St. 93.                                                 V Gorici, v soboto dne 23. avgusta 190?.                                Tečaj XXXI|P
Izhaja trikrat na teden v šestih iBdanjIh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, reeerno tzdauje pa ob 3. trn popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter 3 .Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre-iemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60
1-70
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld.
pol leta........6 , 60 ,   ,     ,   :
četrt leta.......3 ,
Posair:,'ne Številke stanejo 10 vin ¦ Od §3. julija i90f. do preklica izhaja  ob  sredah in sobotah oh i l  uri dopoludne.
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici Stv. il v Gorici r »Gorilki Tiskarni* A. GabršSek vs&l ian od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oC 3. do t S. ure. Na naročila bres doposlan« naročnin« se ne oziramo.
Oglasi in poslanica se rsMnijo po pei&-vretah, 5o tiskano 1-krat 8 kr.,4-krai 7 far., 3-krat 6 So-.TSaU-vrata. Večkrat pa pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame ia spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost^
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič,
UredniBtro
se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v L nadatr. -, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in   praznikih   od   9.   do   12.   dop.    UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorlea. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le uprarniStvu,
»FRIHOREC«
izhaja neodvisno od «So6o» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. '
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
>Gor. Tiskarnac A. GabršSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Učimo se od njih!
To se mora refli, da na*i LJdii skrbijo »zorno za Fnrlanijo'. Karkoli je mogoče, pridobijo. Zato pa tudi vidimo v Furlaniji cvetoče tovarne, vspeš.n obrtni poduk, vidimo, da ima ta mali košček zemlj«* v primeri z drugodi po Jlr?.avi na; več železne Cfsto, \i-diiiio pa tudi, kako se delajo po Furlaniji lope ceste, regulirajo n ke in hudourniki, kako se sistematično dela v povzdigo trtoreje, živinoreje ter potrebnega prometa na spluh, kako se povzdigajo kraji, kakor Gradež, itd. s kratka: vidin.o vsestransko skrb za povzdigo Furlanije v vsakem mogočem pogledi), katera skrb rodi dobre plodove, ker dobi povedi zadostno podpore.
Ta skrb se razteza, umevno, tudi na n»:p:d<>, katere obiskujejo rur'ani;o. I'roii t.iiis domačim boleznim se bojujejo I/bi v. dno vspešneje, znajo si pa pomagati tudi, kadar prihrunii nad cveto?« Kurlanijo ele-t!i(!;tarna msrtča. L'hi si znajo ob tokih p-il.k .It poiskati hitro vir, iz kab rega je mo-gt-<> vajeti pomoč proti takim m,yodam ter j h p ralizirati. Vlada in de?...'na <.b!a>t sta h (m obvezni o takih slučadli, in takoj vidimo započi-to celo akcijo, ki meri na to, iia so odpomore »led vremenske nezgode n;e:iali bedi. Vladni komisiji v navzočnosti samega namestnika pU»»jo zapisnike o >kodi, deželni odbor in deželnega giav.rja se hitro obvesti o b m, sploh storijo se takoj potnimi koraki, da pride pomoč. To se mora reči, da v Uk:h slučajih so laški politiki in poslanci takoj pri rokah, in sicer nastopajo skupno in edino, čeprav jih morda drugače 1 ?; politično prepričanje.
Tako veliko akcijo vidimo zapričct-> sedaj. Letos je tuf-a neusmiljeno bila po Fur-ianiji ter napravila, kakor smo culi že v deželnem zboru, neizmercio Škodo. Takoj pa so se začel: gibati in takoj so si zagotovili prvo potrebno moi\ ^ dm pa .-o zborovali v Gradivu eh Si;ri župani tega poldi^m^a okra/'., k r so se pe.sv-.lovaii o potrebah Fuii.mi _.*. Nav. dl: «» vse fvilkuče, ks ;di tarejo, '.'uhUvaU pa v odpor:j,?- i,A vlade primarne prispevke- za redna «lij, ob-^g.^o^e tudi vzdrževanje r---sla in javno zdravstvo, o :pw davkov za nekaj Ud. bre^ohr-stna po-
sojila  na 10 let, in v dosego   lega  naj gre deputacija županov okoli prizadetih ministrov.
Tu vidimo torej akcijo, ki meri na to, da se korenito opomore bedi v Furlaniji, ki jo nastala vsled letošnjih elementarnih nezgod. Hadi tega moramo dati hvalo vsem onim, ki se potegujejo v omenjeno svrho, ker s leni izvršujejo svojo dolžnost v polni meri, dolžnost, kakor&nc pa na strani Slovencev v deželi ne vidimo, vsaj nikdar ne v taki meri. Zato moramo postavili one, ki skrbijo tako lepo za hiški košček naše dežele, za vzgled ter reči moramo: Učimo se od njih!
Ali kako se bomo učili V Naše ljudstvo, zaslepljeno in fanatizovano, je podalo pri volitvah po večini moč v roke Ijudij, kateri | so mu obljubovali vse dobro na tem svetu, I na onem pa večne izveličanje in mehke to- | tclje v najvišjih nebesih.. Ljudstvo je pač ] verovalo, da .narodno vodstvo" v roki duhovnika mu bo pomagalo, kakor hoče, se poduči o njegovih potrebah in težnjah ter stori vse, k,jr bo potrebno, da se dvigne tudi naš kmet po lestvi napredka navzgor iz večnih sti.-;k počasi v boljše Čase. Ali kaj smo vidfli d(f.s!i,J'fi To .narodno vodstvo* spi, odkar so skonfale volitve, spanje krivičnega, ne gane se ne na levo ne na ih-sno, i le takrat m- vzdrami in zareuči, kadar se ¦ oglasi za kr.nta kdo drugi, ki ni njihov pristaš, j zato pa pravi prijatelj kmeta. .Narodno vodstvo" hodi brez potrebnega znanja naših km.-tskih razmer okoli, po drž »vnem in deželnem zbnriji, brez voljo, storiti kaj za kmeta, delavno pu je takrat, kadar gre proti ¦¦ naprednim poslancem ter proti narodno-napredni stranki. — —
Koliko ima potreb   naš del   dežele,   ali nikjer ni   prave akcije,   nikjer   prave   resne vo'e, deiati v to  svrho, da bi se   naše razmere  korenito   spreobrnile   ter  poiskali viri, odkoder   bi  pritekla   prava   odpomoč. Tega pa tudi ne bo, ker  je na krmilu .katoliška" stranka. Ali se briga kdaj to .narodno vodil stvo"  za kako nesrečo, ki pride nad   našega i kmeta ?   Navadno   ne,   le  ako   se   dreza   in '.   lr.za, se mJce zgme to »narodno vmktvo*, , tol:ko, da se ne t n,re reči, da se ui zganilo. ';          Ali   pa   vidiuio   kdaj   kako   tako   akcijo,
kaKor opisana, nad nami? Nikdar.
Narodno - napredna   stranka   je   hotela st.di po svo.ih poslar.eih, ako bi bila pro«Irla
pri volitvah na celi črti, v dotiki z narodom v vsakem oziru, vsled česar bi bila razvijala v* Iransko delovanje v prid kmeta v spo-razumljenju ž njim in z vednostjo njegovih razmer. Ker pa v vlada* klerikalna stranka, je nemogoče brigati sa tako za nal del debele, kakor bi bilo treba. Klerikalci se ne brigajo za nič, kmet pa naj molči ter misli na večnost, da mu ne bo duša pogubljena. Ta svet je le za klerikalno gospodo; tej naj se godi dobro že tu na zemlji, piskajo oni na dobrote onkraj groba.,,
Škoda, katero si je naredil naš kmet s tem, da je dal v roko moč klerikalni stranki, bo velikanska • taka bo, da jo mora sprevideli tudi najvernejši pristaS te stranke. Ob njej pa bo mlajša generacija spoznavala škodo, katero jej delajo klerikalni mogotci, in posledica mora bili le ta, da stopi na ! krmilo ljudska narodno-napredna stranka z geslom: za kmeta s kmetom l Vso za omiko, svobodo in napredek l
Vzgled, kateri nam dajejo Lahi, mora uplivali na vse živijo med nami v toliko večji meri, ker so vidi v strašni luči poleg laškega delovanja brezdelje .narodnega vod-lva", katero brezdelje gre celo tako daleč, da ee dr. Gregorčiču ni zdelo vredno niti glasov ti za Slrekljev predlog v deželnem zboru, s k terim naj bi se bil povišal prispevek za p drobne vinogradnike v deželnem proračunu Z,i vsa lepa prizadevanja lega poslanca ; na Gregorčičeva .Gorica* le zasmehovan e. .Narodni voditelj* dr. Gregorčič smeši vrlega in unetega kmelskega zastopnika! Za nalogo si je postavil: oviranje delovanja narodno - naprednih poslancev v vsakem oziru. To on s svojimi trabanli tudi izvršuje v deželne m zboru in izven njega ter po svojem časopisju. To je njegovo pozitivno delo za kmeta!
Luči, luči potrebuje naše ljudstvo, da bo videlo vzglede, kako delajo .liberalci* za ljudstvo in kako spijo klerikalci pri pravem narodnem delu - luči potreba, da spozna one, ki ga imajo za nore«, ter jih končno pahne od sebe skupno z vsemi »petrefakli*.
XIV. glavna skupščina
»Zaveze avstr. jugoslovankih učit društev"
V TrStU.               (Konec)
Glavno zborovanje so je vršilo v petek dop. od 9, skoro do 1, ure pop. v dvorani hfltela .Evropa". Dvorana je bila natlačena.
Zborovanje je otvoril predsednik „Za-veze" g. Jelene, ki je pozdravil navzoče v krepkih besedah. Zavezino zborovanje je učiteljski parlament, od koder se čujejo želje in pritožbe učileljstva. Učiteljslvo je važen faktor v narodni vzgoji, važno je pa tudi, da je učiteljstvo zavedno in Inteligentno, v kar pa je potreba dostojnih plač. Učiteljstvo so bori za svojo pravice. Nasprotniki šole In učitcljstva se ne borijo dostojno. Učitelji so jim inferiorni, s« prodajajo za kos kruha. Boj učileljstva je postal toliko težavnejši, odkar so se našli tovariši, ki nasprotujejo ter celo zasmehujejo njihova stremljenja, Svoj čas je ljubljanski Škof zatrdil deputaciji .Zaveze*, da zastavi vso svojo moč v to svrho, da nastane sloga med učiteljstvom in duhovščino. Nade učileljstva pa so niso izpolnile. Učitelji pa imajo vendar le še dobrih prijateljev. Končno se je spomnil govornik presvetlega cesarja, čemur je sledil trikratni klic: Slava I Na cesarski dvor so odposlali izjavo udanosti.
Nadučitclj Strm šok je poreč«! o učiteljski organizaciji in njenih namenih. Na to sta prišla na zborovanje Hribar in dr. Tavčar, burno pozdravljena.
Učitelj GangI je potem pojasnil stališče naprednt ga'slovenskega učiteljstva. Neki slov. politik mu je l. 1899. svetoval krotkost in ponižnost, ali krotkost in ponižnost bi izkopali učiteljstvu grob. Treba pa je, oprostiti se verig in dvigniti se do uglednosti. Po-vdarjal je značajnost, kdor ni sam značajen, ne more vzgajati značajev.....Zakon kar naravnost ukazuje učiteljstvu čuvanje ugleda in osredotočenje delovanja v vzgoji in poučevanju. Za napredno učiteljstvo se bori za svoj ugled, pa tudi hrepeni, da bi se dvignil ugled šole in učiteljstva na tisto mesto, katero zasluži, in odkoder naj se razlivajo žarki vede in omike po celi naši domovini. Poročal je g. GangI tudi o mladinskem slovstvu. Sprejeti sta bili ti dve resoluciji:
Križarji«
Zgodovinski roman v štirih delih.
Polj ki spNal H. SienLtettirz        'PuM   Podraži.
D.ujv';
>l>a,* poseže mu Zbišek nakrat v besedo, »res« :;iea jo to! Toda pozneje s«' ljudje govorili, da je kneginja Uingala, /apazivSi, da »i prilifno, da bi bila zona izbram-ga Škofa (kajti oni, dasiravno oženjem, ^' ni hotel odreei svojega duhovskega stanu) in da t-ikirn zakonom ne more biti božjega blagoslova, za-htrupila svojega moža. Ko .sem jaz to slišal, proprosil sem nekega svetega puJeavnika pod Lublinom, da me odveze to moje obljube.«.
»Bil je to sicer puščavnik,« dodA smej a je se Bog-danski, 2 toda ali je bil ob enem tudi svetnik, tega «0 vem, kajti zasačili smo ga v petek v gozdu, kako je razbijal kosti medveda s sekiro in mozek sesal iz njih, da mu je kar vrelo po grlu.«
i Toda rekel nam je, da mozek ni meso in da si je bil izprosil dovoljenje, da sme v petek vživati mozek, a to radi tega, da potem vidi v snu Čudne prikazni ter zamore drugega dne do poludne prerokovati.«
»Nil, \\\\U odvrne Matija. -Zala Uingala je vdo-| viea, lii te moro pozvati v svojo službo.«
»Zaman bi mo vabila, kajti jaz si i/.borem drugo gospodieino, kateri hoeem služiti do smrti, katero potem tudi vzamem za ženo.«
jpoišei si pppre-j vitežki pns.e
»O'da! Ali mar ne pri rede vitežkih i gor po kra-ljieinem porodu ? In Se pred porodom ali po porodu opaše kralj ne samo jednega z vitežkim pasom. In jaz se postavim vsakemu po robu. Knez bi mo tudi no bil prekolalil, ee bi se mi ne bil povspel na zadnje noge.'
;Ondi bodo boijši nego si ti.«
s Kmeta iz krakovske okolico jameta klicati na to:
sMili Bog ! Tukaj pred kraljico ne nastopijo zgolj taki kakor, si ti, marveč vitezi, ki slove po vsem svetu. Tu se bodo borili Zaviš iz Garbova in Farurej, DobeŠ iz Olesniee in Povala iz Tačeva, Pasek Zlodej iz Biskupie, Janko Našan, Abdank iz Gore, Andrej iz Brohotic, Kristin iz Ostrova in Jakob iz Kobiian. Kako so hočeš kosati, s temi, s katerimi se niti tukaj, niti na dvoru! Češkem« ali na ogerskem nihče ne more kosati. Kaj praviš? Ali si mar bolji nego oni? Koliko let imaš?«
»Osemnajst,« odvrne Zbišek. -»Torej te!slednji kar stisne med prsti.«
*Bomo videli.«
Starejši Matija pa reče:
»Slišal sem, da kralj bogato obdaruje viteze, ki se vračajo iz litvinske vojno. Povejte, ki bivate tukaj, ali je to resnica?«
»Kajpada, da je to res!« odvrne jeden plemič. sPo vsem svetu je znana kraljeva darežljivost, samo, da sedaj ne bo lahko priti k njemu, ker je došib v Krakov dokaj gostov, ki so dospeli na kraljičin porod in na krščenje, da tako skažejo čast in poklon našemu kralju. Čujemo, da pride tudi kralj ogerski in pravijo, da dospe eelo cesar rimski ter dok*j knezov in vitezov, ker se vsaki nadja, da ne odide praznih rok od tod. Govorili so eelo, da pride tudi sam papež Bonifacij, ki takisto potrebuje naklonjenost in pomoč našega vladarja zoper svojega protivnika v Avignonu. V takšni gneči bo težko dospeti h kralju; toda kdor tjekaj dospe ter mu pade k nogam, on dobi od njega bogato nagrado.«
»To hočem tudi storiti,, ker sem si nagrado zaslužil, in ako napoči vojna, pa še pojdem na njo. Nekaj blaga sem naplenil, nekaj pa sem sprejel v nagrado od kneza Vitolda, torej pomanjkanja ne trpim; pač pa se mi bliža večer mojega življenja in na starost, kadar že moč zapušča človeške kosti, jo Človek zadovoljeli, ako ima svoj miren kotiček.«
»Kralj je rad videl one, ki so se vrnili iz Litve z Jankom iz Olešnice;  sedaj vsi ti živijo v izobilju,«
1. TJčiteljstvo, združeno v .Zavezi", naj j Siri in priporoCa v nakupovanje tiste mladin- ; ske knjige in druge spise,  ki jih pohvalno omenjajo »Zavezini* listi.
t. Šolski voditelji naj delujejo na to, da bo vsaka šola naročnica in skupnica onih mladinskih knjig, oziroma spisov, ki jih pohvalno omenjajo in priporočajo »Zavezini* listi. Sklenili so odposlati tudi nastopni dre resoluciji;
i, Nauenemu ministerstvu: »Upravni odbor »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih uči--teljskih društev« kakor tolmač avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva, zbranega na glavni skupščini dne 15. avgusta 1902. v Trstu, prosi: Visoko minislerstvo za uk in T^gocaife" blagovoli takoj Tešiti protest slovenskih tržaških stariš ki je bil odposlan dne 7. julija J89&. visokoisterau radi slovenske ljudske šole.*
t. Državnim poslancem: »Upravni odbor »Zaveze avslrijfkih jugoslovanskih učiteljskih društe?\ kakor tolmač avslr. jugo-slov. učiteljstva, zbranega na občnem zboru dne 15. avgusta 190i. v Trstu, Vas naj-uljudneje prosi, da blagovolite »kategorično« zahtevati od roinisterskega predsednika, da resi utok, vložen od slovenskih tržaških sts-rišev radi ljudskih šol dne 7, julija 1899. na visoko c. kr. sainisterslvo za uk in bogo-časije. — Ob jednem se Vas prosi, da blagovolite zastaviti ves svoj vpliv v svojem parlamentarnem klubu, da deluje slavnoisli na to, da. dobe tržaški Slovenci potrebnih ljudskih, kakor tudi srednjih šol, ki mu gredo po božjih in človeških postavah.
Pri banketu je bilo več govorov. Župan Hribar je med drugim omenjal tudi izborno organizacijo učiteljstva, katera, ako stopi v zvezo s češko in poljsko, bo moC, ki bo stala vredno poleg nemške organizacije.
Nadučitelj G r e g o r i n je povdarjal zavednost tržaških Slovencev, dr. Rybaf povdarjal važnost okolice, ali ako se ohrani . v Trstu, kar je slovenskega, dobi mesto sčasoma (drugačno lice. Tržačani imajo barvo slovenske trobojnicel
Dr. Tavčar je msd drugim opozarjal da ako spada večina naroda analfabetom, potem smo izgubljeni. — Nasprotniki hočejo potisniti učiteljstvo nazaj, kjer je bilo. — Reakcijonarstvo je tisto, kar vam in nam največ škoduje. — Zvečer je bil koncert v »Narodnem domu« v Barkovljah. Drugo jutro se je odpeljala večina izletnikov v Benetke.
DOPISI.
Iz Kobarida. (Raznoterosti.) — V nedeljo je bil starodavni sejm v Idrskem (vas 20 minut ob cesti proti Gorici.) Na ta dan so imeli Idrci vedno godce in ples; brez tega ni sejma! Na?i Kobaridci so posebno zvečer najljubši gostje. Prihaja jih pa tudi res prav veiiko, in ako njih ni vsled slabega vremena, v Idrskem ni pravega veselja. Staro prijateljstvo med Eobaridci in Idrci se pokazuje posebno na ta dan. — Lani ni bilo godcev zaradi »svetega* leta, dočim se je v Kobaridu plesalo. Vkljub temu je ljubi Bog med letom poslal v Idrsko svojo šibo v podobi — tifusa. Do 70 bolnikov so Šteli v istem času; veliko žrtev je zahte-
vala ta bolezen. — Letos na »sejm« je imel v Idrskem mašo prosluli kaplan Ciril, katerega so nam poslali v Kobarid le za zdraž-barije. Tudi pri tej maši v Idrskem je Ciril stresal zdražbarije s svojega strupenega jezika. Nedolžne starodavne navade, da so imeli godce, jim Ciril ni privoščil. Pikal jih je prav strupeno, — in naravnost nesramno je spravil v zvezo z godci —- : ifus žalostnega spomina. Idrcem ostane njegova pridga dolgo v spominu. Nedolžno zabavo enkrat po dolgem času naj bi Bog pisal Idrcem v greh, kaplan Ciril in vsa njegova črna družba pa si pridobiva zasluge za 3veta nebesa, ko se neprenehoma veselijo po farovžih, praznijo sodove ter se roastijo z obilnimi darovi kmečke^ preprostosti. Kmet jj pritrguje od ust najboljše grižljaje in njih znosi v fa-rovže, kjer se košati gospodična kuharica, ki je večja gospa nego vse kmečke gospodinje vkup. Veselo življenje po farovžih ni grešno, greh pa je, ako se kmet včasih malo razveseli, greh je, ako imajo Idrci godce ob sejmu. Rajni dekan Je k še ni trpel, da bi se v r^ših cerkvah razlagale take neumnosti, k*> koršne si dovoljuje zdaj naše predrzno ka-planče. In zato ga je ljudstvo ljubilo! — Cel dan je bil dež; šele po 10. zvečer se je malo zjasnilo. Kobarideev ni bilo, zato je bila vsa zabava bolj domača in manjša. Drugi dan popoldne pa je bilo v Idrskem vse živo, ker smo šli tje Kobaridci v prav obilem številu.
Ker sem že omenil zdražbarja Cirila, naj povem, kaj ta človek zdaj dela na polju zdražbarstva, jeze in sovraštva. — Redko kje se toliko čita kakor v Kobaridu. Tu je Čitalnica že od 1. 1871., »Občinska knjižnica* imenitno deluje, skoro vsaka hiša ima kak časopis, — in tu snuje »Bralno društvo* na »katoliški" podlagi, t. j. društvo za poneumnevanje ljudstva, ker le neumno in nevedno ljudstvo se daje voditi iz farovžev po komandi ljubeznivih gospodičen kuharic. In farovške gospice celega okraja imajo strašno velik apetit na Kobarid, kjer bi rade skamvale svoo veliko moč; samo oblast nad farovži in gospodi nunci jim je premalo l — V nedeljo je poklical Ciril v gostilno »pri firški bisagi* nekaj brumnih možice v, ki so zares sposobni za farovško tlako. V nedeljo bodo baje imeli ustanovni zbor; bralno sobo bodo imeli v tisti gostilni »pri farški bisagi*. — Novo društvo bo skrbelo, da bo farška bisaga vedno polna. Kaplan Ciril bi šel rad že bogat iz Kobarid«!, — p?, ne da bi vrnil našemu domačinu Gabrščeku nad 500 gld., katere povrniti je pred Bogom on dolžan.
V ponedeljek bodo tu občinske volitve. Kakor povsod, tudi tu ne pojde gladko. Ob takih prilikah so Kobaridci imeli vedno stranke, toda vselej so ostali med seboj prijatelji tudi po volitvah. Zdi se, da farovški hujskači hočejo letos Kobaridce bolj razcepiti, da ostane pristno farško sovraštvo tudi po volitvah. Kako znajo sovražiti politi-kujoči nunci, na kogar dobe piko, to je stara reč, in tako sovraštvo bi radi zanesli tudi med naše mirne Kobaridce. Čujem namreč, da neizogibni kaplan hoče tudi tu zgago delati. Povem mu, da bo ves trud zaman. Pazi naj pa na svoje lepe laske in fantovski klobuček. Utegne se pripetiti, da ne bo žel le »podoknic*, ampak tudi zaušnic
— in tarrat naj milo vzdihne in reče: .Kar sem iskal, to sem našel!"
Tisto cesto od Kobarida proti laški meji že merita inženerja od glavarstva. O tem neverjetnem škandalu, kako se na državne treske ljudstvu brce delijo — mora biti govora tudi v deželnem zboru meseca septembra. Povemo še enkrat, da ne bomo mirovali, dokler teh troškov ne preprečimo. Se že Se najdejo pota, da spravimo v pravi tir kolesca po nekaterih glavah. Za norca se pa res ne pustimo imeti.
Ournače in razne novice.
Naročnikom naznanjamo, tla vstavimo^-list-a-1, septembrom vsem onim, kateri so nam na dolgu iz prejšnjih let ter onim, kateri nam niso poslali se ni$ na ra^nn tekočega leta. Kdor se temu pozivu ne odzove čim prej, bodemo pri-morani naročnino vsekakor izterjati.
Osebna test. — Poljedelski minister je imenoval gozdnonadzorstvenega komisarja drugega razreda Karla Bos iz i o, viteza Thuraberg in Jungenegg, komisarjem prvega razreda.
Trg sv. Jerneja prične letos, kakor smo že naznanili, v ponedeljek 25. t. m. —
Opozarjamo naše deželane, ki pridejo v Gorico na ta trg po svoje potrebščine, d a ne pozabijo naših slovenskih trgovcev in obrtnikov! Svoji k svojim!
Vipavska železnica. — Ponovno se zagotavlja, da bo otvorjena Vipavska železnica oficijelno dne 15. septembra. Ali ker nekatera neznatniša dela dotlej ne bodo še gotova, se izroči železnica javnemu prometu nekoliko časa pozneje, menda tako, da se bomo mogl. z oktobrom že peljati na Vipavsko po železnici.
Razpis Štipendije t. — Razpisujejo se trije deželni štipendiji po 600 kron, ki jih je ustanovil deželni zbor s sklepom 10. septembra 1888. v spomin štiridesetlcnice vladarsiva Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa I.
1.  Deležiti se morejo le ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v te'} grofiji, slušatelji prava, medicine, eventuelno modroslovja, politehnike ali više poljedelske šole — na katerem avstrijskem vseučilišči — skozi vsa leta vseučiliščnih študij, držeč se obstoječih postavnih predpisov.
2.  Prosilci naj podajo vloge deželnemu odboru do 15. 10. 1902. in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in o dosedanjem napredovanji.
Razpisujejo se dalje 4 deželni štipendiji po 409 kron za dijake z Goriškega, kateri so  dovršili  srednje in stopili v visoke šole.
Pri podelitvi se bo gledalo na to, da dobita te štipendiji  dva dijaka slovenske in
dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, sme se nakazati štipendij dijakom druge narodnosti.
Štipendiji se bodo izplačevali v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučilišcno matrikulo in pozneje, da obiskuje učilisče.
Dotične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do 15. 10. 1902. in naj se jim priložijo spiičevala zrelosti, vboštva in vpisa v eno izmed visokih šol.
Oh, ta jezica 1 — Dornberški klerikalci in njihovi pomagači popokajo kmalu od jeze, ako gre tako naprej. In to radi veselice društva »Naprej*, ka'era je vspela prav lepo in tako' povbljnd, di klerikalnim zdraž-barjera to kf. ni po volji! V vnai številki »Norice* in fc r rismojenca* črtamo dolge klo-basarije in zvitarije, ki «e sučejo vse okoli te preklicane »naprednjaške* veselice! Obirajo drugega za drugim, in ko so obrali vse. so s? spravili v ,Prismojencu* v četrtek na one gospodične, ki so sodelovale pri veselici. Pravijo jim »frajlice*... dve hiši jih imate dvakrat pet »za ocft&rtt*, zato jih razstavljajo na odru ob liberalnih veselicah, ali nikdo jih ne mara... Falotje, ki pišejo v falotskega »Pramojenca*, so prispeli z napadom na gospodične, ki so sodelovale, pač le tje, kamor ne dospe nikdo drugi nego le klerikalni falotje. Ali prepričani smo, da napadanje ni prav nič vznemirilo prizadetih gospodičen, kajti »Prismojenec* je tako malo-vreden list, da ni drugega pričakovati od njega nego malovrednost. Od barabe se more dobiti le barabštvo. In tako barabskega lista, kakor je »Prismojenec* ni; menda za to ne, ker ga piše katoliški duhovnik in pomaga katoliški žurnalist s »katoliško* roko! Gospodične odgovorijo na ta napad s tem, da prihodnjič zopet nastopijo ali kako drugače delujejo za društvo. To bo odgovor »Prismojeneku*, pa če bo še bolj zelen od jeze, nego je sedaj.
Narodno delo na »katoliški" pod-lngl, — Znano je vsakemu onemu, ki pozna razmere na deželi, kako težko je prirejati narodne veselice s petjem, tamburanjem, igro ali deklaraacijo, kakor se navadno glasi vspored naših veselic. Vsakdo, kdor pozna naše prebivalstvo na deželi, pa tudi ve, kako blagodejna uplivajo take veselice na sodelo-valce kakor tudi na ostale udeležnike. Take veselice pripravljajo naše kmečko prebivalstvo do duševnega napredka ter ga odvračajo od lenarenja in ponrumnevanja, imamo na deželi dokaj pevskih in bralnih društev, ali le še premalo veselic. Toda, kar jih je, so klerikalcem trn v peti. Z napopolnejšo sigurnostjo smemo pričakovati, da vsakikrat, kadar priredi kako tako društvo, katerih je le malo ali nič v klerikalnih rokah, kako veselico, bo napadeno dotično društvo v jednem ali drugem naših farovških listov. Napad ;jo predsednika, člane, zlasti ako je kak učitelj poleg; sedaj pa so storili korak naprej, začeli so napadati tudi naše narodno ženstvo. Ako se kaka gospodična žrtvuje s poučevanjem v . petju ali tamburanju, ali z deklaraacijo aH igro ali kako drugače pri društvu ter končno nastopi na odru, pa lop po njej! In sicer (Dalje v prilogi.)
»Nu, vidite! Toda jaz se takrat še nisem vrnil, marveč sem se boril dalje. Treba vam je namreč vedeti, da so ono slogo med kraljem in knezom Vitoldom plačali Nemci. Knez si je pridobil zvito zastavnike potem pa: hajd nad Nemce! Gradove jim je razdrl in oplenil, viteze pobil ter ugonobil dokaj ljudij. Nemci so se hoteli maščevati ob enem s Svidrigelom, ki je k njim pobegnil. Napočil je znovič velik pohod. Sam veliki mojster Kondrat je odšel z mnogimi vojaki na vojno. Oblegli so Vilno, poskušali z izdajstvom priti v mesto, toda ničesar niso dosegli. Ali na po-vratku jih je padlo toliko, da se vseh skupaj ni vrnila niti polovica.
Postavili smo se na bojnem polju po robu še Ulriku iz Jengingena, bratu- velikega mojstra, ki je gospodar simbijski. Toda on se je kneza vstrašil ter potuhneno pobegnil, in od tega časa je vladal mir mesto se zopet stavi. Neki sveti prerok, ki je po razbeljenem železu hodil bos, je prerokoval, da od tega časa, dokler bo svet stal, ne dospe niti jeden oborožen Nemec več pod Vilno. Ali če. bode tako, kdo je k temu največ pripomogel?«
Po teh besedah razprostre Matija iz Bogdanca pred se svo,e široke in nenavadno močne roke in drugi, kimajoči z glavami, mu pritrjujejo:
»Da, da! Prav pravi! Tako je U
Daljši razgovor jim pretrga trušč, dohajajoč v sobo skozi okna, ki so bila odprta, kajti noč je bila
topla in nežna. Od daleč so se fiuli človeški glasovi,! razgetanje konj in petje. Vsi so se temu začudili, kajti bilo Je že pozno in .mesec je že visoko priplaval na nebo. Gospodar, Nemec, steče venkaj pred krčmo, toda gostje še niso utegnili izprazniti svojih vrčev, kar se on urno vrne ter reče:             .                            i
»Nekaki dvorniki se bližajo.«
čez trenutek se pojavi pri vratih mladenič v modrem jopiču ter v rudeči gubasti kučmi na gl&vi. Obstane pri pragu, pogleda po sobi ter zapazivši gospodarja, reče:
»Obrišite stole in mize ter prinesite luč; kneginja Ana Danuta se hoče tukaj vstaviti, da si počije.«
To rekši, je odšel. V krčmi je nastalo gibanje. Krčmar je klical skupaj družino, gostje pa so osupneno gledali drug drugega.
»Kneginja Ana Danuta,« spregovori jeden meščan, »ta je hči Kiejstutova in žena Janoša Mazoveškega. Ona biva že čez dva tedna v Krakovu, pa je zgolj za malo časa odšla v Zator obiskat svojega brata kneza Vaclava ter se bržkone sedaj vrača.«
»Boter Gamroth,« zakliče drugi meščan, »pojdimo v skedenj na seno, kajti to je za nas preveč odlična družba.«      Q
»Da potujejo po noči, temu se ne čudim,« reče Matija, »kajti po dnevu je soparno; toda vprašanje je, čemu prihaja v krčmo, ko pa ima samostan pred nosom?«
Na io se obrne k Zbišku:
»To jo lastna sestra zale Ringale, ali razumeš Y« Zbišek mu pa odvrne:
»Tudi  mazoveških  gospodičin  mora biti  dokaj pri njej.«
II.
Med tem vstopi skozi vrata kneginja, žena srednjih let, s smehljajočim se licem, imajoč& na sebi zeleno obleko, ogrnena z rudečim plaščem, opasana s pozlačenim pasom, opremljenim z veliko zapono. Za njo so šle dvorske gospodičine, nekatere bolj priletne, druge pa še celo mlade, imajoče na glavah vence, . spletene iz rož in lilij, ter nesoče večinoma pljunke v rokah. Bile so tudi take, ki so nesle v rokah cele kupe cvetic, nabranih očividno na potovanju. Takoj se je napolnila vsa soba, kajti za gospodičinami so dospeli še dvorniki. Vsi so vstopili veselega I.««*, glasno so razgovarjajoč ali popevajoč, kakor bi bili napojeni od čara prekrasne noči in od jasnega odseva meseca. Med dvorniki sta bila tudi dva pevca, jeden s pljunko, drugi pa z gosli za pasom. Neka deklica, še povsem mlada, nemara je imela še le dvanajst let, je takisto nesla za kneginjo malo pljunko! ozaljšano z medenimi žreblji.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« pozdravi kneginja navzoče ter obstane na sredi sobe.«
»Na veke  vekov, amen,« odvrnejo vsi ter se ji globoko priklonijo.                                    (Halje priile.j
Priloga J*" it 83. z dne 23, avgusta 1902.
se drznejo žegnani falotje takim narodnim j gospodičnam vreči v obraz nič manj in nič več nego to, da se izpostavljajo, ker se ne morejo oddati! Po tolikem trudu dobijo v katoliškem listu tako plačilo! ....Tako daleč gredo klerikalne lumparije. Kar se tiče napadenih gospodičen v Dornbergu, moramo še povedati, da je v deželi malo rodbin, ki bi dale otrokom tako dobro vzgojo. Na take hiše smemo biti ponosni, kajti to so vzgledne rodoljubne hiše, v katerih je tudi požrtvovalnost doma. Nastopajo pri veselicah in pri vsem narodnem delu, ali za vse to pride klerikalni lump s tako podlostjo, .kakor prej opisana, nad nje. Iste gospodične hi "njih" matere so unete odhornice družbe sv. Cirila in Metoda, ki so veliko nabrale, aranžirale veselice in silno pridno zbirale za »Sol. Dom*, In to se v času razdora. Sedaj pa jih klerikalni lump v farovških listih tako plačuje....
Klerikalci delajo tako sistematično, ker njim je do tega, da bi ostalo ljudstvo neumno, nevedno, aH toliko bolj udano v voljo božjo in pa toliko bolj priklenjeno na črno suknjo. Oni vidijo v naših narodnih veselicah nevarnost zase, ker kjer se ljudstvo komika, je prva posledica t?, da obrne hrbet svojim Črnini zapeljivo m in izkoriščevalcem. Zalo hočejo zatrdi naša druSlva in nase veselice, zato opravljajo in stnetijo v javnosti nase rodoljube, učitelje in celo narodno ženstvo, da bi jih odvrnili od sodelovanja, da bi dnritva propadda, ljudstvo pa postajalo vedno nammejse. Take so fntencije klerikalizma.
Žito pa je dolžnost nas vseh, delati s podvojeno močjo v to svrho, da nastane med rta?,.i čim več pevskih in bralnih društev in on vet lepih narodnih veselic. Z »sramovanje v katoliških lišlh bodi nam vspodbuda za cnergicnis« delovanje v svrh) narodne pro-svet«. Lv s ?Likiui delovanjem odpremo Ijud-Ivti od, in kadar se to zgodi, bodo zaprla usta' klerikalcev. Njih bevskanje bo odmevalo > kot ve le? jek iz daljave t Nafle narodno ;--:i«lvu pa prosimo, naj se m ozira na :-'povscJtic v kkrikulnih listih, marveč naj jim odgovarja s podvojenim narodnim delom! Klerikalci bi r*di popolnoma poueumnili nase ljudstvo, alt naša svtta dolžnost je, delali, da so to ne zgodi, kajti iz poneumni-nja vodi !<ot v popolno narodno pogubo. Ako bi klerikalci dobili nafte ljudstvo popolnoma v roke, bi bilo kmalu konce Slovencev l
Tako je narodno delo na katoliški podlagi ! Zato pa j« tudi sveta dolžnost iiaS!h rodoljubov, zatirali klerikalno Časopisje, ker je strup za naše ljudstvo. Proč s farovs»imi listi, kateri ne spoštujejo niti našega narodnega zenstva več! Proč ž njimi! to bodi parola natrga pravega rodoljuba!
,SIot. krščansko mtsltte dijaštvo*. — Tudi »IVismojenec* je prinesel oklic, da se bo vršil sestanek slov. krščansko mislečega dijaštva v Ljubljani na dan 27. t. m. Predavali bodo na tem shodu, kakor pravi oklic, o hoRH^ojMliji, o civilne«},« zakonu, o vulka-nizmu, cerkveni upravi, inkvizicij in lakih rečeh, o kakšni slovenskem narodnem vprašanju ne duha ne s!uhi!
Prijatelju na grob.
(Kr. Grunta rja.)
I.
Tja \<:i Miii» >Iž.... vrNfcajr, jHvpovnjo, P«t..v,- T-a-i- «¦> !M?.\vnk»--t:i*.'. tu IiuljV istsslf so rivz tilj« \ato ?a .-tEji daljnimi tja v daljne kraj.*.
Tja vi-ii smo Sli... krog t»i* jo za«um<-lo po .iirni-m En br-.vnivjn«>!:i ooeanu. :'a nami so jokali tam v pristanu, a v nas vi-sfijV mlado jo kipelo.
Tak polni upov, «snj sm<» s«1 ntz«tnli: na <W'Mn«, lt«vo... naM J»r.mni jila-d glasili sn so v jasnem, tiv.kf-ni f-ft.-i, in im;!ii upov smo napivj ve-lali.
II.
A pri;!a starka je in zamahnila; spustili' vosl.i roko obledelo, okrog so tožiM vodo zašumefc in ladja Tvoja s« je potopila.
'/ njo V9», kar sanjal si v mladostni sanji; « nam so trepetalo šibke roke ko zrli plaho v grobe smo globoko, in sklonili glave v pričakovanji.
III. Ti spavaš zdaj, in nad teboj Šumijo življenja našega šumnr valovi.   . ti spavaš v mir«, glej a nas vefrcvi • na daljna pota brez nuru podijo.
Kaj čaka nas? kje cilji so usodi? Si slišal starko, ko je. odvihrala, kako se zlobno nam jo nasmejala? -  Strah nas je ž<;... a dalcd so še prodi... A «.
.KršCansko mislecih' ali »katoliško mislečih" (na Čelu oklica stoji .sestanek slov. krščansko mislečega dijaštva* na koncu pa »sklicatelji IV. sestanka slov. k a t. mislečega dijaštva" — torej sami ne vedo, ali mislijo krščansko ali katoliško; najbrže ne mislijo ni C!) dijakov je malo, le nekaj tako po Čudnih potih v objem klerikalcev vrženih iautiLkov^ zato pajio sestal glavni kontingent tega »dijaštva* iz »žeminaristoVf. Ta shod bo pravzaprav shod bogoslovcev. Le tako radi lepšega so zabelili sestanek tudi s predavanji nebogoslovcev. Na tem sestanku nastopi tudi kakor čitamo, neki Mesija LavrenCiC, član »Danice*. Če se ne molimo, je goriška dežela tako  srečna, da  je rodila tega Mesijo.
Predaval bo j) civilnem zakonu *!_______  ..
Najznačilnejše na vsem tem je pač ta prikazen, da ostane sestanek brez vsakega razmotri-vanja kakega našega narodnega vprašanja I No, pa koncem konca je to le umevno, ker klerikalci so brezdomovinci, in prav mladina se ne sme dotikali narodnih vprašanj, marveč se mora rajši baviti z jezuitsko zvitarijo, katera bo bržčas florirala, zlasti pri predavanju o inkviziciji.
Pravo naše dijaštvo ostaja daleč proč od takih akademičnih društev na katoliški podlagi in od takih sestankov, na katerih se vslvarjajo zvitarji iti noznačajniki!
Na Trnovem nad Gorico priredijo jutri lepo narodno veselico, katero vspored smo zadnjič priobčili. Ta veselica peče tamkajšnjega vedno sladkoginjenoga nunca,- zato lop po njej! V „Prismojeucu' pravi, da bo na Trnovem ples ter pika g. učitelja, da on priredi ples. Zavijač ni toliko pošten, da bi rekel, da bo na Trnovem veselica, na katere koncu je tudi ples; veselico pa priredi društvo, kakor smo naznanili. — Dolgo časa so čakali prilike, da udarijo po trnovskem g. učitelju, t:6, sedaj so jo dobili — toda ,Pri-smojenec* naj le bo prepričan, da na njegova podtikanja in denunrijucije ne da ni kdo niC več. »Prisumjenec* pravi tudi, da očetje trnovski radovedno povprašujejo, jeli naloga učiUiljcva prirejati javne plese ali mladino vcrsko-nuruvnn vzgajati. Mi pa trdimo, da iiijedi.-n trnovskih oči lov tega ne povprašuje, pač pa je povprašal ?.e marsikdo teh očetov, zakaj je trnovski g. nune skoro zmerom skriv-nostno-sladkogiiijcn, celo lam, kjer bi nikakor ne smel bili, lor kako vpliva to na versko-nravno vzgojo. Svetovali bi torej .Prismojeni u% naj ravna lepo svoje ljudi, g. učitelja trnovskega, ki je miren in pameten človek,, pa naj pusti v miru.
Ker pa so zlobneži napadli že naprej jutrišnjo veselico, priporočamo vrlim Trnovcem in sosedom, da se je udeležb v obilen* številu, pa makari če se dopisunu v ,Prismojena]' radi trga od jeze žolč razlije!
K občinskim volitvam v Ulitemberga. Pišejo nam: Potem ko je Pavlica pri več volitvah prt-padel kol klerikalni agitator in zadnjič tudi pri občiuskdi volitvah, pustil si je tedaj nalašč nekaj pogreškov, da je mogel obč. volitve razveljaviti. Mej tem pa je odprl »osmico*. suntal in delai zdr.ižbc v grozoviti meri \m vsi občini, da se je kar kadilo. Odprl' je svoj rojeni sicer trdo zavezani mpSnjiček ter razprel silovito agitacijo tudi po   bližnj.h   občinah   med   žejnimi   svojimi
Evangelij v Vipavi in okoli Vipave.
Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov.
Spisal V. A. Schmidt evangeljski župnik
v Gorici.
(Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K*č.)
(Dalje.)
3.  Matija Amigon, javni noltr, gospoda pl. Schnizenbaumba oskrbnik (Ambtmann) in podložnik gospoda pl. Linthierija.
4.   Baltazar Vovk (\Valtisar Vouckh), podložnik gospoda pl. Schnizenbaumba.
5.  Matija TroSt, podložnik gospoda pl. Linthierija.
6.  Adam Cividator (Ciuidattor), oskrb-n;kov (Ffleger) sin.
7.  Jurij Magajna (Juria Magainia), podložnik gosp. pl. Ltnthierija.
8.   Jtkob Smuč (Smutsch), podložnik gosp. pl. Lmt.hierija in zastavnik (Fendrich) pri stotniku četrtnije (Viertlhaubtmann) dež. odbora na Krasu.
9.  Matevž Perklič (Parkiitsch), podlolhltc gosp. pl. Lanlhierija,
. Mihael Schneider, rob (Vndersass) gosp. pl. Lanthierija,
11, Hans Amigon (sic!) posestnik (Ai-genthumer) in utelešen v  deželno  knjigo in
flomišljeniki. Da je v tretjem razredu prodrl s svojimi kandidati, je v čast pripisati sosednim kler. občinam. Kar vse črno je bilo, kakor so privreli iz Škrbine, Malega Dola, Svetega, iz Šmarij itd. Mnogo je skakal tudi znani Štrancar, kurat, in posial na boj za Črno stvar Lukovčane iz Štanjela. Za napredno stranko je došlo le nekaj pomoči iz Dornberga in Branice. Sicer pa so tudi klerikalci tod mnogo želi. — Kako"je uganjala komisija, sestavljena po županovi želji, ni lahko popisati. O tem kedaj pozneje. Pribito j-, da sO tujci krivi, da je v III. razredu zmagal očka župan, kateremu za vso jezo, preklinjanje, stroške in druge neprilike borecih se strank, kakor dobremu kristjanu pač nič mar ni, a svoj trud in troške si bo že znal povrniti iz občinskih jaslij, ker v tem se mož izborno razume. — Kakor za tretji, tako tudi za drugi in prvi razred je dobil iz vseh mogočih krajev in lukenj brez števila pooblastil, za katera bi se sicer živ krst ne zmenil in spomnil, Ali vkljub temu, vkljub prehvapljenju tujcev in vkljub temu, da vsled utrujenosti v kratkem času se vrtečih mnogih volitev so naši voditelji in prvaki nekoliko odnehali od napornega dela, pojdemo v obeh razredih navdušeno na volišče s popolnim upanjem na zmago.
Nesreča na Vipavski Železnici. — V sredo popoludne okoli 3. ure se je pripetila blizu železniške postaje v Prvačini nesreča. Vlak, sestoječ iz dvanajst vagonov, v kateri vozijo pesek, je bil namenjen, da odrine v Gorico. Drugi vagoni so bili že prazni, le v zadnjem io še delali. Vlak bi moral stati ua miru, dokler se vse delo ne skonča. Med vagoni se je nahajal delavec Andrej Pelrevčič, iM- let star, menda iz Bukovice, Ko se je pa začel vlak nenadoma premikali, je streslo Petrevčiča, da je zgubil ravnotežje ter padel pud vlak. O vagonov mu je šlo čez nogo, potem šele so vstavili vlak. Delavci so sicer hitro priskočili ali nt bilo mogoče, preprečiti nesrečo. Pri padcu se je poškodoval Petrovčič tudi na životu in po glavi. Pripeljali so ga takoj v tukajšnjo bolnišn:co,- Delavci so te nesreče obdolžili' takoj nekega asistenta pri podjetju, kateri je slišal od strani delavcev dosti britkih, '* •* da jo prezgodaj dal znamenje za o           — Stanje ponesrečenega delavca je tako, da ranjenje po telesu in glavi ni nevarno, ampak nogo mu odrežejo. Za to ni rešitve.
•Slovensko bralno In podporno društvo
v Gorici se udeleži slavnosti 35-letnega obstanka »Čitalnice* v Kanalu z društveno zastavo. Kdor Želi se udeležiti hv slavnosti, naj se oglasi v ,Gori§ki  Tiskarni*   A. Gabršček.
Davek na pivo. — Ministerstvo je zavrnilo načrt, po katerem se je imel zvišati davek na pivo, na drobno prodano, od K 220 na K 340 za heklo. — Gorici prinese to škode kakih 10.000 K. Koliko pa vino-rejcem, ker vsled cenenega piva ne morejo prodati vina!
la Gradeža so se povrnili v sredo oni otroci, ki so odšli pred časom v te pomorske kopelji iskal ozdravljenja škrofuloze. V Gorico jih je prišlo 85 v 6 zardinjerah. Odšli so zajedno tudi oni iz Gradca, 47 po številu, in iz Ljubljane, od koder jih je bilo 20.
Klepetulja. — Neka Uršula jo stala v Četrtek v jutri pri izvoznem trgu ter klepetala z neko drugo žensko. Kar je prišel mimo neki voz, in ker se ni umaknila, jo je vrgel na tla, in zadnjo kolo jej je šli) čez nogo, K sreči jo je le malce pritisnilo, drugega ni. Strah pa je imela seveda, in baje je sklenila; da bo man.» rivorila pa več pazila na vozove.
Ogenj. — V noči na Četrtek je gorelo v Sovodhjah v hlevu in seniku Ant. Tomšiča. Ogenj so pogasili šele proti jutru. Šfcode je okoli 2000 K, ki je pa krita z zavarovalnino.
Dva meseca ječe je dobil neki 19-letni Josip Berginc, zidar, kateri se je pred 4 leti pregrešil nad dvema deklicama.
Pretep. — V Versi v Furlaniji je bilo prišlo na dan letne ,šagre" do pretepa med fanti, v katerem sta bila težko ranjena dva mladeniča Donda in Godeas. Vzrok poboju so bili baje neke ljubezenske razmere. Ranjeni sla tudi % dekleti. Oba mladeniča sta dobila kmalu zdravniško pomoč. Vso reč ima sedaj sodnija v rokah.
V vodnjak pri Soškem mostu se je zaletel konj z vozom, na katerem so bili štirje Podgorci, ki so odleteli z voza. Prihiteli so iz bližine ljudje, ki so vstavili konja. Konj se je bil splalil. Oni štirje so se malce opraskali.
.Zavarovalnica goveje živino' v So-zanl vab! na veselico s plesom in tombolo, katero priredi v nedeljo dne M, Avgusta 1902. na vrtu g. župana h, Mahorčiča. Začetek točno ob 4. uri popoludne, Vspored: 1, A. Nedved; .Popotnik", možki zbor s Mverospcvom in tenor šolo, % A. Murko: •Napoleonov samovar", igra. 3. Vogel: »Cigani*, možki zbor. Vse te točke izvaja sežanski pevski zbor, Med točkami s vira godba. Dobitki tombole so: kvaterna: škropilnica; činkvina: plug; tombola: junica.
Vstopnina na koncert 40 stot., listki za tombolo 40 stot,, plesni komad 20 stot,
Odbor..
Javni ples priredijo fantje v Solkanu dne 24. t, m. na dvorišču g. Alojzija Mozetiča.. Svira oddelek goriške godbe. Zvečer bodo prostori čarobno razsvetljeni z lučjo ,Ekp' -..or".
.Bralno-pevsko društvo v MrlJI" pri Ajdovščini priredi dne 31. avgusta plesno veselico na prostoru g. A. Nussdorferja,.
Bazglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — Meseca oktobra se otvori peti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je.slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja,, zlasti se pa poučuje teoretično in piiktično v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe
v knjigo s predpravicami, takozvano ,Gild-buch* (torej posestnik, ki je ime! gotove predpravice.)
12.  Jakob Grošelj (Grossel), kovač, podložnik gospoda KobencMa,
Od Sv. Jurija (-Šturije).
13.  Baltazar Šiplja (Waltisar Schuapla) posestnik s predpravicami kakor pod 11, H ms Antigon.
14.  Andrej Pregl, posestnik s predpa-vicami, kakor zgorej.
15.  Baltazar Pregl, posestnik s predpravicami, kakor zgorej.
16.  TiboJd Pregl je tu Ji v tem seznamu, bival je pa v grofiji Goriški (imel je pa gotovo v Sturijah posestvo ter bil radi tega na/.nanjen pod Slurje.)
Od .mavte« (Col.)
17.   Gregor Lušnik (Luschnickh), dež. odbora goriškega davkar (je oddajal col ni no dež. odboru goriškemu.)
18.  Jurij Pregl, čolni kontrolor (Gegen-schreiber des Aufechlags alda). •
Iz Crnegavrha.
19.    Gregor Čuk (Tšchuckh), župan {Supan) in podložnik gosp. pl. jtmthierija.
Iz Št. Vida.
20.  Andrej Lipovš (Lipousch), podložnik sodnije v Rihembergu ter poveljnik (Befeels-man) pri stotniku četrtnije na Krasu. (Torej predstojnik Jakobu Smuču v Vipavi.)
21.  Štefan Križan.
22.  Gašper Volulčič (Wolulzitsch).
23.  Baltazar Distel.
Vsi ti trije so iz neznanih krajev.
Ob zanimanju, katero dajejo naravno pobližnje življenske okoliščine teh 23, sem šel za vsemi sledovi, in sem dobil nastopno — vsekakor le malekonstni plen:
Imena pod št. 4, 5, 7. 8, 12—21 se nahajajo še dandanašnji (posebno pogostoma Pregl) v isti nespremenjeni obliki, doCim se je ime pod št. 20. spremenilo v Lipovšček; ¦ v ostalem pa je moglo ime L;povšfiek obstajati samostojno poleg imena Lipovš.
Čutstvovanje s posameznimi zastopniki teh imen, kolikor sem jih mogel dobiti, je prineslo le pri imenu št. 13., (današnji pisano Sipla in Schapla) poročila v precej izdatni meri.
Ta družina obstoji v štirih vejah v Ajdovščini, in'v Sturijah ter ima ohranjeno nastopno živo poročilo o svojih evarigeljskih prednikih :
(Dalje pride)
? tem predmeta brezplačen pouk m priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t j. sploh za vse, 28 K, ali za v.es tečaj 336 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanib jopic za ponoči, Štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, Sest srajc, Sest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, Sest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj). Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko Šolo, morajo: 1. dovršiti ?.e 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2, znati citati, pisali in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave: 4. predložiti obvezno pismo staršev al! varuha, da plačajo vse stroSke; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrse-vale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. ProSnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra 1.1.glavnemu odboruc.kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. T prvi vrsti se v gospodinjsko Šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v soli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
30.000 kron znaša glavni dobiček olomuske razstavne loterije. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno dne 25. septembra ter se izplačajo posamezni dobički od prodajalcev v gotovini le z 10* popustom.
Razgled po svetu.
Praški »Narodni lMv« potrjajo vnovič, da se pripravlja osebna sprememba na čelu namestnistva za Primorje. Grof Gcč3S da zato ni zapustil Trsta, ker si prizadeva,.] da dobi drugo mesto, a ga sedaj ni na razpolago takega primernega mesta. Imenovanju grofa Gofissa senatnim predsednikom navprav-nem sodišču da se je uprl predsednik istega sodišča, grof Schonbom, ki da je pred ministrskim predsednikom najodločneje zastopal stališče, da je po imenovajih zadnjih let onemogočen avancement dvornih svetnikov na upravnem sodišču. In ministerski predsednik da. je uvaževal ta razlog. »Narodni lisly* se nadejajo, da bo presumtivni naslednik grofa Goessa, dvorni svetnik Simonelli, na svoji težavni poziciji povsem nepristranski postopal ter hvalijo istega, ker se je priučil hrvatskemu jeziku.
Požar t tržaškem St. Križu. — v* sredo zvečer je začelo goreti v. pohištvu Martina Trtjaka. Zgorelo, je seno, druga oprava, pohištvo, poslopje. Živino so rešili. 81-letno staro mater so potegnili s težavo iz postelje. Sin se je pri tem ožgal. Posrečilo se je ogenj omejiti; ako bi ne bilo hitre pomoči, bi bila zgorela tudi sosedna poslopja.
PoJJ. — Povodom bivanja našega cesarja v Pulju bo mesto krasno razsvetljeno. Pa tudi bojne ladije in erarični objekti bodo razsvitljeni. V svrho take Uuminacije so izvolili poseben odsek. Naznanjeni manevri se bodo vrSili par ur izven Pulja.
Umetniška razstava t Zagrebu. — V* soboto 16. t. m. je bila otvorjena v Zagrebu druga hrvatska umetniška razstava, ki obsega slikarska, kiparska, arhitektonska in umetno-obrtna dela. Razstava kaže, da ima hrvatski narod dokaj umetnikov. Razstavljenih je del okoli 250.
Kaj vse se v Celju ne konflscira? — ,D. Wacht" piše o grofici Ghotek, soprogi avstrijskega prestolonaslednika: »Mi nočemo grofice Ghctek za cesarico in mi si je ne damo vsiliti od nikogar! Mi vemo, da bi imeli v njej grobokopa naše narodnosti in mi ne bomo norci, da bi si dajali vrv okoli vratu. Gospa grofica si bo torej, če bo hotela sedeti na prestolu, morala istega naročiti od mizarja za svojo privatno potrebo, ali pa bo morala potrkati kje drugje, če je kaj praznega. Z Avstrijo ni nič! Mi vas nočemo madame1"
Pripominjamo, da »Deut. Wacht* ni bila zaplenjena. Akp bi pisal kak slovanski list tako, bi ga hitro zaplenili, uredništvo pa poslali v luknjo!
Laski kralj dospe na potovanju v Berolin v Magdeburg dne 27. t. m. in sicer
se bo vozil s svojim dvornim vlakom. Tam ga počakajo oni častniki, ki mu bodo na razpolaganje tekom bivanja v Nemčiji. Na postaji v Wildparku se snide laski kralj isti dan s nemškim cesarjem. Dne 28. U m. dospe kralj v Berolin. Dne 31. t. m. odpotuje nazaj v Italijo.
Nemške surovosti t Iglavl. — Odkar so Nemci s pomočjo obstrukcije dosegli kapitulacijo Clarvjevega minislerstva, so uver-jeni, da jim je vse dovoljeno in se čisto nič ne brigajo za zakone.
Ko je iglavski podžupan Inderka.prepovedal plesni venček, pripomnil je tajnik slavnostnega odbora, da je obdržavanje slav-nosti že dovoljeno od namestnistva. »Haiten Sie* s ihul* (držite gobec) odgovoril nu je na to podžupan. Tako postopanje dozdevalo se je nekemu navzočemu Sokolu vendar pre-surovo in je očital podžupanu, da vendar ne pristoja tako odgovarjati. Ta opazka je podžupana tako razkačila, da je dal Sokola takoj aretirati. Osem redarjev je gnalo na to do-ticnika na policijo, fanatična nemška drubal pa je temu činu ploskala in tulila znano nemško iredentistično pesem »Die Wacht aru Rhein".
Ko so prihajali Sokoli, jih je pred poslopjem .Češke besede' nemška druhal vspre-jela z divjim tuljenjem in žvižganjem. Vsakemu posamičnemu Cehu sledila je tolpa nemških divjakov, ki so prežali nanj kakor divje zverine. Ker je nevarnost postajala vedno veča, zahtevalo se je od podžupana, naj pozove vojaštvo na pomoč, česar pa isti ni hotel storiti, češ, da to še ni potrebno in da bi se iglavsko prebivalstvo po tem le še bolj razburilo. Veliko razburjenje pa se je polotilo med češkimi gosti, ki so bili zbrani v .Besedi*, ko so prinesli krvavečega Sokola Ko-mareka, katerega je neki Nemec z nožem sunil v glavo. Najhujše pa je bilo zvečer, ko so se hoteli gostje na vozovih odpeljati. Nemška pijana iz zdivjana banda se je liki volkovom vrgla na vozove in Čehi so morali zopet povrniti se v »Besedo* ter tam čakati, dokler je prišlo vojaštvo na pomoč. Še-le potem, ko je vojaštvo razgnalo nemške divjake, so se mogli Čehi odpeljati.
ToI&toJ. — Po listih gre vest, da je sklenil veliki ruski mislec Tolstoj preseliti se na Rumunsko ter ondi preživeti svoje poslednje dni. Carmen Sylva (rumunska kraljica) ga vabi opetovano v Rumunijo. Baje je določil tudi, ako umre na Ruskem, da naj ga. prepeljejo v Rumunijo.
Barski generali Botha, Devet in De-larey so dospeli na Nizozemsko, kjer so bili presrčno sprejeti. Pozdravil jih je rotter-damski župan; od tam so odšli v Haag, kjer je govoril navdušeni množici Bolha, ki je rekel med drugim, da še ni prišel čas, da bi mogli bursfci poveljniki povedati vse, kar jim je na srcu. Šli so tudi na obisk h Krfi-gerju. Čez teden dnij se vrnejo na Angleško.
Žepni pisalni stroj. — Kakor poroča neki angleški tehnični list, izumil je nekdo v Ameriki tako majhen pisalni stroj, da se ga lahko v žepu nosi okoli. Iznajditelj tega stroja je Evgen Mac Clean Long, sin iz zgodovine znanega generala Longa. Ustanovila se je že delniška družba s skoraj pol milijona kron ustanovnega kapitala za izdelovanje teh strojev. Aparat sestoji iz neke škatlje iz kavčuka in iz stroja iz aluminija. Zatrjuje se, da se more že v dveh urah naučiti raba stroja ter da se' s sedemdnevno vajo zadobi popolno izurjenost.
Na Francoskem. — V Saint-Meenu se je pokazal nenavaden slučaj pobožnosti in vdano-*i v Boga. Kmetje so se šiloma uprli zaUjučenju samostanske šole, zabari-kadirali so ves samostan, obmetavali orožnike s fcamenji ter jih blagoslavljali z — gnojnico. A ko se je orožnikom po pravcatem boju, pri katerem je bilo na obeh straneh več ranjencev, vendar posrečilo podreti zid ter vdreti v ženski samostan, so našli tu nekaj divnega: Sestre so ležale v molitvi, vse zamaknjene, videli so tu le telesa, duše pa so bile gori v nebesih in nikakor niso utegnile brigati se za orožnike in komisarje, vse polite z Iepodišečim parfumom, katerega so pa sestre pred bitko same pripravljale. Takrat namreč niso bile Se njih duše pri Br»a* gibalo se je stoterih pridnih rok, razmišljalo stotero umnih glavic, kako bi bilo možno ugnati in poraziti nečloveško, trinoSko oblast, ki se. upa motiti jih v njih pobožnih poslih. Šele, ko je začela bitka, so zadoneli psalmi in litanije, ki so bife vroče olje na ogenj strastno raznetih kmetov in kmetic.
Francoske nune t Švici. — Švicarska vlada je iztirala te dni vse one nune, katere so prišle v Švico z namenom, da se ondi nastanejo.
Rasne Testi. — Advokata dr. Ldbla, bivšega dež. poslanca nižjeavstrijskega, so aretirali, ker je na sumu sleparije in pone-verjenja. — V Kraljeverogradcu so obesili 20. t. m. 25-letnega Ivana Jaroša, ki je lani umoril 15-letno Marijo Suhanek, jo razkosal ter deloma sežgal. — Laški kralj je podpisal odlok, po katerem se ne bodo več prisiljene! devali v železje. — V četrtek so se odpeljale z ljubljanskega kolodvora v Ameriko zopet 103 osebe. — V Libeticah na Češkem je zaklal 21-leten hlapec Cinder deklo Urban-kovo; storil je to iz ljubosumnosti. — S Sv. Ileltne je bilo poslanih v južno Afriko 1000 Barov, med temi tudi general Cronje s svojo ženo. — V Oseku so obsodili na smrt 17-letno iitorilko svojega otroka. Sodbo je cula povsem mirno. —
Književnost.
Zemljepisni atlas. - Izšel je V. pl. Haardtov zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom; priredil profesor Fr. Orožen. Izdanje II. s 14 zemljevidi in listom, razlagajočim 1. zemljevid. Atlas je odobrilo c. kr. ministerslvo za uk in bogo-častje. Vsebina je ta-le: 1. Važnejši temeljni pojmi v razumevanje zemljevidov. 2. Okolice Ljubljane, Gorice in Trsta. 3. Kranjsko in Primorsko (Trst Gorica - Gradišče in Istra) [Goro in vodopisni zemljevid.] 4.) Kranjsko in Primorsko (Trat, Gorica-Gradišče in Istra.) 5. Avstrijske planinske dežele. 6. Avstrijsko-Ogersko (Gore- in vodopisni zemljevid.) 7. Avstrijsko - Ogersko. 8. Srednja in južna Evropa. 9. Evropa. 10. Azija. 11. Afrika. 12. Amerika. 13. Avstralija in Polinezija. 14. Polute.
Haardtov zemljevid je znan kot dober in pripraven. To vidimo (udi v Orožnovt izdaji, ki je prirejena spretno v vsakem, tudi jezikovnem pogledu. Zato je atlas prav pripraven za ljudske šole ter odgovarja svojemu namenu.
Cena je K 1'40 vin.; posamezni zemljevidi stanejo po 16 vin. Prodaja knjigarna Hulzel na Dunaju.
Tržne eene.
za 100 kilo*
Kava: Santos   .......   K    180— do 200*-
Sasdoraingc .....   ,     260'—   ,   S80 —
Java  .      .......     250- -   ,   YJQ'—
Portorko.......     26<r-   ,   f80*-
Cevlon.......,     360--   ,   380*-
Sladkor..........      87 —  .    89*-
Speli............     160— ,   18<r-
PetrolIJ v sodu    .......   ,      36-   .    87-
v zaboju......,       13-—  ,     1SM0
Maslo surovo........»        i-—  .      2"20
kuhano........        240  »      260
Ho&a: Ogersba.
iLO   K 27 80, Št 1   K 27-20,  St. t K   26-60,
, .3   , 26-—,   .   -t   .  25-40,  . 5 .    2460,
St. 6 K 23 80.
Otrobi debele........ .   K  10*40 do"!>—
drobne.........   ,   10-—  »  11*-
TurSIca nova.........   ,   1180  .   1320
stara.........   ,   ti*»0 .   14-—
Oves..............   16-50  .   18*-
Dunajska borza 21. avgusta 1902. Skupni državni   dolg v notah   ... 101 gld Skupni državni dolg t srebru .... 101    , Avstrijska zlata renta.......121    . Avstrijska kronska  renta 4%   ... 100   . Ognrska zlata renta 4%......131    , Avstro-ogerske bančne delnice   ...   15   K	75   kr 60    , 65    , 10   . 25    , 85 vin 75    »
	70   ,
Nemiki drž. bankovci za 100 mark .117   , 20 mark.............23   »	OS   , 41    ,
	06    t
Italijanske lire..........84   ,	30   ,
Latarijak« #tavllk«,
17  avgusta 190T
Gradec...........38   74   25   18     6
Dunaj............25   55   43   86   45
Naznanilo.
Z ozirom na to, da so je preselila c. kr. okrajna in okrožna aod-nija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopjo v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisaniprporočati slavnemu občinstvo na deželi ..vojo dobroznano gostilno
„Pri zlatem križu" (pri Lizi)
t Kapucinski ulici katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove.
Svojim roj sikom v mestu in na de-želi se toplo priporoča mlani
Ivan Katnik, lastnik.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 ¦ ¦  GORICA       Via ''iardino H priporoča
pri«*«« hal«      AJttftn     B,,|*W||» *•-'
In črna vin«     ^Dlp      mmUm**m in
i? vipavskih,     <$8K         lata ran I h
furlanskih,            W           »Inngrnatoif.
Dostavlja na dom in raxpoityj« po icltmnki n« vse kraj« avstro-ogerske monarhije v sodih od fiS litrov naprej. Na zahtevo poiilja tudi vmrm.
Podpisani pripor©«* slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvln.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdl^evega mlin« v Kranju, nadalje iraa tudi raznovrstno pljttSe, n. pr.: francoski Gognac, pristni kranjski brinjuvoc, domači troplnovoe, fini rum, razllžo« vina, gomilo« (Stnfl, Ciril Metodovo kavo; In Cirll-Metodovo milo tar drugo v to atroko »padajoč« blago. Postrežb« lota« in po zmernih cenah.
ZodUSnf-n spoitovanjem
Josip Kutin,
trgovec v SemeuMM uHct »t. 1 v Jastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
Železnato
LEKARJA
Piccoli-ja
v Ljubljani.
I Dobrni sevktairnah
krepca okrvne, nervozne in slabohieoseDel
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna  Piccoli
„prl Angelu*-Ljubljana, Dunajska costa.
Pollitrsta steklenica velja 2 K. Zunanja naroČila izvršuje lekarnar   Gabrijel Piecol! v Ljubljani ločno, ako se mu poSljo
znesek, ali po postnem povzet«.
Je v razprodaji v lokarnah v Gorici, Tolminu, na Primorskem, v Trato, Istri in Dalmaciji a K 240 steklenica.            3
Zahvala.
Globoko potrti vsled bolestne izgube našega iskrenoljubljenegf*> nepozabnega sina, brata, strica, ujca, oziroma iurjaka, gospoda
Frančiška Gruntarja,
e. In kr. enoletnega prostoTolJcn-korporala r 27, peSpolku In abiturjonta,
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za prisrčno sočutje ob bolezni in smrti, dalje za tako neštevilno, čestilno spremstvo dragega ranjkega k zadnjemu počitku in za podarjene krasne vence najiskrenejšo zahvUo.
* Zlasti pa smo dolžni zahvaliti se prečastiti duhovščini,  občinskemu starešinstvu, p. t. gospodi došli iz Ajdovščine, Gorice, Sežane in od drugih krajev, dijakom-sošolcem in  domačim pevcem pod vodstvom g. jurista Premrla za petje obeh ginljivih žalostink. Šmarje pri Ajdovščini, 19. avgusta 1902,
Žalujcčl ostal!.
Čistilna voda  >  >  5
L > „Reale"
i/. vrt-lrov Muihius, lastnina
Henriki Mattoflija v Budimpešti
u> toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot :i=ijholjo ristitno sredstvo. Odlikuje m w\u\ množino **«*li »(»hiuhfr« in grenke ¦•¦•tli, katero ima v «i?l»i ter * svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorico:
Lekarna G. B. Pontoni.
pisalni  stroj  „ IDEAL"
VkWJ*
i^M
V*boJa 8*nstaoUo.
Jasna pisav« mi pr%'#» tto z^ltr*- <"rk»* Stroj je jako trpežen. Na i»(it*u<-m u mjjd.Tj.t!-mnrt pa ki r ju »Ah 4- t> i/iiv.iv. na hm-ipptnetti papir,u 8 -10» n* tan;kpns papirju II— 16. Najviše pri;mnt+ tf-r \>t%a t.\u»^a Muerkamke kmilntmm. — ZlaU s\.ii:j>. HeHin (maj VMH.)
ClavBO zastopstva u Avitrs - Ofersko:
Dunaj III. 3. Heumarkt 9.
Iščejo se zastopniki n deželo.
,1
kleparska delavnica
v Umi
i ulica S*. Autoita štev. 1.
Podpisani se toplo pripo-1
. oča svojim rojakom v mesta j
F in »a deželi za izdelovanje I
, vseli kleparskih izdelkov, .
J kakor: cevlj a v»t$«, žlebe a I
I stavb«,   kuhinjske priprave   M. I
T Prevzema  tudi   vsaka   po- j
pravo   po   zmernih   cenah. '
Zagotavlja točno postrežbo
udani
Karol Čufer,
klepar.
Christofle & C.^
c in kr. dvorni založniki
tint                                                                                                     miku
Heinriehhoi" Dunaj i. Opern Ringr 5.
Tožko posrebrnjeno
namizno orodje In poiodja vseh vrst
(žlice, viltee, nožt itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbera najlepših modelov.
¦Mr* Ilustro van cenik na zahtevanje. -^MOJ
Vsi Chri8toflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Karol prašaV
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
leta 1881. v 6orici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
:i3,
priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvellic~ža vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno _____               črk na perilo.
Milijon dam uporablja
„FEEOLIN".
Vprašajte Svojega zdravnika, oo ni »Fcoolin« najboljše lepšalno sredstvo zn koio, latie in r.obo!
I NnjncMHtfjfii obraz in najtršo roko dob((o hilro nrislokratuko tinost iu obliko t uporabo .Feoollna*.
j .Kecolin« je k 42. iinjplonionitejih in najsvcSjili zeljišft Heslavljeno angleško milo, Ml jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez »ledu gubo in drte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica noHU itd. »Foeolin« je nujltoljS« ciHlilno, negovalno h lepšalno Hiedtlvo za laso, znbrAnjuje izjindunje la«, plešo in '»o« -Iczni fliivo. »Feeolin« je tudi najnnravnnjle in naj* lioljfco čistilno »rednlvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« moHto mila, ostane mlad in lep, Zavelemo ho, denar takoj vrniti, če bi no bil kdo s »Feeolinonu
' popolnoma zadovoljen Cona komadu K 1,--, 3 komadom K 3T>0, 6 komadom K 4. , IS komadom K 7. . Poštnina mi 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin, več, Razpošilja glavna zaloga M. Fteltlt, Dunaj, VIL, HarialiUferatragae 88,1
Na dež jubil. razstavi odlikovan a srebr. drl. svetnjo N> Ivovaki razstavi s prvo ceno - srebrno uvetiinjo
Tovarn »zornih telovadnih priprav JOS. TTINDYŠ-A,
v Pragi na Smlhovu
(Praba-Smicliov) Vinohradska ulice Cislo 8t6. se priporoma
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic
' po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. j                V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča*
I jniMh spričal domačih in inozemskih. j               Zagotavlja jedno leto. Gene zeld zmerne, plačuje
j s« pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
j      //avadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolno telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                                   - 8
Poprava izvršuje pn najnižjih cenah
Lekarna
Cristololetti t Gorici
Prave ia edine želodčna kapljice
z znamko sv. Antona Fadovanskega. Zdravilna mo5 teh kapljic je nepre-kosljiva -Te kapljice vredifo redno prebavljanjBj če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico ------        popije. Okrepi po>
tVMBtven« uiamkal.   toarJBM   ŽOlodCO
stor6, da zgine v kratkem času omotica in zivotna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Rimske toplice.
Tržič iMfnifalcoite).
Stalna toplina 38ft—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni.
Dobre ure In po ceni!
s 3-letnim  pismenim jamstvom
razpoiiija na zasebnike
prva tovarna ar v M~otn (trii).
Hanns Konrad,
Mm * tv mm.1- *o«t JjCteSkn) Dobra ara Ren». iz niklja fl. 3•?."*; srebrna ara R«m. fi, 5-80; srebrna verižica fl. 120; Ludilaik iz niklja fl. 1«.
Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlat»-in srebrne svetinje iz razstav ter tisoSe priznalnib pisem.   - nMtr»T»» eealk zastonj!
k.
Tr^oV5ko-obrtqa re^ijtroVa^a zadruga
si neomejenim jamstvom v Gorici.
i vlog« obrestuje po *%%,       večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5$. -   Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Poaojlla daje na poroštvo ali zastavo na  a-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na tO-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža :i(J0 kron.
Stanje 1. julija 1902:
Oalaii: a) podpisani. . .
b) vplačani   . . . Dana posojila    ...
Dopolnilni zaklad Vlofl. . . ,.......
. K  I.19Ž.300--
. »     574.216'K2
. »   f.275.307"J6
. »     474.G19-G6
»Krojaška zadruga"
vpisana zadruga  z  omajano  zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulioa št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden. Cheviot, Kammgarn i. dr.
Krasna izbera volnenin, foritajnov (porhet), »Lawn Tennis* i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, borobažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih stežkih tovarn; niect temi ima tndi preproge, namizne prte, zavese, žeplie rute, bombaZ.i--.te in evlmaste, blago za blazine, plahte, fcovtre, žamet in pliš v vseh barvah; nrtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogoviee, Jager-srajce, za hribolazco itd. itd.
k
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez podajanja.
Na željo se posije Mi uzorce, poštnine proste.
Trgovina z železnino „MEREUR"
PETEi MAJDlC
-v Celju, C3tv0lb1s:sl costa štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete, injr* Tomaževa žlindra, najboljše -um.eti\o gnojilo- ""¦JU
* Bogata izber vsakovrstnih, nagrobnih kriiev. *
Postrežba točna.
Gene nizke.
Mizarska zadruga	1* * *	[ v EoriGi (Solkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gosji ,)doni trgovcem in založnikom pohištvu, dw ima		
veliko zalogo          |^||          veliko zalogo		
izijotovljeneija pohištva vseh slogov		
v Solkanu pri Gorici.	i*l i*| :*| * *	v Solkanu pri Gorici.
[          Naznanjamo, tla smo provzeli		Kar ni v zalogi, se izvrši točno     1
dosedanjo trgovino pohištva tvrdke    j		po naročilu v najkrajfiom času.     1
Ant. Čcrnigoja v Trstu, Via Piazza 1     vecchia št. i, katero bodomo vo-    |	.* *|	*mrm                          | One zmerno.                     I
dili pod jednakim imenom.             |	•i	Dela je lifino ter itkn mim.          1
F%	Pristno kranjski Laneno-oljnati firnež	i ** i! ¦     n     11 ¦    &   ali
111	ADOLF HAUPTMANN	ija na
mmmmmmm	v LJubljani. tovarna oljnatih bo, Drncža, laka       ] in steklarskega kleja. lliistrovutii reniki so fratiko na razpolago.	I  3 11 1     9     19 II    e    11
katerega se je prodalo v sveto\ni razstavi v Cikali lijona komadov, se dobiva odslej pri m«;ni za nizko c
samo kron 2-40
lltilfiHlilljaiM     ^alere breba naprej posliti, bodirf za kron 260 frank«, ali proti ¦¦ dp     llllllPIlSKnn     Povzetju 40 vin. več. Prednost tega nenavadnega mikroskopa jo. tla .           Illllll «UnU|l     se vsajca reg Yy, fl0 1000-krut povečana. Vidi se praine  nm>!>o
**——mm^m^mmimmmmmmmm ter za oži sploh nevidne živalice v velikosti zelenega hrodra. Ne-(pOVeČGValDLO St©ltlO) ODhoa<n(> potreben je pri botaniki in naravoslovju ter aparat, ko-.                               .                      J6** se i« ž« davno želelo za WSao rabo za preiskavo ponare-
jenih jedu ter pokvarjenega m*sa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim očesom, se vidijo z mikroskopom, kako živahno smučejo po vodi. Razun tega je aparat tudi pripraven za kratkovidne, da lahko Stajo najmanjše pisave. — BoJJI mikroskop kateri poveča do 2500-kral, skupno z mnopmi objekt- in objektivnimi stekli, stane v elegantni škatlji samo 5 kron. — Navodilo je pridjauo. - Najfi-neji daljnogled, s kojim se vidi v vel ke daljave, z akromatifnimi stekli, s trikratno medeno cevjo v elegantni Satulji za samo 5 kron. - f,   pošuja A. Fail, Dunaj, V/ . Matzieinsdorferstrasse 7«.
Srečkanje
nepreklicno
25. septembra 1902.
Glavni dobitek
kron 30.000 kr»»
iimuškG razstavne srečke 9Mmtt OZ^,. c0.,o.
pO  1   krOnO                      Plneberlr, menjalnice * Gorici.
Y$l dobitki se izplačajo od prodajalce? z 10% odbitkom v gotovini.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Nacalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seii dne 28. doc. 1901. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 47» %. Stalne vloge cd 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 57,%, na var§5ino ali zastavo 6%, na menice 6*, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6*,
Stani« 81. dec. 1901. (v kronah): Članov- 1819 s 7932 delaži po 20K = 158.640.-^Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost h i š 142.643 (v resnici so vredne vec). — Roservni zalog 63.014.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, se dajejo le zadružnikom.
lj***«****«*C************«*******»
i   Preskrbite sebe isi svoje otroke!   |
t
IloCete dati*svoji mladt hCerki doto?
-,             IloCete zavarovati svojega sinčka s svoto   ki  so  mu  izplača ko >«
f? doživi m. leto?                                                                                        v*
HoCete se preskrbeti za starost ^            Vse to zavaruje  .,0011861* V S teiH*
*
Ljudska zavarovalnica brez zdravniške preiskave. d|i Ustanovljena I. 1844. Stanje družbe: 457 milijonov.               W
Glavno zastopstvo v Gorici, Semeniška ulica št. 10, I. nadstr.                   W
Adolf dr. Kodermac,    m
glavni siastopnik.                      afr