GEOGRAFSKI OBZORNIK ralništvo (v sodelovanju z biološko skupino), priprave zelišč, vraževernosti, ki iz tega izhajajo, poleg tega pa so pripravili predloge za turistično ponudbo v okviru Triglavskega narodnega parka in s predhodno pripra- vo (nabavo primerne) embalaže v sodelovanju s turis- tično agencijo Puntar samostojno prodajo teh izdel- kov, čisti izkupiček pa je bil podarjen društvu para- plegikov v Tolminu za nabavo vozičkov (druga skupi- na), • zgodovinskoetnološka (mentor prof. Janez Dolenc) je nadaljevala delo pri ugotavljanju dejstev novejše zgodovine (predvojno, vojno in povojno obdobje) in spoznavala duhovno kulturo (pripovedke) predvsem v območju letošnjih raziskav v dolini Tolminke in Zad- laščice, • biološka (mentor prof. Laura Ozebek) je raziskovala rastne pogoje zdravilnih zelišč, endemitne rastline iz doline Tolminke, ugotavljala druge pogoje za rast rast- lin in življenje živali in ugotavljala, katere žuželke, metulji, ribe in druge živali živijo v obdelovanem območju, • družbenogeografska (mentor geograf Marjana Barbič in Martina Benedejčič, pomočnica Bonča) je ugotav- ljala družbenogeografske elemente (prebivalstvo, gospodarjenje, promet, turizem itd.) v območju Tol- minke in Zadlaščice in izvedla popolno demografsko in gospodarsko sliko o tem območju, • kemijska (prof. kemije Ljuba Gianina) ni bila stalna, saj je opravila le nekaj analiz vzorcev voda Tolminke in Zadlaščice, ki so jih prinesle ekipe s terena, rezulta- ti pa so služili kot dopolnilna informacija za ostale skupine. Udeleženci niso bili vezani samo na delo v skupinah, ampak so imeli tudi nekaj srečanj z zunanjimi sodelavci: • v torek 21. avgusta je bilo v dijaškem domu skupno srečanje udeležencev tabora in flamske (Belgija) sku- pine, ki je pod vodstvom nekdanjega poslanca v ev- ropskem parlamentu Vilija Kuypersa spoznavala Slo- venijo in tako obiskala tudi Tolmin; v sproščenem vzdušju so si mladi izmenjali prenekatero izkušnjo in se tako za korak približali Evropi, • v četrtek 23. avgusta je s predavanjem o Triglavskem narodnem parku Mladen Berginc sprožil prenekatero polemično razpravo med mladimi o lepih in manj lepih straneh človekovega bivanja in delovanja v parku, • v nedeljo 26. avgusta so na zaključnem delu mladi poročali o delu skupin in obdelane probleme več- stransko obravnavali v razgovoru, v katerem je sode- loval tudi starosta tolminskih geografov prof. Hinko Uršič, • v ponedeljek 27. avgusta je bila odprta razstava, ki je, kljub manjši udeležbi od drugod, le vzbudila zani- manje. Kot vidite, smo zastavljene cilje dosegli, dokončno pa jih bomo uresničili v brošuri, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom. 1. NATEČAJ GEOGRAFSKE FOTOGRAFIJE IN VIDEOPOSNETKOV Karel Natek V letu 1990 je Ljubljansko geografsko društvo raz- pisalo 1. natečaj za geografsko fotografijo in videopos- netke, ki smo ga uspešno zaključili s podelitvijo priznanj in projekcijo posnetkov 26. oktobra 1990 na 15. zboro- vanju slovenskih geografov v Portorožu. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali prof. Stane Peterlin, mag. Milan Orožen Adamič in mag. Karel Natck, se je odločila podeliti priznanja Ljubljanskega geografskega društva za naslednje dosežke: • 1. Za kolekcijo barvnih diapozitivov DEŽELA TISOČERIH PLAZOV avtorju Andreju GOBCU iz Laškega. Ta kolekcija je del dokumentacije zanimivega na- ravnega dogodka, hude ujme v okolici Laškega julija 1989. Avtor je samoiniciativno začutil po- trebo po dokumentiranju tega pojava in se na te- renu potrudil kompleksno predstaviti vse vidike proženja usadov, tako da ob gledanju posnetkov dobimo celovit, geografski vtis o tej ujmi. Posnetki so tehnično v redu, avtor se je zelo potrudil pois- kati različne zorne kote. C 2. Za posamične diapozitive se je žirija odločila pode- liti troje enakovrednih priznanj: - za diapozitiv PLEISTOCENSKA TERASA av- torju Igorju DRNOVŠKU iz Tolmina. To je lepa pokrajinska slika, ki prikazuje za Zgornje Posočje značilno reliefno obliko v lepo ujeti igri svetlobe in senc. Posnetek je tehnično in kompozicijsko soli- den. - za diapozitiv MEGLA avtorju Darku OGRINU iz Izole. Ta posnetek prikazuje razmeroma redko dokumentiran meteorološki pojav megle nad mor- jem. Iz meglenega morja izstopajo samo najvišje vzpetine. - za diapozitiv SLAP PRI FLAMU avtorju Dušanu LOGARJU iz Ljubljane. Najboljši posnetek iz skupine posnetkov s potovanj po tujih deželah. To je zanimiv posnetek mogočnega slapu. Dobra kompozicija in tehnična izvedba. Posnetek daje na prvi pogled lep vtis o veliki množini vode, ki teče 41 GEOGRAFSKI OBZORNIK Stika 1: Megla, ki se je januarja 1989 razlezla čez Tržaški zaliv, je "potopila" vse od kraškega roba nižje ležeče predele Istrske Slovenije. Izven so ostali le posamezni višji vrhovi kot npr. Tinjan in Rozar. Posnetek je narejen z vrha črno- kalske stene. (Nagrajeni diapozitiv "Megla", avtor: Darko Ogrin, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubi'ja- ni.) Slika 2: . . . le kakšno drevo se je rešilo . . . (Posnetek iz nagrajene kolekcije diapozitivov "Dežela tisočerih pla- zov", avtor: Andrej Gobec, Osnovna šola Primož Trubar, Laško.) 42 GEOGRAFSKI OBZORNIK mimo opazovalca. • 3. Čeprav smo v kategoriji videoposnetkov dobili samo en posnetek, se je žirija soglasno odločila podeliti priznanje za videoposnetek ŽIVLJENJE REKE - SOČA avtorju Igorju DRNOVŠKU iz Tolmina. To je tehnično in vsebinsko zelo dobro izdelan posnetek z amatersko opremo. Posneto je po dobro premišljenem lastnem scenariju. Solidno strokovno besedilo je v glavnem usklajeno s sliko. Lepo so predstavljene osnovne naravnogeografske poteze pokrajine, obenem pa je vključenih dovolj drobnejših naravnih in kulturnih zanimivosti. Sliko in besedilo spremlja tudi dobro izbrana glasba. Žirija meni, da avtor zasluži posebno priznanje za ta posnetek. V tej številki Geografskega obzornika sta predstav- ljena dva od štirih nagrajenih barvnih diapozitivov, ostala dva pa bosta v naslednji številki. V naslednji številki bo objavljen tudi razpis za 2. natečaj geografske fotografije in videoposnetke. Upamo, da bo to postala vsakoletna akcija Ljubljanskega geograf- skega društva in da bomo s tem prispevali k napredku slovenske geografske fotografije, saj je le-ta že od nekdaj pomemben del delovanja geografov. V letu 1991 bomo poskusili pripraviti tudi poseben tečaj za geografe-foto- grafe s fotografskimi mojstri kot predavatelji. Tudi o tem več v naslednji številki Geografskega obzornika. ILEŠIČEVI DNEVI 1991 Jurij Kunaver V petek, 22. in v soboto, 23. februarja 1991 bodo v Ljubljani, predvidoma v Cankarjevem domu, 5. Ilešičevi dnevi. Priprave nanje že tečejo in so v fazi zbiranja refe- rentov oziroma pismenih prispevkov. Program bo določen do sredine decembra, vendar je že sedaj mogoče napovedati, da bo ena od osrednjih le- tošnjih tem Ilešičevih dnevov prometna geografija in njena vloga pri pouku geografije. Posebno pozornost bomo posvetili tudi geografiji etnične podobe Evrope in Jugoslavije. Organizatorji bodo skušali pridobiti za sode- lovanje na seminarju tudi sodelavce iz slovenskega zamej- stva, kar bi bila priložnost za diskusijo o geografskih vidi- kih sedanjega političnega trenutka v Sloveniji in v sosed- stvu. To pa je lahko tudi iztočnica za referat o vlogi in mestu, ki naj ga imajo sosednje dežele in države v bodo- čem učnem načrtu za geografijo. Morda bo novostim v regionalni geografiji sveta posvečeno to pot nekaj manj pozornosti, toda to tradicionalno tematiko ne bi smeli zanemariti. Kočno je aktualna tudi problematika, ki jo je sprožila jesenska poplava v Sloveniji in učiteljem geogra- fije bodo verjetno lahko predstavljeni prvi rezultati razis- kav o vzrokih zanje in geografskih posledicah. Organiza- tor vabi k sodelovanju tudi vse tiste učitelje, ki bi lahko posredovali svoje izkušnje pri uvajanju novih učnih oblik, metod in učnih pripomočkov. To bi bila lahko med dru- gim snov t.i. geografske tribune, katere poudarek so didaktično-metodična vprašanja. Zadnji dogodek v okviru Ilešičevih dnevov bo skup- ščina Zveze geografskih društev Slovenije. Spet se torej obeta pester program Ilešičevih dnevov, ki naj prispeva k aktualizaciji in kvaliteti geografskega pouka na vseh ravneh. Ker so letos prijave začele prihajati zelo zgodaj, organizator računa na še večji odziv. V tem primeru se bo treba odločiti za večjo dvorano. Zato bi bilo treba pohiteti s preostalimi prijavami. Obrazci za prijavo so bili objavljeni v Prosvetnem delavcu. OKROGLA MIZA O METODOLOŠKIH NOVOSTIH V GEOGRAFIJI Karel Natek V okviru 15. zborovanja slovenskih geografov je potekala tudi okrogla miza z gornjim naslovom, katere poglavitna namena sta bila pregled metodoloških novosti v delu geografskih raziskovalnih ustanov in možnosti aplikacije teh novosti v prakso, predvsem v pouk geogra- fije na srednjih in osnovnih šolah. Po uvodnih diskusijskih prispevkih dr. Andreja Černeta, Tatjane Ogrinc in mag. Draga Perka se je razvila živahna diskusija, vendar je možno na tem mestu podati samo nekaj najpomembnej- ših poudarkov. Uvodni diskutanti so nakazali več konkretnih mož- nosti neposredne uporabe rezultatov dela raziskovalnih ustanov v šolah. Ena takih je oblikovanje enotne geograf- ske bibliografije. Tako je na Inštitutu za geografijo Uni- verze možno dobiti na disketi celotno Geografsko biblio- grafijo Slovenije od leta 1985 dalje, na Oddelku za geo- grafijo bibliografije vseh sodelavcev (v knjižnici trenutno vnašajo v računalnik vse bibliografske enote od 1980 dalje po sistemu UNIMARC). Na Geografskem inštituta A. Melika ZRC SAZU opravlja to delo centralna biblio- teka SAZU, ki od 1986.leta dalje obdeluje vse tekoče gradivo z računalnikom in je tudi že možno brskati po datotekah. Zelo pomembno je, da vseh pet poglavitnih geografskih ustanov združi svoje sile in si razdeli delo na tem pomembnem področju. Mag. Drago Perko je predstavil projekt Geografski informacijski sistemi, ki ga bo Geografski inštitut A.Meli- ka začel izvajati v letu 1991 in bo zelo uporaben tudi v 43