega pridelka. Zato so se tudi hitro dvignile cene moštu, *«J ga plačujejo že takoj izpod pneše od 7—10 din za liter. Toda "kljub tako visokim cenam ga nekateri še nočejo prodajati, ker pričakujejo Še vedno porast cen. Hivčnl so p® tisti vftio gradnik I, ki imajo spravljene stare zaloge \'»h še iz let, ko je trta dobro obrodila. Toda takih je zelo malo. V *amo. da je letošnji pride-u'* kvantitativno mnogo manjši Povprečnega pridelka prejš-m. K je tudi kvalitativno slab-" *aj je pokazala moštna tehtna le 16—19 stopinj sladkorja, ..^l^m icftje lani imel mošt 28 * "p;nj. Mošt bo treba sladkati, flladkorja pa ni še od nikoder. «» vinogradniki upravičeno Kitožujejo. da bo prispel prepoz- M r >*> mošt že povrel. Vzrok. (lH J* 'ako mala množina sladkor- J« a moštu, je v tem, ker so mo. r/rozdje že zelo zgodaj potr- l**n «labega vremena, ker I gniti. Na splošno pa mo- nm0 ugotoviti, da je letošnji /.Hd kisel, kakor je bilo turi' vrotAfe, :Su t»ragu zime »mo. Val za-.;r,"J«ni te vprašujemo, kaj bo. .no («a t lati, katerim je pro-Jj"-' vint ,kon, edini vir dohod-m Vjcaterl Sodo z letošnjim wm kom komaj krili obdelovat '* > t roške.MH^flfl skupno z Ručmanom ukradel ne ke vodovodne cevi, nadalje pa Še rešetarja Jožef Debeljak in Marija Pire iz Broda na Dolenjskem in prekupčevalec železja Anton Habjan iz Trzina. Poslednji trije so bili obtoženi, da so nakupili vsak nekaj od Ručma-na in Rihtarja ukradenega blaga. Razen enega vloma je Ručman vse brez obotavljanja priztial, le glede obtožbe za razbojniški napad in zaradi nečistovanja se je izgovarjal in oboje prikazoval precej nedolžno. V resnici se je potem po pričevanju prizadetega dekleta izkazalo, da tisti napad, ki naj bi se bil začel z ropom in končal z nečistovanjem, ni mogel biti tako strašen, da bi se ga malo bolj odločna ženska ustrašila. Toda prizadeto dekle je bilo videti precej plašno še v zavetju sodnikov, kajti ko je Nastopilo kot zasebna udeleženka in priča," je dogodek prav - nepriča kovano opisala celo milejše kakor obtoženec, ki mu je po paragrafih pretila 'pfrecej stroga kazen. Po večurni razpravi in precej dolgotrajnem posvetovanju, je predsednik senata ob 15.30 razglasil sodbo, s katero je bil Ručman zaradi razbojništva, neči-atovanja, vlomov tri tatvin obsojen na 3 leta in pol robije ter na 4 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Prav tako so bili obsojeni tudi ostali štirje obtoženci, in sicer zaradi nakupa ukradenega blaga Jože Debeljak na 4 mesece zapora in 120 din denarne kazni, Marija Pirčeva na 8 mesece zapora in 120 din denarne kazni, Anton Habjan pa na 600 din denarne kazni in 250 din povprečnine. Nadalje je bil zaradi soudeležbe pri tatvini obsojan še Feliks Rihtar na 2 meseca zapora. obe v kopalnem baaenu utopljeni: Sodi se, da je padla Lojzka v vodo, ki k tam nad dva metra globoka i^estra Mojcka da ji je priskočila na pomoč, a da so njuni poizkusi rešitve bili zaman. Se v smrti sta se krčevito oklepali druga druge. Vsa Brpca ae je zavila v žalost, ko so pripeljali utopljenki k nesrečni materi na dom in ju položili ^a mrtvaški oder, Brnška dekleta so ju zasula z venci in cvetjem. ~ .. Ministrski obisk.—Te dni se je mudil v Celovcu minister dela Seldte. Imel je samo interne razgovore z voditelji in predstavniki stranke v Celovcu, Dopoldne se je odpeljal v Beljak in Spital na Dravi, odkoder se je vrnil v Berlin. 600 deklet iz Saške je prišlo na Koroško vršit obvezno delovno službo. Razdelile so se na Zagorje, Pliberk, Miklavčevo, Kapelo ob Dravi, Bače, Drašče, Čajno, Gra^štajn in druge kraje. Glasovi iz naselbin Koroški drobiž Zadnja pot dveh sester.—Kru-glovo družino na Brnci je zadela izredno težka nesreča: na en sam dan je zgubila dve svoji pridni hčerki, 30-letno Mojcko in 26-letno Lojzko. Dobra Kruglova mama dolgo ne bo mogla preboleti bridkega udarca, saj sta bili raj niči njena velika opora v večeru njenega Življenja. Obe sta bili Ated najboljšimi brnski- (Nadaljevanj« • I strani.) so slučajno šli mimo božjih hramov, namreč da je bilo v več krajih "pošpricano" od preobilo zaužite opojne pijače. To se tako tolmači, da so ljudje, ki so dobre volje, šli k polnočnici na-treskuni, pa so prej ali potem, ko so odhajali iz Jbožjega hrama, izpustili iz sebe. Naj bodo veseli, da ni kdo izpustil znotraj hrama, lahko pa je tudi. (Ker je vse božja volja, je menda tudi to.) In vreme. Tako lepih in sončnih dni kot sta tiila božični dan in (Jan prej že ne pomnimo mnogo, mnogo let! Izgledalo je bolj ^kakor v maju ali juniju. Narava se je res čudno izkazala. " Slovenska ženska zveza je imela na božični dan 15 minut trajajoči radijski program. Bilo je nekaj božičnih pesmi in katoliška propaganda. Poudarjeno je bilo prav živo, da je ta zveza za neko izobrazbo, posebno pa za ohranitev katoliške vere, Ko sp pa vabili na pristop paše napredne žene v njih vrste, niso tega nič omenjali, še manj pa poudarjali; v velikih krajih so sploh zatajile svoj verski značaj in tako ao^mnoge zmotile ali premotile za pristop. Potem, ko so spoznale prevaro ali zmoto, so le nekatere odstopile od organizacije, veliko pa Jih je ostalo. Ej, napredne ženske, hrbtenice vam manjka! Morda bi radi vedeli kako amo imeli na plesni veselici soc. smo ta)co velike nadejali.. So-drugi in sodrulnica so se sbrall v večjem Številu in prišlo je velikp naših simpatičarjev, prijateljev in tudi mladine obojega spola. Vaem je aijalo veselje z obrazov in dobra volja. Tudi mir je vladal med nami, nobenega prepira, niti debat nisem opazil, le veselo kramljanje, petje in ameh. Jaz aem jim spet s veseljem atregel a pivskimi listki. Nič zato, ako sem bil v moji kolibi od začetka do konca s izjemo, da me je za malo časa nadomestila moja Cilka (Bog ji daj zdravje in še mnogo veselih božičnih praznikov, kar vsaka dobra ženica tudi zasluži). Pri udeležbi gre največje priznanje klubu 27 JSZ in njega pevskemu zboru Zarji, ker so bili navzoči skoraj vsi in vse. Hvala tudi vsem drugim, ki ste nas poaetili. Članstvo našega kluba vas ne bo pozabilo. Anton Janko vleh, 147. Vzroki poloma Vlada premagala govejo tuberkulozo Po 23-letnem delovanja je bila infekcija znižana Ha polov leb enega odstotka Goveja tuberkuloza, kj je bila nekdaj vir nevarnosti za ljudi in denarne izgube za govedorejee v vseh delih te dežele, je bila končno takorekoč odpravljena Iz velikih ameriških čred, kakor je to razvidno iz nedavne objave federalnega departmenta za poljedelstvo. Razmerje infekcije v vaakem okraju vaake države je bilo. tedaj znižano na manj ko pol odstotka, kar pomenja, da je bila kuga takorekoč odpravljena po dolgoletnem delovanju. Tekom 28 let ao federalni tlvinozdravnl-ki izvedli več kot 232,000,000 preizkusov s tuberkulinom in dali zaklati več kot 4,000,000 goved, v katerih je preizkus odkril okuftenje s tuberkulozo. se kluba št. 49. Poročam,, da smo se imeli prav dobro, vae veaelo in imenitno razpoloženo. Udeležba prav velika, aploh ae nI- m i - Ko je škupina žlvnozdravntkov 1. 1917 započela svoje ogromno delo pod vodstvom drja. J. A. Kiernana, bilo jih je mnogo, ki so dvomili in zasmehovali to delo. L. 192« je poljedelaki dapart-ment priznal akuplno 17 okrajev v štirih državah kot overjene, "countlea", v katerih ja bila goveja 'tuberkuloza znižana na manj kot polovico enega odatot-ka. Tak uapeb v teku prvih še-atih let je opogumil ljudi, ki ao bili na Čelu programa in ki ao verjeli, da ae lati uapah mora doseči vaeakozi širom vae dežele. Ko je dr. Kieman umrl 1. 1927, Je dr. A. E. Wright prevzel to nalogo, ki jo vodl*do sedaj. Dovr-šitev celokupne naloge ae je uresničila Še le v zadnjem Času, ko sta bila dva "countíes" v zadnji državi—California—overjena kot praktično očiščena od goveje tuberkuloze. K temu velikemu uspehu ao priapevale razne okolŠČine. Ena izmed teh Je bilo sodelovanje samih govedorejcev, ki, ko ao ae prepričali, da atvar /re. ao na vae načine pomagali vlififnim 41-vinozdravnlkom. Druga okolŠČi-na Je bila pomoč s strani držav-nfh sanitetnih oblasti. Tretja, ki Je bila velevažna, Je bil razvoj novega tuberkulina s strani raziskovalcev v federalnem uradu za Živinsko gospodarstvo. Z novim sintetičnim tntx'rkulfnom je bilo odkrivanje tuberkuloze jako olaj-mu o. Vzlic končnemu uspehu dolgoletnega delovanja bodo oblasti nadaljevale z nadaljnjimi preizkusi že radi previdnosti, zlasti v onih Čredah, kjer so bila goveda Rpklana radi tuberkuloze. Na tak način bodo goveda v Združenih državah, v kolikor ae tiče tu-berkuloM« najadravejša na svatu. Velika koriat tega uapeha Je tudi v tem, da se Je a tert» priborila vatna bitka tudi v borbi proti človešjg tuberkulozi, kajti goveja tuberkuloza ae zlahka prenaša t odi na ljudi. v Coturno* («round—PIJA. Napiaal Andre Maurois ' (Nadaljevanj* In koaae.) Novica o nemškem predoru pri Sedanu je bila za f^arižane strahovit in docela nepričakovan udarec. Zdaj je Reynaud vendar zbral pogum sa ukrep, ki ga Jt tako dolgo odl%Šal. Da se odkri-Ža generala Gatnelina, ki je U po njegovem kriv poraza in ki ga je Daladier Še zmerom zagovarjal, je sam prevzel vojno ministrstvo, Daladier ju je pa poveril zunanji resor. A kdo naj poatane vrhovni povelnlk? Reynaud bi bil najrajši poklical na to mesto generala Georgesa, toda takšen razplet £i bil *a Gamelina allno mučen. Moža sta ai bila namreč prav tako zagrizeno v laseh kakor Reynaud in Daladier. "Njuno medsebojno vojskovanje," je rekel neki angleški genertl, "jima vzame toliko Časa, da ga jima manjka za vojskovanje proti Nemcem." Tako ae je' Reynaud nazadnje odločil za Woyganda, obenem Je pa ponudil maršalu Petainu pod-predsedstvo vlade. Toda hudo ae je uštel, če Je videl v svojem novem ministrskem tovarišu agolj ime in alavo: Raynaud ai je bil sam izbral naslednika in sodnika. Nesrečni boj med Reynaudom in Daladierjfm se je 6. junija vendar le končal s popolno izločitvijo Daladierja. Mož, ki je bil še malo mesecev poprej gospodar Francije, je izginil v viharju, ki je zajel Francijo, ne da bi sa bila kje slišala le besedica obša. lovanja ali vsaj presenečenja. To ao bili najreanejši med oaebnimi konflikti, ki so tako otežkočall vojskovanja. Porekel bo kdo, da se takšna nasprotja pojavljajo v vseh časih, da sta ljubosumnost ir\ častilakomnost povsod doma, da sta v vojni 1914-18 Clemenceau in Polncare drug drugega aovralila In da je kljub temu Francija zmagala. ■ Rea ja. Toda v prejšnji'vojni Je arčna plemenitost trlumfira-la nad temi atraatmi. Poincare ni ljubil Clcmenceauja, a je vendar- 8 =am V. A. VMtr, «i to J»*. •kin-rMllp VhiWl iL i*ti«u «w frluproBha Narožtta gobpont« Irhimta mftt-ia sa. LawataW Âf. Cklaafa, IlUaota GLAVNI ODBOR . tavašavaun ooaaai i ...........mit a. uwmftta a*.. CMm«*. .......... mt a u«oib a?«., cmm«*. ...........Hi» s. UwmééU av». CMmi*. IIUmU ........m.Mir a Uwaëftte A»*m (Uni*. iulmta ...........Ml» a u««ai, a »«m ottam*. llltMta ................- hi» a Uvatofc Av». cuai«, lulmli podpmbd8bdniki l A»4r«i VWr^a. »er> ...................................VM M A**, irtmiwiu f. ^J** t*1 g'^iagg*'*A*'AL."MVM'tt» a. fr. w*ik.t ac. mii-.^-. wk JSruPfe^K ****** *+nàmHm.......................a» M». SI»WM. ^ IWfr&liÉ» Çm f^Nat p ^.liiijlsl...........Ml» w. Mia aa, c^u^. <»* mm kitmk, (rami «.(haut m<»c»ém*«ià..................... rtwamt a. o.i^r. nl mm «irti StetHàtRl ...........ml w. »u, sttw^wr,. cto. j ooaroDAaan onaiti ^ •Ntk ..................... ........m a. m»i st. a^um*. om» .t.,.,...........M,.,Mi» a Unab Ava. CHmt* lUèiMta ■II» a UwMate A««h CMm«% llllMto m» a. u»»w, iw, as«»», m(*•!•' il a r»am av%. cmnmIm muu. iii. i ........ .im» a. Tn.biw.ll a»»h cmm*. iil ....................••...•.•'•••«••••.«•,.mm a uawri an, hnrra. iii roaoTNi ooaaii iiinnuaâiuuiiiAùtMMixKUl W. Ii| H, BartaaftaM. IV. .........................M..IMI1 Mwkrt* A«*.. ('!•«•!• iU, OM« ....................................«.....lu i», anu, imw |«ni>mmi>n*......................lit tmm si.. tiaiM. h. ».......... M», MNWM, Pi. naoioani odsbki i ....................iml a UwmUW Af«., cklmp, llllnali .................mmii,iiMiim,ll Wwtolaa A««., hn, IIUmIi ...................."mu,.....»illll Armât ctovatam, okto F. A. vtfer. *....... « « |>un«u 4. Utrkk IMI«l,ll,llll jftkh n—1 _..j..jk vhvm fnn mwioiiIuki 9mh vntarlfk jaha trmu »«•k Salta. »rMaMiifc smo mislili, da ao Nemci postali Anglett." Toda nemška propaganda avo-Jega cilja v aprilu 1040 ša zdaleč ni doaefla. Izrazito aovraštvo do Anglešev je bilo doma le v vladajočem sloju, ne pa tudi med ljudstvom. , Po padcu Pariza je Mauroia dobil nalog odlateti v Londof in a radijskimi govori in predavanji saananiti angleško javnoat a katastrofalnim položajem Francije. Piaec pripoveduje, kako ae Je aaman boril sa iadatno pomoč —ker Angleži aaml niao Imeli dovolj vojaštva. Rekel sam našemu londonskemu poslaniku Charlesu Corbinu: "Res čudno, da Anglefti niti V de-aetem mesecu vojne nimajo nikakršne armade 1M "Res je,M mi Je pritrdil Cor-bin, "toda biti moramo pravični. AngleŠi so do poslednje črka izpolnili pogodba, ki amo Jih s njimi sklenili. Napaka ja bila na naši atranl. ker nlamo zahtevali prrav toliko, divizij kakor leta m kda Dejstvo Je: tega nismo nI zahtevali. Pravljica o moči nate obramba in naše M*0inoto-ve črte ja zaslepila naš generalni štab In naše mlnJatre." _____J| I Po aklenitv! premirja Je Cor- le lojalno a nJim aodeloval. Petain P°dal ostavko, češ da ne me* re zastopati politik«., ki bija obraz amernicam, katere Je tako Anglija; tako sem ae aamemu sebi adel otrok ia ločenega zakona. Srce mi Je velelo: "Domovina mi-Je domovina, naj Je Ae prav ravnala ali na." Pamet je pa objokovala prelom med dvema narodoma, ki drug drugega tako potre-' bujeta. Naslonjen ha ladijsko ograjo, sem dolgo strmel v peneče sa morje in v mogočno vojno ladjo, ki Je mirno plula kraj nas. MoJi angleški sopotniki ao v spoštovanju pred mojo boljo nemo hodili mimo mene. Zdajci aem sa apom-nll beaed, ki ml Jih je rekel veliki angleški kritik Desmond Mac-Carthy v slovo: "Kar koli bi se zgodilo, nikoli na bomo pozabili, da so naši prijatelji tisti, kakor so bili." Visoko gori na atolpu Raven-gea ae je utfnil ognjen znak—v svetlih pikah in črticah Ja šla nam nerazumljiva poslanica v svet, je nesebično aluiil pod Fochom. Leta 1M0 Ja bila pa Francija ta. ko razcepljena, politično sovraš tvo tako zakoreninjeno in politična morala talco na dnu, da oaebno aovraštvo ni več poznalo mejf. Vloga poaameinih osebnosti sicer ni bili edina odgovorna za poraz. Vzrok kataatrofe je bila, kakor amo prikazali, prema J hna vojaška, diplomataka in voj-nogoapodaraka pripravljenost zaveznikov. Toda razprtije med mi niatri in pomanjkanje vodnika, ki bi bil narodu valili edinoat, ao vojaki vzele ša poslednjo Šanao. 10. junija zjutraj mi je telefoniral Jleynaudov diplomatski tajnik Roland de Margerie, naj pošljem avojo leno na jug. "Ali ae vlada seli Iz Pariza?" "Da." "Toda prestolnico bomo vendar branili T" "Ne." Tisti trenutek sem vedel, da Je vse končano. Francija bo po Izgubi Pariza postala trup brez glave. Vojna Je bila izgubljena. 2*na predsednika Kmwe v elf a (»tvel teroéa Hk v « «Hi »100 jrtaa-Cene vseh šivljen- teljétJ Ikfck, «ačel«ki odbora sa pomot lütajalü. • C F Majhne In veHfce zahteve - "Oienll ae bom samo z dekletom, ki bo imela majhne ustnice, majhen nosek in majhne Hoge, Razen tega ho tmirAfcr kajpak I-meti tudi majhne zahteve.** Zato Imaš pa ti tolike vetje 1" Odkar ae Ja vojna začela, al Je nemška propaganda zadala cilj, zabiti klin med Francijo in An-lijo. Dan za dnem Je ponavljala rancozom, da ao jih Angleži pognali ,v vojno, da ae pa Angleži sami spl$h ne bore, temveč pošiljajo samo »troje, Francozi šo pa za krmo topovom. . 'Propaganda ni ostala brez uspeha, že zato ne, ker vladajo pri premnogih Francozih prastari predsodki. Anglija Je bila že zdavnaj praj In mnogo dalja kakor Nemčija za Francoze smrtna sovražnica, Resda ae Je od leta 1914 do 1918 lojalno borila na naši strani—na nekdanjih bojiščih severne Francije leži pokopanih 1 milijon Anglešev—toda po svetovni vojni sd nastala nova nesoglasja. Anglija se je bal^, da ne bi Francija postala premočna. In Ja zato neprevidno pomagala pri zo pa t ne m oboroževanju Nemčija. "Mi Angleži," mi Je nekako leta 1180 rekel takratni britanski pariški poalanlk lord Tjrrrell, "ml Anglefi »mo po vojhl storili dve napaki. Najprej smo mislili, da so Francozi, ko so vojno dobili, čez noč postali Nemci, In potem ^ . \ ........... 1 ^ dolgo zagovarjal na avojem diplomatskem mestu. Njegov na alednik Roger Cambon je sledil njegovemu zgledu In tudi odstopil. V poslednjem trenutku Je bil Churchill aprožil miaeJ, da naj bi aa oba Imperija atrnila v enega pod vodatvom ena aame vlada, in tej vladi naj bi načaloval Francoz. Predlog, ki bi bil morda ču deže rodil—če bi bil prišel ne kaj tednov poprej. Takrat Je bila pa Francija Izčrpana jn si nI ničesar drugega Želela kakor takojšnje pomoči—pomoči, ki ji Ja Anglija ni mogla dati. Tedaj Je Anglija začela mlallti izključno samo na organizacijo lastne obrambe. V maju nI Imela dovolj opremljenih divizij, da bi Jih poslala na Francoako; v juliju Ja pa premogla že več ko 1 milijon mož, zadostno pripravljenih za obrambo otočja pred Invazijo. Povsod Je zavladal nov duh odločnosti In obupnega poguma. Nepričakovano spoznanja, da mogočna francoaka vojska ni nepremagljiva In da Ja otoška država zdaj sama v nevarnosti, Ja na Anlrlljo učinkovalo kakor atrela z Jasnega neba. Toda brl-tanako ljudstvo nI obupalo. Kakor v sleherni resni krizi njego-ve tlsočfetne zgodovine mu Ja zavest nevarnosti vlila novih moči. ' ' Dne 2. julija me |e francoska vojaška misija odvezala moja funkcije, Ker ao bili stiki med Anglijo In Francijo pretrgani, po drugi strani sam se bil pa obvezal za venec predavanj na Kar-vardovem vseučilišču, sem se •kl«-i»ll odpeljati v Ameriko. P$iyy\k, na katerem sem se vo-lil, ie bil eden Izmed tistih, ki j<< selil angleške otroke wv Kanado. Na palubi ae Je igralo tisoč otrok v soncu okoli topov, k t naj b| Jih varovali pred sovražnikom. Bojne križarka Revenge In dva ruši les so nas spremljali. Na tej ladji sem Iz poročila, nabitega v podpalubju, Izvedel strašno novico o pomorski bitki pri Oranu. V vsej naerečl, ki sem Jo do-«lv*l rad nje tedne, ml je bila ta novica najhujša. V prvi vrsti sem Francoz, a zadnjih dvajset let aem bil hkrati tudi prijatelj Akcija proti komunistom v Rumuniji Diktator svari sovjetsko vlado Belgrad, 2, Jan. — Poročila is Bukarešte ae glaaa, da Je bilo ve« «ko število kbmuniatov aretiranih v glavnem mestu Rumunlje. Avtoritete so odkrila več komunističnih organizacij, zlasti med železničarji. Diktator Ion Antonescu je podal Izjavo, v kateri Ja naglasil, "da Ja Rumunija dobila garancija od najmočnejša država na ava-u, Nemčije". To deklaracijo smatrajo diplomatlčnl krogi sa ava-rllo sovjetski Rusiji, naj ne okupira uatlj reka Donava in Molda-vije. NacIJake Čete še vadno prihajajo v Rumunijo preko Ogrska. PrvJ oddelki nemška armade ao dospeli do reka Donava ob ru-munsko-bolgarski meji zadnji torek, To vojaško gibanja aprav» IJaJo. v zvezo s koncentracijo sovjetskih Čet v Besarabiji, Veat Is Bukarešte pravi, da Je bil general Nlkola Marlnescu, bivši - Član rumunsk« vlad«, degradiran, Nemška poročila pravijo, da Hitlerjeva čete v Rumuniji dobi-vajo živila In druge potrebščine is NemčlJe.^De! teh bo razpečan med rumunske reveže.! Totalna mobilizacija v Rati H Umdon, 2. Jan. —- Tukajšnji list Dally Mail poroča, da Je prestregel radijsko naznanilo Iz Moskve, da Ja Htalin odredil totalno mobilizacijo oborožene sile. To se je glasilo, da mora biti sovjetska Rusija pripravljena na vae, kar lahko prid« kot posledica najiete mednarodne situacije. < Bomb* §p*t padalo na ir§ho ouomlio i— Dublin, Irska, 2. Jan. — Bojno letalo jr metalo bomb« na okraj Me»t h, ki l«ži 80 milj severno od Dublina. Identiteta letala ni bila ugot*rtJvTK."Ta Je bil že tretji letalski napad na irske kraje v zadnjih dveh tednih. -v Ali ate le naročili Proeveto ali Mladlnakl list avojem« prijatelju alt enrotfnHin v domovino? Ta Je edini dar trajne v redno«! I, ki ga sa mal denar lahko poil je te avnj-IfM ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71 EMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) Pred Jeanom je neusmiljeno zapiral d ver; Maurice ga je moral prositi. Toda on je ostal trmoglav: ne, ne! v lastni hiši ne potrebuje neznancev in roparjev, ki mu razbijejo pohištvo l Naposled je Honore porinil tovariša t ramenom skozi vrata» in stari se je moral vdati, da-si je mrmral zamolkle grožnje. Puške ni bil dal iz rok. Nato, ko jih je pripeljal v družinsko sobo, je prislonil puško k jedilni omari in postavil luč na mizo, se je pogreZnil v trdovratno molčanje. "Cujte, oče, mi poginjamo od gladu. Nam pa vendar daste malo kruha in sira—nam!" On ni odgovoril, kakor da ne sliši. Neprestano se je vračal k tfknu poslušat, ali ne prihaja h pet kakšna druga tolpa oblegat hišo. "Glejte stric, Jean mi je kakor brat. Zadnji grižljaj si je zame utrgal od ust. In toliko sva pretrpela skupaj!" Obrnil se je, ozrl se, če ničesar ne manjka, njih pa niti ni pogledal. Nazadnje se je odločil, rekel pa še vedno nt besedice. Nenadoma je vzel svečo, pustil ostale v temi In skrbno zaklenil vrata za seboj, da mu nihče ne bi slddii. Slišali so ga iti po stopnicah v klet. A dolgo je trajalo; ko se je vrnil, je zopet zagradil vse ter postavil na mizo velik hleb kruha to sir, še vedno s prejšnjo molčečnostjo, ki pa zdaj, ko se mu je bila jeza razkadila, ni bila več drugega kakor politika; saj človek nikdar ne ve, kam ga pripelje govorjenje. Sicer pa se je njih troje hlastno vrglo po jedi; slišalo se je le še divje žvečenje njihovih čeljusti. Oče je vstal, da v bližini jedilne omare poišče vrč z vodo. "Oče, lahko bi nam bili dali vina ..." Fouchardu, ki sta se mu bila polagoma vrnila mir in gotovost, se je zdaj odvezal jezik. "Vina! Saj ga nimam več, niti kapljice! . . . Oni, Ducrotovi, so mi popili in pojedli vse, do golega so me oplenili." Ugal je, to se je vzllc f^jegovemu naporu dobro videlo po mežikanju felikih bledih oči. Ze pred dvema dnevoma je bila izginila njegova živina, delavna in tista, k! je bila namenjena za klanje; odpeljal jo je ponoči ter jo skril, da nihče ni vedel kam, globoko v kakšnem gozdu ali zapuščenem kamnolomu. Cele ure je porabil v to, da zakoplje vse, kar je imel pri hiši, vino, kruh in najznatnejša živila, od nfroke in do soli, tako da bi bil zares brezuspešno brskal po njegovih omarah. Hiša Je bila prazna. Prvim vojakom, ki so prišli, se je celo branil prodajati. Kdo jo vedel, morda so se obetale še ugodnejše prilike? In temne predstave o dobrih kupčijah so se pojavljale v možganih tega potrpežljivega in lokavega skopuha. Maurice, ki je bil prvi nasičen, je izprego-voril: ~ v "Kaj pa moja sestr^ Henrijeta? Ali je že ra>. He dolgo, odkar ste jo videli T Stari je neprestano hodil semintja; pri Um je po strani gledal Jeana, ki je požiral ogromne kose kruha; nato je dejal brez naglice kakor po dolgem preudarku: "Henrljeto? Da, pretekli mesec Min Jo videl; v Sedanu ... Toda Weissa, njenega moža, sem videl davi; spremljal je svojega gospodarja, gospoda Delaherche, ki ga je vzel § seboj na vozu, da vidita prehod armade v Mouzonu šla sta gledat, kar tako—v zabavo." Globoka irpnlja je preletela kmetu trdi obraz. "Morda sta Jo celo preveč videla, našo armado, In še nista ravno predobro zabavala;! kajti že od tretje ure dalje nI mogel človek več po cestah okrog, tako polne 00 bile bežečih vojakov." Z istim mirnim, nekako brezbrižnim glasom je povedal nekoliko podrobnosti o porazu 6. armadnega zbora, presenečenega v Beau-montu, ko je ravno kuhal juho; moral se je umakniti. Bavarci so ga vrgli nazaj tja do Mouzona. Razkropljeni vojaki, blazni od pa^ nike, so mu kričali na poti skozi Remilly, da jih je Failly že zopet prodal Bismarcku. In Maurice se je spominjal brezumnih maršev zadnjih dveh dni ter povelj maršala Mac-Ma-hona, ki je pospeševal umikanje, hoteč za vsako ceno prekoračiti Meuso, potem ko je bil s nerazumljivim obotavljanjem izgubil že toliko dragocenega časa. Moral je biti nedvomno prepričan, da 5. zbor že tabori v Mouzonu, dočim se je ta zakasnil v Beaumontu in se dal tam razbiti. Toda kaj zahtevati od čet, demorali-zovanih vsled slabega poveljstva, pričakovanja in bega ter poginjajočih od gladu in utrujenosti? Fouchard je bil naposled stopil Jeanu za hrbet in je z začudenjem gledal, kako izginja grižljaj za grižljajem. In s suho šaljivostjo je vprašal: "Kaj, aH Je zdaj bolje?" ' Korporal je dvignil glavo in odgovoril z isto kmetsko prostoto: "Po malem, hvala!" t Odkar Ja bil >Hon«• 0.10 0 tednika la............ 0.40 0 tednika Is...........*• &00 d tednike In............ 1JI d tednike ln............. Š.70 U0 0 tednikov In ........... ntf Za Bnepe Je 1. •••••••••«•• la..........»•) ........... Iipotette «podaji knpon, prileüte potrebna vaote denarja al Order v plema in el nereélte Proeveto, Mat. Id Ja vaša PRO0YETA, SNPJ, , 1037 So. Lawndale Ara. Cblcaf o, HL 1) Naslov . ................................. iCL 0. ŠL. ....p» ...........I Uetevtte >........««......... ^. »j^............ •••••••• In ga pripišite k ». 0). 4). t. 0).