/&*
s~yu4uce.."
NO. 62
/Imeri$ka Domovi ima


/% m/«’ c r i e a m—ho
iTT


AHCRSCAN SN SPlRiT FORCIGN IN LANGUAGf ONiV
SLOV€NSAN
Serving Chicago, ttiivraukee, Waukegan. Duiuth. Joliet San Francisco. MORNING N€W«PAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbriage, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoeul*. *ly, Pueblo. KockSpring*
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. APRIL 25, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Ciprski predsednik dvomi v Mki predlog
Predsednik Ciprske republike se boji, da služi novi turški predlog za ureditev Cipra le propagandi.
NlKOZIA, Ciper. — Predsed-hik republike Spyros Kiprianou 3e dejal, da se boji, da je smoter turškega predloga za rešitev ciprskega spora med Grki in Turki služiti turški propagandi iu ne iskati resnično rešitev spora, ki ločuje obe narodni skupini ha otoku in povzroča trenja med njima.
Predlog je bil pretekli teden izročen glavnemu tajniku Združenih narodov Kurtu Waldhei-hiu. Predvideva ciprsko federacijo, sestavljeno iz grškega in turškega dela otoka in ne delitev tega v dve čisto ločeni državni enoti.
Predsednik Ciprske republike, ki trenutno obsega le grški del °toka Cipra, sodi, da hočejo Turki vsiliti ciprskim Grkom svoj predlog kot temelj za poga-3ahja o bodoči ureditvi Cipra in Ciprske republike. Izjavil je, da Se ne bo dal “prestrašiti in izsiljevati”.
_ Kljub močnim dvomom Kip-Nanou ni čisto zaprl vrat in vsaj načelno pristal na obnovo poga-]anj s Turki pod pokroviteljstvom ZN.
Turški načrt predvideva umik 2 le okoli 2-3 c; po s turškimi če-tami zasedenega dela otoka, med tem ko Grki zahtevajo, da se Turki umaknejo z ene tretjine °zem]ja, ki so ga zasedli in z njega pregnali otoške Grke. Turki Predstavljajo kvečjemu 20% Prebivalstva Cipra, turške čete Pa so poleti 1974 zasedle nekako 40% celotne površine otoka. Turške naselbine na Cipru so bile med seboj ločene in obdane od grških, sedaj so vsi otoški Urki na po turških četah zase-dcneift ozemlju, od koder so ^rki zbežali ali pa bili pregnani.
Pokojni predsednik Ciprske rePublike nadškof Makarios je ndklanjal delitev Cipra na grški Jh ciprski del na temelju zased-e Po turških četah, sedaj so iz-§ ed.a ciprski Grki pripravljeni sprejeti delitev otoka, toda zah-evajo, da se turški del zmanjša v sorazmerju s številom turške-§a Prebivalstva na otoku.
Naročila v tovarnah v ^arcu za 2.1% večja
Washington, d.c. — Na-
^cUla za trajnejše izdelke v industriji ZDA so v marcu porast-
a Za 2.1% napram 5.1% v feb-ruarju.
d Trgovinsko tajništvo vidi v crn novo znamenje za poveča-0 gospodarsko dejavnost v pri-kodnjih mesecih.
—-—o--------
Carter :Ford 50:42
NEW YORK, N.Y. _ Louis vPrašal po vsej deželi iQRff11® liudi’ kako bi volili leta r. ’ bi bila predsedniška ■andidata demokrat Carter in opublikanec Ford. Povprašani se odločili v razmerju 50:42 2a Carterja.
c Črni volivci so se odločili za arterja v razmerju 81:10, beli 46'46S°	k**'	enako razdeljeni
Novi grobovi
Louis F. Zak
Preteklo nedeljo je nenadno umrl 75 let stari Louis F. Zak iz Euclida, mož Ane, roj. Orazem, oče Norberta, Michaela in Mrs. Albin (Betty) Orehek, 5-krat stari oče, brat Franka, Josepha, Theodora, Mrs. Edward (Ann) Kuhel in pokojnih Johna, An-thonyja in Edwarda. Pred svojo upokojitvijo je bil zaposlen kot nakupovalec za White Sewing Machine Co. Bil je član ADZ št. 9, Baragovega dvora št. 1317 Kat. boštnarjev, Knights of Columbus in The Macafcees. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9.15, v cerkev sv. Križa ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Mary Šlibar
V Trumbull County Memorial bolnišnici v Warrenu, Ohio, je po dolgi bolezni umrla 80 let stara Mary Šlibar, ki je preje živela na 436 E. 245 St. in nekaj časa na Darwin Avenue, rojena Ulčar v Šmartnem pri Litiji, od koder je prišla v ZDA leta 1913, vdova po leta 1952 umrlem možu Franku, mati Jennie Bradach (Willowick) in Josephine Salvo (Euclid), 3-krat stara in 4-krat prastara mati, zaposlena do svoje upokojitve leta 1961 kot služkinja pri Taylor Co. Pogreb je bil včeraj, v ponedeljek, zjutraj s sv. mašo v cerkvi Marije Vne-bovzete.
Frances Petrovčič
Na svojem domu na 13721 Diana Avenue je po dolgi bolezni umrla 90 let stara Frances Petrovčič, roj. Sinkovič v Sloveniji, preje poročena Milavec, vdova po lani umrlem možu Johnu Petroviču, mati Johna, pok. Wil-liama, Franka, Josepha in Louisa Milavec ter Frances Jevnikar, 8-krat stara in 9-krat prastara mati. Pokojna je bila članica ABZ št. 71. Pogreb je danes iz Burdock pogrebnega zavoda na Netkin Hill pokopališče v Elk Garden, W. Va. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni. zavod. Edward Sommerfeld Na svojem domu je pretekli Četrtek umrl 80 let stari Edward Sommerfeld (Six-Six), s 1081 E. 71 St. rojen v Pittsburghu, Pa., od koder je prišel v Cleveland leta 1911 in bil zaposlen na strojih pri White Motor Corp. 45 let, dokler ni stopil leta 1963 v pokoj, može Vere, roj. Braunstein, brat Anne Scheibel in Emme Frick. Pogreb je bil včeraj, v ponedeljek, ob 11. na Sunset Memorial Park pokopališče.
Begin obišče Carterja
Predsednik izraelske vlade lio prišel prihodnji teden v ZDA na proslavo 30-let-nice obstoja Izraela in razgovor s predsednikom Carterjem.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik vlade Izraela Menachem Begin bo prihodnji teden napravil že svojo četrto pot v Washington na razgovor s predsednikom Carterjem. V ZDA bo priletel v ponedeljek na proslavo 30-letnice ustanovitve države Izrael v New Yorku. Begin je bil pri Carterju, pretekli mesec, ko nista mogla priti do skupnih stališč glede obnove pogajanj na Srednjem vzhodu.
Carter je sedaj Begina, ko bo že v ZDA, povabil na nov razgovor, ki bi naj omogočil dose-
do rešitve ukradenih umetnin
FLORENCE, It. — Gosta v gostilni sta se bahala z “veliko tatvino” v palači Pitti. Policija je bila o tem obveščena ter ju prijela in nato imela skoraj v rokah tudi 37 let starega Franka Brogi, ki je vlom in krajo Rubensove in drugih slik zamislil in organiziral.
V tovornjaku Brogijevega avtomobila so našli vse ukradene slike nepoškodovane.
-----o-----
Libanonski vodniki edini o novi vladi
Politični vodniki kristjanov in njuslimanov so se sporazumeli o sestavi nove vlade.
BEJRUT, Lib. — Libanon je go, stalisč, potrebnih za obnovo, j nesre£na dežela, ki se skuša re-pogajanj med Izraelom in Egip- |šiti iz stisk dolgotrajne in krva-tom. V Izraelu so po vsem sodeč |Ve državljanske vojne. To so prišli bo spoznanja, da je treba kon£ale sirijske čete, ko so večji biti nekaj prožnejši in popustlji- Libanona zasedlo v sporazu-vejši, če naj bodo pogajanja ob- mu z državami Arabske lige po novljena.	pristanku predsednika Libano-
Egiptski predsednik Sadat, na. Izgledalo je, da se bo položaj pri katerem je bil koncem tedna postopno izboljšal in da bodo ra- ( posredovalec ZDA A. Atherton, ne državljanske vojne zaceljene. jUistrom Owenom uspel le do-je odločen počakati na Carterje- Med tem je v zadnjem času biti obljubo vseh prizadetih, da
prihajalo do novih spopadov bodo razgovore nadaljevali, v med palestinskimi gverilci in Moskvi je bil uspešnejši. Ozrac-
CYRUS R. VANCE TOKRAT V MOSKVI USPEŠNEJŠI
Državni tajnik Cyrus R. Vance je našel pretekli teden v Moskvi precej mirnejše ozračje kot pred enim letom. Razgovori z Gromikom in Brežnjevim so potekali v poslovnem duhu in so vodili do napredka v delu vprašani, toda temeljnih razlik niso rešili. Vance se je včeraj po končanju razgovorov v Londonu vrnil v Washington.
WASHINGTON, D.C. ■- Dr- a==rraa — žavni tajnik Cyrus R. Vance se straneh dobra volja” je včeraj vrnili domov po svo- da “so
u-
V Afriki je Vance v sodelovanju z britanskim zunanjim mi-
vo posredovanje. Sadat se je pripravljen vrniti k pogajanjem, kakor hitro bo Izrael sprejel načela, v okviru katerih naj bi pogajanja potekala. Med temi načeli je Sadatova zahteva po izraelskem načelnem pristanku vrnitve zasedenega arabskega o-zemlja in zahteva po priznanju pravice samoodločbe za palestinske Arabce.
Sovjetski oporečniki v umobolnici brez vzroka
LONDON, Vel. Brit. — Britanski duševni zdravnik dr. Ge-ry Low-Beer, ki govori rusko, je dejal, da je verjetno on prvi izmed zahodnih zdravnikov, ki je preiskal oporečnike v Sovjetski zvezi in preskrbel neodvisno mnenje o njihovem duševnem zdravju.
“Nihče od teh ljudi, ki sem jih preiskal ne kaže nobfene-ga znaka, da bi trpel na čem takem, kar bi opravičevalo njihovo prisilno zadržanje v umobolnici,” je dejal britanski zdravnik za duševne bolezni, ki je bil v Moskvi od 11. do 15. aprila 1978.
bremenski prerok
vF-6^110 -iasno in hladno z naj-(13 C) t6mperaturo okoli 58 F
Sen. Metzenbaum zahteva odstop J. R. Schlesingerja
WASHINGTON, D.C. — Zvezni sen. Howard M. Metzenbaum, demokrat iz države Ohio, je pretekli teden ostro kritiziral Carterjev energetski program, ki ga smatra le za “odkup oljnim družbam”. Predsednika je obdolžil, da noče videti stvarnosti, ko zanikava, da bo njegov program pospešil inflacijo.
Sen. H. M. Metzenbaum je proti sprostitvi cen naravnega plina in olja ter zdhteva odpustitev energetskega tajnika J. R. Schlesingerja.
Pretekli petek je minilo eno leto, odkar je predsednik Carter energetski program predložil in ga proglasil za “moralno enako-
če vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naročnike!
krščanskimi skupinami, ki so se raztegnili v obsežno streljanje. Sirijske čete so po sporazumu s predsednikom republike vzpostavile mir. pa pri ?err md-čno prizadele s svojim nastopom krščanski predel Bejruta. To je vodilo do odstopa vlade in nove politične krize.
Vodniki obeh skupin, kristjanov in 'musimanov, so se sporazumeli, da Libanon potrebuje trdno vlado, ki bo sposobna sčasoma prevzeti odgovornost za mir in red, doseči razorožitev privatnih vojsk in umik izraelskih zasedbenih čet iz južnega Libanona. Predsednik republike naj bi imenoval novega predsednika vlade ne temelju tega dogovora danes ali jutri.
Obsežne zlorabe z odškodnino za poškodbe pri delu
WASHINGTON D.C. — Zaupna kongresna preiskava je dognala, da je bilo sorazmerno največ zlorab pri iskanju odškodnine pri delu med zveznim osobjem prav v oddelku, ki je odgovoren za reševanje prošenj za te odškodnine.
Med tem osobjem je bilo lani 10-krat več vlog za odškodnino kot v kateremkoli drugem.
je tam je bilo tokrat dosfi mirnejše in sproščenejše kot pred enim letom. Vance je razpravljal s samim Gromikom skupno 11 ur,; nato pa še par ur skupaj z Brežnjevim. Nekatera vpraša- j-‘protisovjeske skupine” osteh nja pogajanj o omejitvi strate- :doma’ med npmi zlasti Carter-škega jedrskega orožja so bližje §lavni svetovalec za narodno varnost Z. Brzezmski.
ozračja pri
Dodala je, konstruktivna stališča
jem kratkem zastanku na poti iz ZSSR veliko pripomogla k Moskve v London, kjer je z zunanjimi ministri Velike Britanije, Francije, Zah. Nemčije in Kanade obravnaval zahodni načrt • za ureditev Namibije, nekdanje nemške kolonije Jugozahodna Afrika, ki je od konca prve svetovne vojne pod upravo Južno-afriške unije. Vance je odletel na tridnevne razgovore v Moskvo, ko je preje razpravljal v Tanzaniji, Južni Afriki in v Rodeziji o bodočnosti Rodezije in se nato udeležil sestanka držav CENTO v Londonu.
stvaritvi ugodnega razgovorih”.
Ameriški državni tajnik se je takoj po prihodu v Moskvo posvetil razgovorom o omejitvi strateškega orožja in hotel s tem sovjetske vodnike prepričati, da ZDA ne povezujejo ta pogajanja s trenji v Afriki in na Srednjem vzhodu, četudi ta na splošno škodujejo odnosom med obema vodilnima silama sveta. Vance se je lotil razprav o spornih zadevah šele, ko je bil njegov o-bisk skoraj pri kraju.
Pri razgovorih s sovjetskimi vodniki v Moskvi so bili z državnim tajnikom direktor za razorožitev Paul C. Warnke, glavni svetovalec za sovjetske zadeve M. D. Shulman in direktor za pclitično-vojaška vprašanja L. H. Gelb. Sovjetska stran je opazila, da so v zastopstvu samo oni, ki se zavzemajo za sporazum, med tem ko so pripadniki
rešitve, nekatere točke celo razrešene, toda glavne odločitve so ostale. O njih se bosta obe stra-
V Moskvi verjetno tudi niso preslišali in spregledali svarila
ni ponovno pogajali v Ženevi in ^katerih vodilnih senatorjev
Beli hiši, naj ne hiti s pogajanji s Sovjetsko zvezo, ker Senatu se v tem pogledu nikamor ne mudi. Če bi tudi Bela hiša sklenila
v Washingtonu.
Zaključna izjava o razgovorih poudarja potrebo po obojestranskem popuščanju pri iskanju kompromisa. Sovjetska stran je kazala poslovni in sproščeni odnos, ki je včasih izgledal skoraj prijateljski. Ameriškemu državnemu tajniku je uspelo izboljšati in ugladiti odnose med ZDA in ZSSR v postopku, ko že ni u-spel odstraniti stvarnih sporov.
Glavni del razgovorov je bil posvečen pogajanjem o novem sporazumu o omejitvi strateškega orožja — SALT II, toda Vance je govoril z Gromikom tudi o Afriki in Srednjem vzhodu ter nemara še o čem, kar v zaključnem poročilu ni omenjeno. Moskovska “Pravda” je zapisala po razgovorih, da je bilo tekom teh očitno dejstvo, da “je mogoče razlike premagati, če je na obeh
NEUČINKOVITA PODPORA KOROŠKIH SLOVENCEM
sporazum o SALT II, je komaj verjetno, da bi ga Senat vzel letos v razpravo in, glasovanje.
iz Clevelanda m okolice
Podpisov še ni dovolj—
Skupina, ki bi rada spravila župana D. J. Kucinicha iz mestne hiše, je aoslej zbrala 35,000 podpisov volivcev in trdi, da jih bo do sobote, ko jih mora predložiti, imela dovolj, preko 37,900. Vabilo k poravnati članarine Perry Home—
Ferrj' Home Owners Improvement Assn poziva vse člane, naj čim preje poravnajo svojo članarino $5 letno. Vabi tudi k pristopu novih članov, ker čim močnejša bo, tem uspešnejše bo njeno delo. Nocoj ob 7.30 bo splošni sestanek v prostorih na 6111 St. Clair Avenue. Vsi člani so vabljeni, da pripeljejo s seboj tudi svoje prijatelje, ki še niso člani. Na razpolago bodo okrepčila.
Smrt rojakinje v Kaliforniji—
Mary Strukel, rojena v Braslovčah v Sloveniji, od koder je prišla v ZD A. leta 1924 in živela do leta 1959 v Clevelandu, je umrla v nedeljo, 23. aprila, v Encine bolnišnici v Van Nuys v Kaliforniji v starosti 89 let. Zapustila je hčerko Ann McKee in nečakinjo Roso Turnšek v Van Nuys, v Jugoslaviji pa sestro Ivano Turnšek in druge sorodnike.
Zadušnica—
V četrtek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Uršulo Gartroza ob 19. obletnici njene smrti.
Žalostno sporočilo—
Iz Los Anzelesa je prišlo sporočilo, da je tam včeraj umrla po dolgi bolezni p^i svoji hčeri Mimi znana- rojakinja Mary Sernel, ki je živela dolgo let na 1212 E. 167 St., stara 84 let. Pokojna je bila doma v Cerknici pa Notranjskem, od koder je prišla Kaliforniji Josipa, hčeri Mimi Bendic in Frances Benkar, v Clevelandu pa isna Josipa, 5 vnukov in se-1 stro Antonio Dolinar, j AD išče nujno i strojnega stavca—
Tiskarna Ameriške Domovine
ZDA leta 1913. V je zapustila moža
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — Bivši predsednik ZDA Gerald R. Ford je sinoči tu v govoru pred o-koli 3,200 republikanci v Front Row gledališču na Highland i ~	/
Height, iiejal, da ja 24 Mijo- t**** nUln° “»>«*• StaV'
ca za po nekaj dni v tednu. Kličite tel. 361-4088 in vprašajte za Jima.
Sovjetska zveza dosegla Bivši' ZDA v jedrskem orožju
anna.i NEW' YORK, N.Y. — Glavni Kalifornije, je*poveljnik oboroženih sil NATO
Še nad 30 sodnih obravnav in dejavnost z namenom, pri-
vrednost vojni”.
pripravljajo na Koroškem zoper tiste slovenske ljudi, ki so sodelovali pri akcijah za uresničitev narodnostnih pravic, določenih po členu 7 avstrijske državne pogodbe. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je te obravnave o-cenil kot pritisk na koroško-slovensko skupnost, zato da bi se sprijaznila in sprejela sedanjo manjšinsko zakonodajo,, ki določa rabo slovenščine in dvojezičnost le za nekaj južnokoro-ških krajev, kar očitno nasprotuje sami državni pogodbi.
Glasnik jugoslovanskega zu-| nanj ega ministrstva Mirko Ka-jlezi je s tem v zvezi izjavil nedavno na tiskovni konferenci naslednje:
j “Očitno je, da gre z* ukrepe
praviti manjšino do tega, da sprejme zakon o narodnih skupinah in stopi v sosvete, ki so po zakonu predvideni. Pri tem uporabljajo metode pritiskov in. zastraševanja, od obrekovanj in diskreditiranja zakonitih predstavnikov manjšine pa do sodnih procesov, ki so že bili in ki jih še napovedujejo. Jugoslavija bo tudi v prihodnje, kot že do zdaj, podpirala pravični iboj manjšin za uresničitev pravic,
zdraviti, toda doslej je ostalo vse preveč le pri podpornih izjavah. Prvi napovedani proces proti Marjanu Šturmu zaradi “poškodovanja” dvojezične ta-
nov znižanja davkov, kot ga jt predložil predsednik Carter, premajhno, potrebno ja vsaj 30 bilijonov, če hočemo, da ho gospodarstvo ZDA trdno.
WASHINGTON, D.C. — Bivš.; kongresnik Richard T. Hanna.]
demokrat iz --------.
priznal kovanje zarote za pre- v Evropi gen. A. Haig je na te-varo ZDA v zvezi s Tongsu-; levizijskem sporedu “Meet the nom Parkom iz Južne Koreje Press” na NBC dejal, da je Sov-ter prosil za milost. Sodnik ga jetska zveza dosegla ZDA v moje obsodil na 6 do 30 mesecev « jedrskega orožja, strateškega zapora. To je prva obsodba v in taktičnega. ZDA morajo nuj-zvezi s preiskavo južnokorej- n° podvzeti določene ukrepe, da skega podkupovanja članov ne bodo v oboroževalni tekmi z Kongresa v korist Južne Ko- ZSSR zaostale, je svaril general, v letih 1972 do 1977.
reje
ble je v Ljubljani spravil na ce-! RIM, It. — Vlada je odklonila
I
sto okrog 40,000 ljudi. Dovolj, da je avstrijsko pravosodje proces odložilo in ga dokončno arhiviralo. Ob sedanjih procesih in obsodbah pa se v Jugoslaviji nihče ni zganil in v Avstriji mirno postavljajo pred sodišča vse večje število koroških Slovencev. V
zajamčenih z državno pogodbo ^ zamejskih krogih se zato širi in se bo še nadalje zavzemala j malodušje in prepričanje, da boža to, da bi ureditev tega vpra- ' sta Ljubljana in Beograd zamej-šanja dosegli v dialogu med via- jske Slovence povsem prepustila do in manjšinama, kar je edino usodi, ki jim jo pripravljajo so-prava pot.”	vražne tuje sile.
V načelu je takšno jugoslo-
vansko stališče treba sicer po-
K. G.
ultimat teroristov Rdečih brigad za izpustitev Alda Mora kljub njegovi lastni prošnji in svarilu, da je to zadnji trenutek. Ultimat ne postavlja nobenega časa za izpolnitev zahteve po izpusti 13 glavnih
San Franciscu v času, ko je bila pri Symbonlese Liberation Army,'15. aprila 1974. Po vsem sodeč se bo morala sko-ro vrniti v zapor, kjer bo morala ostati vsaj 13 mesecev, da bo opravičena do pomilostitve.
članov Rdečih brigad, med NEW YORK, N.Y. — Sodnik je
njimi onih, ki so sedaj sojeni v Torinu. Vlada resno dvomi, da bi bil Aldo Moro še živ.
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odklonilo priziv odvetnikov Patricie H ear st zaradi njenega sodelovanja pri bančnem ropu v
na temelju zdravniške preiskave odločil, da je David R. Berkowitz “sin Sama”, ki je obtožen umora šestih mladih deklet, duševno zdrav in mora zato pred sodbo. Sodna razprava proti njemu se bo začela 8. maja 1978.
I MEHIŠKA DOMOMNii
em
C KI&/%■ !U—»-* o rwi E
»»»ww^iSW	mmnSmm	*****
sx. Cl^AlIi AVE. — 431-062S — Cleveland, Oliio 44103
iNfational and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
irublisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
§28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
88
No. 62 Tuesday, April 25, 1978
Načelno stališče k obiskom kulturnikov in kulturnih skupin iz SR Slovenije
m.
Svobodni svet je upal in delno še vedno upa kljub skušnjam s konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, na kateri je v Beogradu lani in letos skoraj pol leta skušal doseči izvajanje sklepov helsinških listin na izboljšanje odnosov med Zahodom in Vzhodom potom povečanih stikov in medsebojnih obiskov. Povečam stiki naj bi služili boljšemu medsebojnemu razumevanju m krepitvi mednarodnega, pa tudi svetovnega mnu
nji prinašali med nas s slovensko besedo, s slovensko pesmijo, s slovensko igro tudi propagando za komunistični režim v SR Sloveniji.
Na istem sestanku je bilo ugotovljeno, da je o kulturni izmenjavi mogoče govoriti le tedaj, kadar so pota kulturnim dobrinam, kulturnim stvaritvam odprta v obe smeri. Doslej je težko govoriti o kakem toku iz izselje-ništva v SR Slovenijo, tja morejo samo stvaritve in organizacije, ki so režimu v SR Sloveniji naklonjene ali vsaj ne nasprotne. “Ameriška Domovina” v SR Slovenijo ne more, če le kako pride, jo pridejo zastopniki oblasti iskat.
Z redkimi izjemami smo slovenski priseljenci v ZDA državljani te dežele, .ki znamo ceniti njeno svobodo, pravice, ki jih nam daje, pa se zavedamo tudi dolžnosti, ki nam jih to nalaga. Osnova med njimi je dolžnost varovati svpbodo, ki jo uživamo. V varovanje te svobode spada tudi razkrivanje komunističnih zarot in smotrov, saj je komunizem najnevarnejši sovražnik svobodnega sveta, katerega vodnik so ZDA.
i. Jato! frtišulk st. -Sojetnik
\im mm sv. štefana si mmm
CHICAGO, 111. — Ko sem se šolski piknik, udomačil v Ljubljani, sem hitro
dobil živilske nakaznice (skromno odmerjene) in tudi osebno iz-
Tiskarski škrat mi je spet zagodel: V poročilu o farnih izdat-kaznico. Kaj pa zaposlitev? Kli- kih je iste hudo zvišal. Pravilno cal me je dr. Lambert Ehrlich. ! j e: dohodkov je bilo $76,002.88 Povedal sem mu, kako “prijet- in izdatkov $85,218.77. Če princ” je pod Gestapom na Staj er- ’dem kdaj v tiskorno, mu bom
Moskva in satelitske države se ne Čutijo dovolj go- ,'skem in mu sporočil željo č. g.’navil ušesa.
^	1 •--- K- .	^	\
jajte se med seboj in bodite edini.” Prof. Ehrlich me je postrani!
Iz raznih pisem. — Eno iz domovine pravi, da so na"televiziji gledali, s kakšno častjo je bil pogledal in rekel: “Ko boste da-! sprejet “naš predsednik” od Ije časa tukaj, boste spoznali, da [predsednika Carterja in kako ga je OF tista, ki razkraja ljud-!je ta pohvalil. Ubogi rojaki gle-stvo.” Imel je prav! Kmalu me j dajo pač to, kar jim jugosovan-
J JDOkililC cl 1 blVSi VA r\ 01 O Vi £y/"V T U ^ Z * rt ly I*-	i t-v-, i i-i 4-t .A r-, t 'r~l <-» A! t ! t
Marko Kranjc. Stanoval je v Unionu. Domenila sva se, kako in kaj in kakšno bo moje delo.
Od sedaj že pok. Lamberta Murija sem dobil zaposlitev na Pre-
vodu in tudi potrebne dokumente.
Nekaj dni po prihodu v Ljub-
razne druge organizacije in ustanove so dokaz ljubezni slovenskega človeka v tujini do njegove rodne domovine, do slovenske kulture in do vsega slovenskega, do narodnega izročila. Koncert slovenske pesmi, predstava slovenske igre je pravi praznik za slovensko naselbino v tujini, kot je bil nekdaj doma!
Kdo naj bi 'torej mogel biti proti obisku pevskih, igralskih in drugih kulturnih skupin iz Slovenije, iz naše rodne domovine?
In vendar so se predstavniki slovenskih organizacij, ustanov in večje število slovenskih kulturnih in narodnih delavcev na nedavnem skupnem sestanku izjavili soglasno proti takim obiskom.' če ni mogoče dobiti zadovoljujočega zagotovila, da ne bodo izrabljani v propagando za vladajoči režim v- SR Sloveniji.	7
Slovenska skupnost v ZDA ni odgovorna za kulturno izmenjavo v okviru uradnih odnosov med ZDA in SFR Jugoslavijo. V takem okviru je prišla gostovat v ZDA Slovenska filharmonija iz Ljubljane, na enak način je prišel gostovat oktet Gallus. Cilj obeh teh skupin je bil predstaviti se pred splošno ameriško kulturno javnostjo, tej posredovati slovensko glasbeno kulturo. Ameriški Slovenci so jih slišali z nekaj izjemami v tem okviru, do kakega osebnega ali družabnega stika je komaj kje prišlo.
V	preteklih letih smo imeli nekaj obiskov skupin,' ki so prišle na' obisk po privatni poti in na privatno prizadevanje. Z vsako je bil kak “neuradni uradni” predstavnik, ki je pazil na “svoje ovce”. Na splopno moremo reči, da so se vse te skupine držale predpisov, ki veljajo za goste v tuji deželi, pa četudi so v domači slovenski sredini.
Proti tem in takim obiskom ni bilo ugovorov, četudi je bilo tu in tam slišati, da nam “niso potrebni”.
V	zadnjem času so prišli nekateri z mislijo o “kulturni izmenjavi” med slovenskimi naselbinami v ZDA in v Kanadi ter med SR Slovenijo na uradni ravni. V SR Sloveniji naj bi odgovornost-za to prevzela Izseljeniška matica, organ komunističnega* režima za vzdrževanje vezi s slovenskimi izseljenci in za širjenje propagande med njimi, v tujini pa posebne organizacije za “kulturno izmenjavo”.
Odbori za “kulturno izmenjavo” so bili v zadnjih letih ustanovljeni v raznih slovenskih naseljih v ZDA in v Kanadi, nekateri prav uod tem imenom, drugi pod dru gim, toda vsi z istim ciljem.
Slovenska demokratična izseljeniška skupnost srna- Slovenska sobotna šola bo tra za svojo dolžnost, je bilo rečeno na preje omenjenem končala s poukom v soboto, 27. sestanku, da pove jasno in odločno, da zavrača kulturno maja. Na prvo soboto v juniju izmenjavo s SR Slovenijo, dokler nima trdnega jamstva, bo v Lemontu pri Manji Pomaf da obiskovalci iz SR Slovenije ne bodo kot trojanski ko- gaj zahvalna maša. Po maši pa
tove in varne, da bi dopustile povečanje stikov, da bi vra- ;petra Potokarja, edinega kapla-ta vsaj malo odprle. Vzhodna Nemčija svoj zid proti Za- na pri stolni župniji: “Ne pobi.-hodni'stalno utrjuje, povišuje in širi v neprehoden pas.	J ~~u"'
V drugih satelitskih državah je v tem pogledu nekaj boij: še, obstoji vsaj nekaj možnosti za potovanja v svobodni
svet.
V SFR Jugoslaviji so vrata odprli na široko,_ ko so spoznali, da jih ne morejo držati uspešno zaprta, in spoznali tudi, da jim bodo odprta boljše služila. V nekaj letih je odšlo na tuje preko en milijon ljudi na Zahod, kjer so si poiskali delo in zaslužek ter začeli od tam pošiljati domov trdne zahodne valute. Dotok tega denarja je revnemu jugoslovanskemu gospodarstvu prišel.zelo prav, reševal ga je in ga še vedno rešuje pred večnim pomanjkanjem deviz.	_	_	.
Beograd računa, da imajo delavci iz Jugoslavije naloženih na tujem okoli 7 bilijonov dolarjev imovine, ki bi	žeroostaiala rdeča se
jo na vsak način rad spravil v SFR Jugoslavijo. Za kaj £	’	^ p v d g’J i
takega je najprej .treba med lastniki teh bilijonov ustva- ^ vinske kaplji^! kaj siJ pa riti primerno zaupanje v SFR Jugoslavijo. V tem so ob - mislite? Nekega večera sem stP0_ ski kulturnih skupin lahko zelo koristni, saj hude v lju- v gostilno nedaleč od «fleč_ deh spomine na domovino m stem ljubezen do nje...	. kajnarjev„ Bila je ob Ljublja-
Slovenci imamo radi svojo domovino, prenekateri nid Menda se ^ Je reklo «p,ri hodijo skoraj redno tja na. obiske, in počitnice, preneka- šest-ci„ Ko gem se vra6al do_ teri se po dolgih letih dela in življenja y tujini vrne jo. na . mov, da me ustaviia dva laška večer življenja domo\... P.evsky zbori, igra-Ssce ciu,_ine, ^karabinei.ja- pričelo se je: “Qui,
qua, quie” itd. Nisem razumel prav nič. Pretipala sta me od pet do glave, še klokuk sta privzdignila. Ker nista našla ne noža, ne revolverja, ne bombe, .sta rekla: “Avanti.” šel sem hitro dcmov, še nazaj nisem upal pogledati. Kmalu sem spoznal, da je ljubljanska OF ukazala, da zvečer nihče ne sme na ulico.. . Pričel se je rdeči teror.
Pričel sem s svojim “delom”. Obiskoval sem vidnejše ljudi v katoliškem taboru in dajal navodila za odpor proti rdeči bratovščini, katera je že takrat dobivala vso podporo, moralno in gmotno, oj “naprednih” Slovencev iz Amerike. Niti zavedal se nisem, v kakšni nevarnosti se nahajam.
Ko sem se vračal iz Suhorja proti Metliki, so me ustavili štirje črnosrajčni fašisti. Spet ista pesem: Qui, qua, qui... Jaz pa nisem razumel nič. Pokazal sem jim papirje in druge dokumente pisane v slovenščini in laščipi. Niso mogli verjeti. Kmalu sta prišla dva laška karabinerja, pogledala papirje in rekla: “Avanti!” Eden od teh je bil verjetno primorski Slovenec. (IjlaljeJ
poslanec JRZ ska komunistična vlada dovoli, ta je pa prikrojena čisto po titovsko. Nič niso prikazali demonstracij pred Belo hišo in pred Blair hišo, kjer je stari Tito stanoval in so mu živci odpovedovali zaradi tega, ker se v a-meriški demokraciji sme demonstrirati tudi proti takim tiranom, kot je on, pa četudi uradnim gostom vlade ZDA.
Dve drugi pismi sta iz Argentine in Čile. Oba prijatelja sta bolj malo informirana o sprejemu starega maršala.
V nedeljo, 30. aprila, bo mladinska maša in po maši sestanek staršev in učiteljstva v spodnji cerkveni dvorani. Ne bo pa kosilo, kot je bilo prvotno nameravano. Starši so se odločili pripraviti v jeseni kosilo v veliki farni dvorani (Baragova dvorana), da tudi slovenska šola pride do, potrebnih dohodkov.
Iz Illinoisa je prijavljenih za letovanje -na slovenskem Koroškem 22 fantov in deklet. Zelo lepo število. Mislil sem, da nas
bo Cleveland posekal.
❖
Sedaj je, čas za snaženje okrog hiš in tudi zadaj za hišami. Treba je prekopati zemljo, jo pognojiti, da bo primerna za posev solate in drugih dobrot za kuhinjo, da ne bo treba vsega kupiti. Ponekod je vse hudo zanemarjeno. In pa napisi na garažah. Kako bodejo v oči...
*
Zahotelo se mi je regrata. Šel sem ga iskat v bližnji park, pa je bilo tam toliko pesjakov kot na sosednem dvorišču. Gdč. Pepca se je pohvalila, da ga je nabrala na lemontskih gričih. Pa je predaleč do tja.
■ *
Ne pozabite na prijetno domačo družabno prireditev, katero priredi društvo Slovenija v soboto, 29. aprila, v veliki farni dvorani (Baragov dom). Igra orkester Tivoli pod vodstvom Janeza Arka. Me hudo mika tja, pa kaj, za ples nisem več sposoben. Poskusil sem cioma plesati s svojo “ta sta.ro”. Pa sem bil
neroden in padel pod mizo.
*
Debeli striček je prišel na o-bisk in sorodniki so mu dobro postregli. Po kosilu je šel na vrt in legel v travo, da malo za-, dremlje. Naenkrat.začuti, da se
Jakob Vrtačnik, st.
BRIDGEVILLE, Pa. — Dne 29. aprila 1888 se je prismejal na svet v Št. Jur ju pod Kumom mlad fantič, ki so ga krstili v farni cerkvi sv. Jurija na ime Jakob Vrtačnik. Dobri materi in skrbnemu očetu se ni sanjalo, da bo njihov sin obhajal svoj mladostni 90. rojstni dan na lepi farmi v bližini Bridgeville, Pa. Te dni g. Jaka misli na svoje domače kraje pod zelenim Kumom, kjer je živel, hodil v šolo, delal v veseli družini, pomagal očetu in materi. Ko je gledal lepe dolenjske hribe, je slišal o življenju v Ameriki.
Morda takrat ni čutil, da je življenje tudi zunaj slovenske zemlje prepleteno ne samo s cvetjem, ampak tudi s trnjem. Ko je odslužil avstrijskega cesarja — vojaški rok — je po malih zapletljajih nevljudnih u-radnikov 1913 ob pesmi: oj zdaj gremo, oj zdaj gremo — zapustil domače kraje in se odpeljal proti daljni Ameriki. Tako je srečno ušel trdotam, solzam in prelivanju krvi prve svetovne vojne. Od 1913 do danes živi v bližini Bridgville, Pa.
Preživljal je vesele in trde čase, garal kot vsak priseljenec, delal ob rudnikih, bil brez dela; gruntal, kako bo preživel družino' v času stisk. Ljubezen do dela na kmetiji, ki jo je dobil še v domači družini pod Kumom, ga vednp spremlja. Ne pozna starosti; še vedno misli, da je mlad fant izpod Kuma, ki more vse. Pred par leti je noga nekaj odpovedala, ker je delal, kot bi bil še vedno 20 let star. Kasneje je srce nekaj potarnalo, ker je letal za živino — mlad nekaj čez 85 let. A vesela narava, ki ji nobena težava ne vzame dobre volje, ga vedno drži nasmejanega.
Njegovo življenje je zgodba slovenskega priseljenca, ki je pred davnimi leti prišel v Ameriko, jo pomagal graditi z vestnim delom, poštenostjo, pa korajžo, pa z nezlomljivo zavestjo, da je le v poštenem delu zagotovljeno srečno družinsko življenje in urejena družba. Ne lenoba, ne zanašanje, kaj bom od drugih stisnil, ampak kako bom kot delaven in pošten mož sodeloval pri graditvi urejene človeške družbe.
Ob veseli ženi Ančki, nasmejani hčeri Ani, prijaznemu sinu Jakobu in srečnih sorodnikih bo g. Jakob Vrtačnik st. obhajal 29. aprila 1978 svoj 90. rojstni dan, se zahvaljeval Bogu za vse veselje in trdote življenja in mislil, kako čudovito je življenje na potovanju po tej zemlji.
G. Jakob iz Št. Jurja pod Kumom: Bog Vas ohrani nasmejanega še mnogo srečnih let v veselje vsem vašim družinam in vsem vašim prijateljem.
J. C.
grem najprej brat prav to. Kako sem razočaran, če je del povesti kratek ali če te v kaki številki sploh ni, kot se rado primeri za konec tedna.
Vem, vsem ni mogoče ustreči...
Pozdravljeni!
Peter Gerkman
*
Cleveland, O. — Cenjeni! Priložen je ček za nadaljno naročnino in dar za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna. Najraje berem novice in lepe povesti.
Želim Vam vse dobro in lepo pozdravljam!
Jennie Žagar
------o------
Ob svežem grebli prijatelja
EUCLID, O. — V petek, 14. a-prila 1978, je umrl Joseph Roberts (Ropret), nekoč živeč na 905 E. 237 St. v Euclidu. Pokojni je bil rojen 1. 1896 v Šenčurju pri Kranju in je prišel v Ameriko — prvotno v državo Pennsylvania — v letu 1913, pozneje, 1. 1916 pa v Ohio, kjer so v Euclidu imeli svoj dom. Zaposlen je bil v tovarni Chas Brass . ^ .	v. .. .	„ ,	to
, ...	. . , , „	...	iztekle ure zivlienja. So bile
skozi dolgo dobo let. Poročil se i, ,	, v . J ^	. «;e
trde preskusu] e v načrtu bozg
drevesa. Naj jih vse ohrani Bož v verstvu in dobroti. Tako je z rajnim Jožetom umrl poslednji iz Robertsove (Ropretove) družine. V Ameriki sta umrla sestra Mary, poročena Panchur, izbrat John.
Če je ta pregovor resničen: “Tistega, ki ljubi Bog, ga z bridkostjo napolnjuje,” bi človek sklepal, da sta oba pokojna, Jože in žena, doživela veliko zla. bolezni. Rajno Katherino še sedaj jo v duhu vidim, kako se .je s težavo premikala, pa kljuk nevšečnostim skoraj vsak dan prisostvovala daritvi sv. maše, kamor jo je spremljal (sedaj pokojni) mož Jože. Rajnemu pa je pri neprevidni vožnji nekdo na cesti zlomil nogo, in je več mesecev trpel, predno se je pozdravil. Tako je tudi ob radosti p°' svetitve sina Ralpha v duhovnika v Rimu prišla nesreča, da si je tam zlomil koleno. Kako težaven je moral biti od tam (iz Ri' ma) obisk 'Slovenije, katero ni ne preje ne pozneje obiskal, da je s svojo bolečino srečal svojce. A najtežji križ mu je bil Vxl' hranjen za konec, ko je bil toliko časa odvisen od nege drugih in čakal, da so se mu v trpljenj11
ljubezni? Ne dvomimo. Kdo
morda bosta
je s Katherino Kosar in sta pred nekaj leti doživela zlato poroko.
V zakonu se jima je rodilo pet' .	, ,	v „
.	,	.	t-,, sma duhovnika, sad odrešen
sinov, izmed nuh sta dva, Ed-i ,	.
. .	_ . .	, .	.,	[posredovala nam nepoznanim
ward in Ralph, duhovnika re-
iz tega trpljenj3 sad odrešenj3* o-
/Z NAŠIH VRST
Athens, N.Y naročnino za
eno
Tu pošiljam leto. Ameri-
njegova nečaka sumljivo sučeta ško Domovino inaam rad, četudi okrog njega, kakor da bi ga ho- [mi nekatere stvari niso všeč. Za tela obrniti. ‘ Kaj pa hočeta?” ju 'nas, ki smo daleč od Clevelanda, je vprašal. — ' Oh, striček, šole 'oglasi ne pomenijo nič, vzamejo se greva,” je pojasnil Tinček. Ti ! pa obilo prostora, kjer bi bilo si globus in jaz bi rad Branku lahko za nas koristno in zgni-pokazal, kje je Amerika.”	j mivo branje. Vem, da so oglasi
'potrebni, ker pomagajo list Prav lepe pozdrave v upanju,' vzdrževati. Zanima me vedno, da bo muhasti april prenehal s kako je v domovini In bi zato svojimi norčijami	: imel rad več novic od tam.
“Toti Staj ere” j Rad berem povesti in večkrat
dovne skupnosti Očetov naj sv. Zakramenta. Fr. Edward je dolgoletni misijonar v Afriki, njegovo zadnje bivališče je bila Tanzanija, sedaj je nekaj mesecev v ZDA. Fr. Ralph je bil posvečen L 1975 po sv. očetu Pavlu VI., deluje pa v Manili na Filipinih. Ostali trije bratje imajo 14 otrok, ki jim je bil rajni stari oče, in osmim pa prastari oče. Pokojni je bil ustanovni ud fare sv. Kristine, ustanovljene 1. 1925 (najteže tudi poslednji ud ustanovnikov), član Društva naj sv. Imena omenjene fare in še KSKJ št. 219 ter društva Slovenski delavec ADZ.
Po smrti žene Katarine se je z omenjenega doma kmalu preselil v Slovenski starostni dom na Neff Road. Tam ga je zadela kap, da je bil več mesecev mrtvouden in priklenjen na posteljo, odvisen od nege drugih.
Na mrtvaškem odru je ležal v Brickman & Sons pogrebnem zavodu, 21900 Euclid Ave. Pogreb je bil v ponedeljek, 17. a-prila, v cerkev sv. Kristine na 222 St., kjer je ob somaševanju 19 duhovnikov sin Fr. Edward opravil vstajenjsko sv. mašo. K poslednjemu počitku ob navzočnosti veliko sorodnikov in znancev pa je dobil poslednji prostor poleg žene Katherine na pokopališče Vernih duš.
V ta okvir kraja in časa v merilu 82 let je pokojni izpolnil svojo zemeljsko dobo. Vsi, ki smo ga od blizu poznali, smo spoštovali njegov mirni, pošteni značaj. V njegov spomin naj posvetim te vrstice. Če po človeškem spoznanju ocenjujemo delo, ki ga vsak posameznik zapusti za seboj, smo v rajnem Jožetu, imeli vzor dobrega človeka, ki je zapustil lep vzgled preostalim.
Skromen skrben, delaven je živel s pokojno dobro, delavno ženo Katherino za svojo družino. Da je bila družina verna, nam je dokaz, da je dala Cerkvi dva služabnika oltarja, s katerima je bila podaljšana rama božjega delovanja. Oba duhovnika Robertsa delujeta izven ZDA. Tako sta z obiskom Slovenije spojena s spoznanjem domovine roditeljev in poznata slovensko dušo. Fr. Ralphu je diakonat podelil sedanji ljubljanski metropolit nadškof dr. Jože Pogačnik. Tako je tudi .Fr. Edward že dva! ali trikrat obiskal sorodnike v Sloveniji, ko se je ustavil na potu v Afriko ali se vračal iz nje.
Tudi ostali fantje (možje) iz Robertsove .družine so spoštovani in dajejo roditeljem s svojimi delovanji videz, kot pravi pregovor: Da sad ne pade daleč od
sebam milost vere.
Ob tvojem svežen grobu raZ' misij am smisel življenja in snir' ti. Vsekakor je smrt višek naša' ga življenja. Tudi zato, ker ni konec, ampak nov začetek, ker ni le odhod, ampak tudi prihod' ker ni le smrt, ampak tudi rol' stvo. Tako stoji za našo neskončno1 važno vprašanj6’ Kakšno bo življenje, h kat er6' mu se bomo ob smrti rodiF Kaj nas čaka onstran tenk11 vrat smrti? Kaj se bo pri i£ll[ drugem rojstvu zgrbilo na nA' zevajoča praznina? NeprodiA3 tema? Morje luči? In če luč, o35 bo ta luč oslepila? Ali tista hlC’ ki jo želimo rajnim kot VeA0 Luč?
V bolnišnici na oddelku 2?‘ ‘rakom bolne — tako piše Sol^6 nicin — se pogovarjajo bolnih’ “Ne govorimo o smrti. Niti ° menjati jo ni treba!” Če se A bomo pogovarjali o smrti tuhA kje pa se naj?” Torej kaj? ^ predlagate? Naj ves čas g0^., rimo in mislimo samo na smr Ne ves čas, ne ves čas, toda vs3. včasih. To je koristno. No, ^ pa naj dopovedujem čloVe*\| vse žive dni? Član kolektiva 5^ To je res, dokler si živ. K° pride smrtna ura, ga odpustih
iz kolektiva. Član gor, član
dol’
umira pa le sam. In bolezen loti samo njega, ne vsega kei6 , tiva.” (Delo. 17. julija 1968.i ko si vsak posameznik odl° svojo večnost.
Poroštvo tvojega življenj3
ob A i2'
if
trpljenja nas vse, ki se jem grobu vračamo še k Pre kušnjam, navdaja z resnobo,
j mislimo na odhod, k tisto11
smislu, ki daje življenju noto. Še pripomnim: Sin Ed) v je ob maiševanju in govor3 tvoj spomin obvladal g311^ Tam na grobu pa smo v zapeli še par slovenskih P1 Pri zadnjem stihu:
Pomlad že prišla bo, ko te na svet ne bo, ko te bodo d]ali v to črno zemljo ...
slo<°
oesfi1
so se duhovniku Ediju ulit6 ^ licih solze. Tudi nas je prevzela. Ko se poslavlja330. ^ Tebe, molimo in želimo, da žival neminljivo srečo. Zd1-joč se-v čustvovanju s Pre p limi, Te bomo ohranili v l6? spominu.	^
M-
Električno orodje .tr
0^°.
Hišni lastniki in razni lju jp
iji obrtne dejavnosti Pu>' .poletno v ZDA za okoli 300 nov dolarjev raznega ele ^ nega orodja, ko so ga leta le za nekako 25 milijonov-

saBHi



Izola gradi bolnišnico
v Dravljah: Jože Žagar, Drago
Zidava nove bolnišnice v Izoli Mlakar, zamuja in se draži. Otvoritveni v ^ov- Konjicah. Mira Cucek, trak naj bi prerezali šele pred
PIERRE E. TRUDEAU 10 LET NA ČELU VLADE
OTTAWA. — Pretekli teden francosko govorečo manjšino je minilo 10 let, odkar je pred- | prebivalstva Kanade. Ker je
sednik kanadske vlade vodnik liberalne stranke Pierre E. Trudeau. V tem času se je naši deželi precej spremenilo, na žalost ne vedno v vsem na dobro. Kanada je danes precej drugačna, kot je bila pred 10' leti, precej drugačen je tudi predsednik njene vlade, kot je bil, ko je pred enim desetletjem dobil v svoje roke vajeti našega državnega voza.
Pierre E. Trudeau je pri 58 letih še vedno živahen in čvrst, poln moči in podjetnosti, pa vendar veliko umirjenejši in usta-Ijenejši. Ko je stopil na politični oder Kanade, je predstavljal nekaj svežega, s svojo mladostjo In liberalnimi nazori je privlačil naladi rod, iskajoč novih rešitev, Pa tudi novih idealov; Novi vodnik liberalne stranke in predsednik vlade je sprožil pravo ‘Trudeaumanio”, ko so mladi ljudje drli za njim in se zgrinjali okoli njega, kjerkoli se je pojavil ...
Zdi se, da je vse to nekje daleč, Pierre E. Trudeau je postal del kanadske vsakdanjosti, ne-
■Kaj simpatij je javnosti, ko se
Pierre E. Truedau pripadnik francoskega dela Kanade, so u-pali, da mu bo uspelo pridobiti tega, pomiriti njegove pritožbe in izpolniti njegove zahteve v obsegu in po načinu, ki bosta pomagala odstraniti stoletja stara trenja.
Novi predsednik vlade je u-spel doseči uzakonitev “dvojezičnosti”, ki naj bi zagotovila poslovanje zveznih uradov v o-beh jezikih, angleščini in fran-oščini, po vsej Kanadi. Zakon ni pomiril f r a n c o s ko govorečih Kanadčanov, rodil pa je odpor v angleško govorečem delu dežele, zlasti v zahodnih pokrajinah. Pierre E. Truedau je pritegnil
coskih Kanadčanov in prav tako	*
tudi v zvezne urade. Tudi gene- Kot pretekla leta je bilo tudi ralni guverner, namestnik kra- letos obilo protestov proti ubi-Ijice Elizabete II., je francoski janju mladih tjulnov v New-Kanadčan Jules Leger.	,foundlandu češ, da je to muče-
Vse to ni vodilo do večje “dr- nje živali in da spravlja v ne-žavne edinosti”, Kanada je da- varnost obstoj živalske vrste, nes manj edina, kot je bila kdaj Kanada oba ta očitka zanikava, koli preje. Kvibeška pokrajin-j Trdi, da je način ubijanja mlaska vlada si je postavila javno cličev najhitrejši in da v njem ni
cilj za dosego “suverenosti” Kvibeka, kar pomeni z drugimi besedami ločitev te pokrajine od ostale Kanade in proglasitev njene neodvisnosti ob ohranitvi gospodarskih vezi z ostalo Kanado.
Na splošno napovedujejo za letošnji junij nove parlamentarne volitve, ki bodo pokazale ali so volivci še pripravljeni pustiti državno krmilo v rokah sedanje liberalne vlade P. E. Tru-deuja, ali so se odločili za nove-
v zvezno vlado več fran- ga krmarja.
----------o----------
RAZNE NOVICE DUHA IN PO SVETU
Ko je precej nejevolje in skr- začeli misliti, da so vprašanja, bi ob rastočih cenah in precej- ki so mučila Kanado, prešla, ker šnji brezposelnosti, je prav, da se je vršila ta konvencija in je pomislimo malo tudi na dobre bil Claude Ryan izvoljen za na-
znova pridobil v nas, ampak ves svobodni svet. Jakosti, ko se je razbil njegovi Na splošno so življenjski pogoji zakon z nekdanjo Margaret Sin- pri nas sorazmerno dobri, med clair iz Vancouverja, A veliko !najboljšimi na vsem svetu, tolajšo od njega. Pierre je obdr-1 Naša dežela razpolaga z obi-zal in skrbi za tri sinove, ki so ljem surovin) naravnih boga-Se l0dili v zakonu.	štev, z obsežnimi polji in gozdo-
V zgodovini Kanade so bili vb z obiljem zemlje, ki jo začne-doslej samo trije predsedniki mo lahko obdelovati, če bi se pomlad dalj na krmilu države, kot kazala potreba po tem. Pri sedajo Pierre E. Trudeau. Po svojem njem načinu obdelovanja zemlje prepričanju in po stališčih je in ob nekaj učinkovitejši upora-
strani naše dežele in življenja v jčelnika liberalne stranke. “Naša njej. Težave, ki nas nadlegujejo, j vprašanj a niso izginila, ne bo so le začasne, ne morijo samo j j ih rešila ena sama strankina
konvencija. Morali se jih bomo lotiti reševati, potreba bo veliko
bil Trudeau ob svojem nastopu precej na levo, kar je vznemirjalo večji del kanadske javno-sti, usmerjene bolj konservativ-no. Tudi v mednarodni politiki 3e bil sprejet s previdnostjo in dvomi med zavezniki NATO.
Skozi leta si je kljub vsemu Pridobil zaupanje in ugled ter postal po besedah podpredsednika ZDA W. F. Mondaleja “velika vrednota za demokratični
svet”.
Predsednik kanadske vlade u-živa precejšen ugled tudi v ko-rnunističnem svetu, celo tudi v Jugoslaviji, ki ga je nekoč, v njegovih mlajših letih, ko si jo Jo hotel od bližje pogledati, pognala preko meje. Vzpostavil je ledne dipomatske odnose z LR Kitajsko na precejšnjo nejevo-ij° tedanje vlade v Wasbingto-nu, spoprijateljil se je s Fidel Castrom, na Kubi na razočaranje in nejevoljo precejšnjega števila Kanadčanov, ki vidijo v Castru komunističnega nasilneža, diktatorja in revolucionarja, in pristanejo na nujne spremembi pomaga Sovjetski zvezi sejati.be, ki bodo zadovoljile franco-nemir in komunizem tako v La- jsko govoreči del Kanade v taki •tinski Ameriki kot v Afriki. 'meri, da bo ostala v kanadski
nič surove divjosti. Oblasti določajo iz leta v leto število dovoljenega ulova in trdijo, da vrsta tj ulna, katerega mladiče love na omenjeni način, ni v nikaki nevarnosti, da preje raste, kot se krči. Pripominjajo dalje tudi, da tjulni pojedo velikanske količine vrste rib za človeško prehrano.
Lov na mladiče tjulnov je po-meben dohodek ribičev na New-foundlandu, katerih dohodki so na splošno precej skromni.
' *
Raziskovalci na univerzi Alberta v Edmontonu so precej
ranim majhnim delom roke. Po novi tehniki je treba pritrditi e-lektrode globoko pod kožo na mišice, ki skrbijo za premike sklepov.
*
Hrup z letališča lahko povzroči okvare pri nerojenih otrocih, trdi v neki ameriški medicinski reviji profesor Jones s kalifornijske univerze v Los Angelesu.
Po triletnih raziskavah, ki so zajele 225,000 novorojenčkov, je dr. Nowell Jones ugotovil, da je število otrok z okvarami tem višje, čim bliže losangeleškega letališča živijo njihove matere.
V povprečju se rodi osem ta-dh otrok na vsakih tisoč, na območju, ki ga je zajela raziskava, pa jih je bilo 1.2 odstotka.
Jones trdi, da lahko hrup z letališča povzroči ■ poškodbe na možganih, v hrbteničnem mozgu in v trebuščku nerojenih o-trok. Pretiran hrup moti spanje, nenadni močni zvoki pa lahko
napredovali pri izpopolnjevanju sprožijo nagel izliv adrenalina; umetnih rok in nog. Izpopolnju- zaradi tega se skrčijo krvne žile, jejo znano tehniko, po kateri se tako da dobi zarodek premalo signali možganov, ki naročajo kisika, mišicam, naj naredijo gib ali
ki'etnjo, okrepijo in se spreminjajo v gibe umetne roke na električni pogon.
Po tej tehniki je treba na površje strelja roke ali noge pritrditi elektrode, ki ojaoujejo im-trdega dela, predno bomo našli pulze iz mišic pod kožo. Doseda-rešitve, ki bodo vodile k večji
ustaljenosti v političnem življenju naše dežele.”
*
Strokovnjaka Polj edelskega tajništva ZDA sta izdelala novo vrsto vrečk iz škroba, ki bodo po določeni dobi, če bodo puščene zunaj, same razpadle. S tem bo zmanjšano onesnaževanje prirode, prihranjeno pa bo tudi olje, ki ga sedaj rabijo kot surovino za izdelavo plastičnih vrečk.
1 Trpežnost novih vrečk, na katerih produkcijo se pripravljata dve privatni družbi, bo zavisela od količine škroba v njih. Če bo tega 50%, bodo vrečke vzdržale do 70 dni, če ga bo manj, bodo vzdržale dalj časa.
*
Na Azorih je gibanje za njihovo odcepitev od Portugalske še vedno močno. Ko je prišel zadnjič tja na zborovanje socialistične stranke podpredsednik portugalske vlade Antonio Almeida Santos, so ga pristaši odcepa otokov od Portugalske napadli in zmerjali. Mož je v nejevolji skrajšal svoj uradni obisk na Azorih in se naglo vrnil domov.	»
❖
Ko so verni muslimani odkrili na moškem perilu neke angleške -tovarne napis v arabščini iz Korana, islamskega sv. pisma, so bili globoko prizadeti nad to “zlorabo”. Kuvajtska vlada je protestirala in napovedala, da bo pozvala vse muslimane, naj omejijo svoje obiske v Vel. Britaniji v znak protesta. .
V Veliko Britanijo, zlasti v London, prihaja stalno' veliko da bi ohranil Kanado, ki jo sku-:bogatih ljudi iz arabskih in druga njegov rojak Rene Levesque. ;gih islamskih držav. Britanski stičnega sveta. Kljub vztrajnim [predsednik pokrajinske vlade podjetnik je bil prepričan; da bo ■Saporom in poskusom je na tem ; Kvibeka, razdeliti z odcepitvijo šlo moško perilo s takim napisom lažje in hitrejše vMenar, da bodo muslimani radi segali po njem, pa je moral spoznati, da se je hudo zaletel.
bi sredstev bi Kanada zlahka preživela tri in štirikrat toliko prebivalstva, kot ga ima sedaj. Ni se nam torej treba bati za bodočnost naših otrok.
Prenekateri naši rojaki so imeli namen obiskati letos Slovenijo in druge dežele Evrope. Sedaj so začeli računati in premišljevati, ali jim to še kaže ali ne več, ko je naš dolar izgubil toliko na svoji vrednosti. Cene v Evropi so za nas porastle, zlasti v Nemčiji, -Švici in Avstriji, v manjši meri v Jugoslaviji in Italiji. Letalsko potovanje samo po sebi se ni podražilo veliko, vsaj ne toliko, da bi morali zaradi tega potovanje opustiti.
*
Novi vodnik liberalne stranke v Kvibeku Claude Ryan je predložil angleško govorečim Kanadčanom, da začno razgovor “kot bratje” o bodočnosti Kanade. Svaril jih je istočasno, da naj sprejmejo novo stvarnost
Ob
svojem nastopu si je Tru- j skupnosti.
ž‘eau postavil cilj zmanjšati go-j Claude Ryan je bil doslej e-spodarsko odvisnost Kanade od den najbolj znanih in uglednih druženih,držav. To naj bi do-S6gdl s pospeševanjem gospodarskih vezi z drugimi država-ni* svobodnega, pa tudi komuni-
časnikarjev v francoski Kanadi. Za vstop v politiko se je odločil,
nji umetni organi omogočajo invalidom, da delajo gibe z ukazi, ki prehajajo iz možganov v proteze. i
Izvedenci pod vodstvom dr. Steina so razširili delovanje proteze z metodo za delni nadzor nad gibi sklepov. Doslej so imeli to kontrolo samo tisti z amputi-
Zvezni finančni minister Jean Chretien je dejal, da je zvezna vlada povečala podporo ladjedelnicam, ki pa so kljub temu objavile odpust 1900 delavcev v pokrajinah Quebeck in Ontario, sedaj je na pokrajinskih vladah, da narede svoj del.
*
Predsednik zvezne vlade Trudeau je dejal, da opozicionalne stranke v parlamentu “z veseljem” podpirajo predloge Parti Quebecois proti zvezni vladi, kar je po njegovem škodljiva narodna politika.
koncem desetletja. Draži pa ce zato, ker bo prva faza namesto 600 načrtovanih kv. metrov obsegala kar 20,00 kv. metrov.
Nova bolnišnica bo imela kirurški oddelek s 116 ležišči, ur-fentno službo, del poliklinike in še vse potrebne spremne prostore. Za zidavo prispevajo del o-sebnega dohodka tudi občani šestih južnoprimorskih občin.
Godba — 160 let
Postojnska pihalna godba je bila ustanovljena že leta 1817, dobro leto pred odkritjem nadaljevanja jame. V teh dneh je praznovala že svoj 160. jubilej. V vsem tem obdobju so pogosto igrali pred jamo ali v sami jami.
Danes šteje postojnska godba 50 godbenikov, večidel mladih ljudi, ki so se igranja naučili v glasbeni šoli.
Petje namesto pitja v Tolminu
bil
na
Prebivalci Kensingtona, modnega stanovanjskega predela
Polju dosegel le malo. Ko je ob- Kvibeka. Vodnik liberal ne ■Avil svojo politiko gospodarske stranke je zaveden član kanad-neodvisnosti, je šlo dve tretjini ske francoske narodne in kultur-anadskega izvoza v ZDA in od ne skupnosti, ki je prepričan, da arn je pf-išlo nekako enak od- mora Kanada ostati kot skup-stotek uvoza. Sedaj je v bistvu nost in da je zato potrebno na Položaj enak, le da je splošno novo urediti odnose med angle-gospodarsko stanje Kanade ne- gko govorečo večino in franco-iglavnega mesta Velike Britani-manj tr<^no’ k®* je bilo pred sko govorečo manjšino. Obe na-'je, se jezijo in protestirajo, kc loti- Število brezposelnih je rodni in kulturni skupnosti naj j so zvedeli, da hoče Sovjetska Preseglo en milijon, kanadski bi živeli v miru in dobrerp so-! zveza zgraditi v njem dve visoki °var, ki je veljal pred par leti sedstvu v Kanadi kot svoji skup- Iposlopji za svoje poslaništvo in v eč kot ameriški, je padel na ni državi, urejeni tako, da bosta Ti obdati s'60'čevljev visokim zi-i^-pod 87 centov ameriškega. obe skupnosti živeli v svobodi in J dom. Po njihovem bi bil to “Ma-rudeau je prišel na oblast na se svobodryi razvijali ter rastli. jli Kremelj”, ki bi popolnoma po-enselju programa “državne edi- Angleško govorečim ja dejal kvaril podobo okraja in tega sa-; kar naj bi pomenilo od- Claude Ryan po svoji izvolitvi jmega skazil. Protestirali so pri s lanitev trenj in sporov med za vodnika liberalne stranke v.vladi, ki je obljubila posredo-ang eško govorečo večino in Kvibeku:	“Upam, da ne boste vanje.
Pevski oktet Majnik je pred tremi leti ustanovljen posebno željo zdravljenih alkoholikov, ki so želeli pijačo zamenjati s-pesmijo. Od tedaj so imeli že več kot 60 nastopov. Vsa tri leta vodi oktet Ivanka Kosmač, rojena Hvala. Takole pravi: “Nisem se mogla odreči glasbi in petju, čeprav mi je manjkalo prave glasbene vzgoje. V človeku spi notranja-sila, ki ga spodbuja in sili, da po svojih močeh in zmožnostih prispeva k splošni kulturi naroda.”
Gorenja Trebuša dobila elektriko
V 86 hišah nadvse raztresenih samotnih hribovskih zaselkov, kjer je še do sedaj svetila petrolejka, plinska luč ali pa šibka svetloba vaške elektrarne, je se- ško dolino z daj zasvetila prava elektrika.
Elektro-epergetske naprave v Gorenji Trebuši obsegajo več kot 14km visokonapetostnega,
30 km n i z k o n apetnostnega o-mrežjaiin pet transformatorskih postaj. Pri delih so pomagali tudi mladinci, vojaki in domačini.
njimi kar dve tretjini žensk — je lani izdelala 6 milijonov kosov frotiranih brisač in spada med največje izdelovalce brisač v Jugoslaviji.
Na leto izdelajo tudi več kot 700,000 kravat, izdelujejo pa tudi rute s folklornimi motivi, za katere je veliko zanimanja tako pri nas kakor med izseljenci. Petino proizvodnje prodajo v tujino in sicer predvsem v Nemčijo, Anglijo, Švedsko, Dansko in Francijo.
Zavarovanje hribovskih kmetij
Velike, zaokrožene hribovske kmetije so se v preteklosti pogosto razdrobile med številne dediče. Sedaj pripravljajo odlok, ki bo v prihodnje takšno drobljenje preprečeval.
V osnutku odloka je poimensko naštetih 933 kmetij, ki jih nameravajo zavarovati pred drobitvijo. Med njimi je. 600 preusmerjenih, posodobljenih kmetij, ki skupaj z ostalimi, ki jih nameravajo zaščititi, gospodarijo s' 60% zasebnih kmetijskih površin v loški občini. Tako bo zemlja zares v lasti tistega, ki jo obdeluje.
Uspešna tovarna v Kamniku
Tekstilna tovarna Svilanit,
živahnost v Sorici
Ta prelepi kraj sredi gozdov in planin je sedaj povezan s Sel-aslaftno cesto, po kateri lahko pelje tudi avtobus. V sami Sorici pa so 'odprli skromen muzej slikarja Ivana Groharja, v katerem si je mogoče ogledati nekaj njegovih zgodnjih' slik in nekaj slikarjevih
V Sloveniji so umrli
1. aprila
V	Ljubljani: Rudolf Kolenc, Hinko Šimenc, Rudi Cerkvenik;
na Rečici ob Savinji:	Alojzij
Jeraj;
na Vrhniki: Rudi Čamernik; v Solkanu: Marica Nanut; v Tržiču na Gorenjskem: Dora Gombač; v Preski: Ivana Jenko;
Novem mestu: Marjan Lunder;
v Kisovcu pri Zagorju: Eni Se-pe;
v Dragomlju: Ivanka Snoj. aprila
V	Dravljah: Marica Zaletel; Senovem: Ivan Lokajner; Ljubljani: Jože Žargi, Beti Kosec, Pavli Mlakar, Leopol-dina Šlibar, roj. Lozej; Gaberskem: Vladimir Luzar;
v Dolancih: Bogomil Čehovina; v Beričevem: Anton Lukežič; v Kamniku: Marija'Flere, roj. Rode.
4.	aprila
V	Solkanu: Bojan Štolfa;
v Laškem: Marija Matek, roj. Kauzar;
v Celju:	Nazir Ljubič, Marjan
Korošec, Stanislav Ladiha; v Ljubljani: Martin Lumpert, Pavle Marinšek, Anton Koman, Hinko Šimenc; v Škocjanu pri Kopru:	Cveto
Poljak;
v Kranju: Janez Grabec; v Javorju: Jože Gale; v Limbušu: Ciril Hočevar; v Mariboru: Ferdo Filipič; v Vel. Laščah:	Terezija Tiselj,
roj. Razdrih;
v Dravljah: Ivan Bukovec; v Piranu: Mario Babič; v Mengšu: Jelka Szillich.
5.	aprila
V	Ptuju: Stanko Senčar;
v Ljubljani: Anton Koman, Stane Vadnjal, Jože Ogrin, Milena Saksida, Stanko Senčar, Martin Kolarič, č. s. Bemardi-na-Elizabeta Zagožen (šolska sestra);
v Celju: Ivan Hohnjec; v Seničici pri Medvodah: Cecli-ja Trampuš, roj. Koder; na Volčjem gradu pri Komnu: Marjan Štolfa; v Dobravi: Ivana Kovač; v Dol. Logatcu: Frančiška Šebenik.
6.	aprila
V	Radečah: Marija Sevšek;
na Brezovici pri Ljubljani: Marjana Artač;
v Škofji Loki: Ljudmila Krek; v Ljubljani: Franc Sok, 'Stanko Brinšek, Franc Gorjup, Drago Škrinjar, Jože Hočevar, Pepca Žagar, Cecilija Perko, roj. Marinič, Angela Alič, roj. Zadnikar.
pri Ljubljani:
Franc
osebnih predmetov.	| Tamže;
V kraju že od leta 1923 zagna- na Jesenicah: Ignac Hrovat; no deluje dramska skupina, v Solkanu: Vičko Sumič;	i	Help Wanted
knjižnica ima že 70-letno tradi- v Ljubljani: Jože Žirovnik, Ve- General Factory. Polishing and cijo, le pevskega zbora nimajo, ronika Novak;	buffing. Apply 839 E. 63 St.
čeprav si ga zelo žele, ne more- v Domžalah: Vida Jesenko, roj.	881-7621
7. aprila Na Brezovici Alojz Vogel; na Gozdni poti (Bizovik)
Garvas;
v Ljubljani: Tebdor Hribar, Miro Plahuta, Pavla Povž; v Kopru: Rado Šorli.
S. aprila
V Kranju:	Franc Šilar, Jernej
Pogačnik;
v Podkraju (Velenje): Branko
11. aprila
V Kranju: France Gorjanc; v Kompoljah: Stane Klinc; v Ljubljani: Ludvik Vončina, Pepca Mihevc, Genica Capuder, Jože Petrič, Antonija Dejale, roj. Kocmur; v Mariboru: Viktor Štuhec; v Loki pri Zidanem mostu: Ivan Zupan;
na Jesenicah: Valentin Jenko; v Gaberskem: Joža Borovšak; v Celju: Herman Musec; v Škofji Loki: Uršulinka sestra Katarina — Vera Pirc.
12. aprila
V Cerknici: Anton Jerima; v Piranu: Fausto Visintin; v Ljubljani: Jože Jordan, Almira Štiftar;
v Zagorju: Franc Šmon.
Citateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do L popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Nopi naslov postaje je: 1990 E. 221 St, Euclid, Ohio 44117.
CLEVELAND. O.
P4ALI OGLA
Parcele naprodaj
Parcele, poraščene z drevjem, 1-3 akre so naprodaj v vzhodnem predmestju, 4% na balance. Prodaja lastnik, kličite 585-8663.
—(63,64)
Peč za ogrev naprodaj Naprodaj je skoraj nova peč za ogrev na vroč zrak za 6 sob. Kličite 531-8327.
(63-65)
Stanovanje oddajo Stanovanje z 2 spalnicama, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico v pritličju ter stanovanje s spalnico, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico v 1. nadstropju, eno s souporabo kleti, oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite po 4. uri popoldne tel. 431-0840.
(62-64)
Dvostanovanjska hiša naprodaj na Bonna Avenue
Ugodno je naprodaj dvostanovanjska hiša z garažo za 2 avta in ogrevom na plin na 6805 Bonna Avenue. Kličite tel. 391-9174.
(60-67)
Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd, so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UMLA
48i E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
Iščem samsko Slovenko, izpod 39 let staro, v svrho resnega poznanstva.
Pišite s sliko na naslov: “Doktor”, P.O. Box 443, Tyler, Texas 75710.
/•	(57-71)
Help Wanted
Gospodinjsko pomočnico iščejo za na deželo
Gospodinjsko pomočnico, prednost ima tista, ki bi živela v riši, za oskrbo farmarske družine v okraju Medina, Ohio. Žena je na pol invalid, dve hčerki stari 11 in 14 let. Po možnosti z vozniškim dovoljenjem za avto, privatno stanovanje in plača. Kličite 216-526-6014 ali pišite z navedbo usposobljenosti na: Housekeeper, c.o. Suite No. 107, 3130 Brecksville Road, Brecksville, Chio 44141.
(55-64)
ima 750 zaposlenih — in med jo pa dobiti pevovodje.
Hribar (iz Ihana);
(63-fe).
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 2C;, 1978
i. ***.	sp«*, correr.pond-
—	— mg Secretary
Mrs. Josephine Kocin, Treasurer Regular meetings will be held on the second Thursday of each month in Study Club Room at 7:30 p.m. St. Mary’s.
BUEZ DOMA
i
s
s':
Hektor IMalot
Zdelo se je, kakor da da napravi izjemo, želi, da bi mu vsi izkazovali svo- j Kc se je nekega jutra vračal jo naklonjenost: iskal je celo |od zajtrka, medtem ko sem jaz Kapijevo prijateljstvo, čeprav je ostal pri Srčku, ki nikoli ni ho-poprej ubogi pes bil nemalokrat' tel ostati sam, mi je povedal, žrtev njegove nagajivosti. Ka- da je gostilničar zahteval plači-kor razvajen otrok je hotel, da (lo in da mu je potem, ko je pla-smo vedno ostali vsi trije v nje- |čal račun, ostalo samo še 50 sol-govi bližini, če se je kdo odda- Jdov.
Ijil, se je začel jeziti.	j Samo em izhod je ostal, da se
Njegova bolezen je šla svojo !rešimo iz zadrege: še ta večer navadno pet; kmalu se je poja-| moramo pripraviti predstavo.
vil kašelj, ki je ubogega bolnika silno mučil.
Imel sem še pet soldov, ki so bili vse moje premoženje. Porabil sem jih za to, da sem kupil sladkorčke za Srčka. A namesto da bi njegovo bolezen olajšal, sem mu jo s tem še poslabšal.
Srček je kmalu spoznal, da sem mu dal po en sladkorček vsakokrat, ko se ga je lotil kašelj. Takoj se je okoristil s tem spoznanjem in začel je še bolj pogosto kašljati, da bi dobil zdravilo, ki mu je bilo tako všeč, ki pa mu je le škodovalo.
Ko sem spoznal njegovo nakano, sem mu seveda prenehal dajati sladkorčke, a to ga ni spravilo v zadrego. Najprej je začel moledovati s prosečimi pogledi. Ko pa je spoznal, da so njegove prošnje brezuspešne, je sedel v postelji in zašel kašljati na vso moč, sklonjen naprej in z rokami na trebuhu. Lica so se mu napela in solze so mu napolnile oči. Skoraj bi se bil zares zadušil.
Moj gospodar mi ni nikdar govoril o svojih skrbeh in o- svojih
Predstavo, brez Zerfoina, brez Sladke in brez Srčka! To se mi je zdelo nemogoče.
Naš položaj pa nam ni dovoljeval, da bi obupavali pred skoraj nepremagljivimi težavami. Za vsako ceno je bilo treba skrbeti za Srčka in ga rešiti. Zdravnik, zdravila, zakurjena soba, vse to nas je sililo, da si poskrbimo zaslužek. Treba bi bilo vsaj 40 frankov za kritje vseh stroškov.
Štirideset frankov v tej vasi, v tem mrazu in z našimi sredstvi!
Medtem ko sem jaz pazil na bolnika, je Vitalis najel neko dvorano, kjer naj bi se vršila predstava, kajti zaradi mraza nismo mogli igrati na prostem. Sestavil je lepake in jih nalepil vsepovsod. Izposodil, si je nekaj desk in naredil oder. S svojimi 50 soldi je kupil sveče, ki jih je prelomil na polovico, da bi pomnožil razsvetljavo.
Videl sem ga skozi okno, kako je prihajal in odhajal po snegu in s tesnobo Sem se spraševal, kakšen bo spored naše predsta-
TilE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
ST. CATHERINE’S LODGE 29 CLEVELAND, OHIO President — A1 Gribbons Vice-pres. — Rose Aubel Recording-sec,: Jane Gribbons Financial-sec.: John'Pečnik Treasurer: — Jennie Stetz Chief Auditor —Mary Butara Auditor — Frank Aubel Auditor — Emma Trentel Meetings are held every 2nd Wednesday of the . month at S. h Home on St. Clair Ave., at 7:30 p.m (Before the meeting premiums pay able from 6:00 to 7:30 p.m.) Lift insurance — All plans available foi the entire family from birth to agf 60. Indemnity Benefits — Indemnity — sick and operation benefits available to all adult members. Ask secretary for membership application. Enroll your friends in an insurance plan that offers yoi more than a Bank Savings Account No tax involvements at any time Draw reserve if needed and still orotect your policy “Value in full.’' The Western Slavonic Association was founded in 1908 “Solid as the Rockies” — 147% solyent as per State Insurance Actuary. Highest annual dividends paid to members /early.
Membership Committee
Alma Lazar, Chwn., Josephine Hirter, Jean Križman, Vida Shiffrer
Publicity Committee
Cecelia Wolg, Chwn., Joseph Petrie Jr.
Auxiliary Liason Chwn. Jean Križman
Prof. Prat. Comm.
Rudolph Kozan, Chmn., Marie Shaver, Fred Križman
Bldg. & Plan. Committee Frank Kosich, Chmn., Fred Križman The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards of excellence for care and service ren-dered to patients and residents.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. For all information call: (urea code 216) 486-0268.
opravkih. Le slučajno sem izve-.ve. del, da je moral prodati svojo ' uro, da,mi je kupil kožuh. Toda ker je zdaj naš položaj bil zelo resen, se mu je zdelo potrebno,
(Dalje prihodnjič)
-----o------
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
BARAGA COURT NO. 1317 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director, ReV. A. Edward Pevec
Chief Ranger — Rudolph A. Mas-sera
Vice Chief Ranger, John J. Hočevar Past Chief Ranger, Fred Sternisa Recording Secretary, Alphonse A, Germ
Financial Secretary, Anthony J. Urbas - 1226 Norwood Road -881-1031
Treasurer, Rudolph V. Germ Trustees -— Stanley Bencin, Frank f J. Kolenc, Joseph V. Hočevar Youth Director, Angelo Vogrig Visitor of Sick, Joseph C. Saver Program Director — Albert R. Giambetro
Senior Conductor — Joseph C. Saver
Junior Conductor — Gregory P. Hribar
Senior Sentinel — Charles F. Kikel Junior Sentinel, Elmer L. Perme Field Representative, Frank J.. Prijatel - 845-4440 Meetings held third Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, 8:00 p.m.
Rosier of Offioars of Lodges and Oiabs
OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ President Edward J. Furlich Vice President: Sally Jo Furlich Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17C09 Schenely — 481-5004 Recording Sec. Connie Schultz Auditor^; Jackie Hanks, Connie Schulz
Women’s and Children’s Activities: — Jackie Hanks.
Men’s Sports Activities — Bob Schulz
The Entertainment Chairlady is Mary Papp.
Meetings are held the second Wednesday of the month at secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m.
Ail Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB OFFICERS
FOR SCHOOL YEAR 1977-1978
Spiritual Director — Rev. Edward Pevec
Principal — Sister Mary Cecilianne, S.N.D.
President — Mrs. Frank Rihtar
1st Vice President — Mrs. James Svekric
2nd Vice President — Mrs. Anton Vogel
Recording Secretary — Mrs. Ricrard Ortman
Corresponding Secretary — Mrs. John Mivsek
Treasurer — Mrs. Donald Avsec
MEETINGS are held on the first Wednesday of every month excluding July and August.
Dues are $2.00 and paid in September for each school year.
freedom, defend our Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 CWV
President — Kathy 'Merrill 1st Vice President — Rose Poprik 2nd Vice President — Marcie Mills 3rd Vice President—Laura Shantery Secretary —• Patty'Nousak White Treasurer — Mary Babic Historian — Irene Toth Welfare — Anne Kern Social Secretary — jo Mohorčič 3 yr. trustee — Jo Godic 2 yr. trustee — Jo Nousak 1 yr. trustee — Theresa Novsak Ritual — Josephine Gorencic Chaplain — Father Edward Petec Meetings are held every second Wednesday each month in the Vet’s Ciubrcom, 6101 Glass Ave.
ST. VITUS POST 1655, CATHOLIC WAR VETERANS
Commander — Matthew Nousak 1st V.C. — Daniel Reiger 2nd V.C., John Oster Sr.
3rd V.C., Ludwig (Harry) Snyder Treasurer, Richard Mott Judge Advocate — Robert W. Mills Medical Officer, Martin Strauss Welfare Officer — Edward Ljubi
1	year Trustee — Frank Ljubi
2	year Trustee — James Logar
3	year Trustee — Joseph Baškovič Laison Officer — Edward Kotar Historian, Anthony Grdina Officer of Day — Frank Godic Jr. Adjutant — Charles Merrill Jr. Chaplain, Rev. Edward Pevec
Meetings are held every third Tuesday each month in our new Clubroom, located at 6101 Glass Av.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our
AMERICAN SLOVENE CLUB 308 Richmond Rd.
Richmond Heights, O. 44124
President — Gene Drobnič Vice Pres. — Jane Kaplan Recording Sec. — Terry Hočevar Corres. Sec. —• Fran Lausche Treasurer — Rose Grmsek Meetings held on the first Monday of each month, except July and August, at St. Clair Savings Association Club Rooms at 26000 Lake Shore Blvb., Euclid, Ohio.
ST. MARY’S HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110
President: Lou Koenig Vice President: Ed Kocin Slovenian Vice President: Rudy Knez
Secretary: Paul Žnidar, 15606
Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110, Phone 761-6362 Treasurer: Art Eberman Sick and Vigil Chairman: Frank Sluga	i
Program Chairman: Frank Zgonc Marshalls: Joe Sajovic, Bill Kozak, Lou Jesek
Retreat Chairman: Leon Kokal Youth Chairman: Paul Žnidar Jr. H.N.S. Treas. Leon Zavodnik JR. H.N.S. PRES. Tony Rigler
ST. MARY S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome
Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St, 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar Field Representative, Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room.
DAWN CHORAL GROUP Slovenian omen’s Union — 1977
President and Librarian: -Pauline Krall
Vice President: Jo Trunk Secretary: Toni Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, Ohio 44094, Phone: 943-1546
Treasurer and Reporter:	Fran
Nemanich Auditors: Mitzi Globokar and Ann. Terček
Director: Mr. Frank Zupan Rehearsals every Monday -evening at 7:30 p.m. in Recher Hall, Euclid, Ohio
ST. MARY - COLLINWOOD P.T.U.
Rev. Victor Tome: Spiritual Advisor.
Sister Mary Andrew, Honorary President.
Mrs. Mary Ann Durigon, President
Mrs. Beba Muzina Vice President Mrs. Marcia Olesko, Recording Secretary
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Ed.
Cleveland, Ohio 44110 1977-1978
Executive Committee
John Cech, President Rudolph Kozan, V. President Alma Lazar, Treasurer Josephine Hirter, Rec. Sec’y.
Joseph Petrie, Corresp. Sec’y.
Auditing Committee Joe Gabrowshek, Chrm.
Marie Shaver, Albin Lipoid, Ronald Zele, Ray Perme
Finance Committee Frank Kosich, Ronald Žele, Albin Lipoid, Alma Lazar, Joselphine Hirter, James Richlak, Consultant, Louis Drašler
Admissions Committee Marie Shaver, Chmn., Josephine Hirter, Pauline Burya
House Committee Joe Gabrowshek, Chmn., James Kpzel, Albert Pestotnik Joseph Petris Jr.
Personnel Committee Albin Lipoid, Chmn., Jean Križman, Louis Drašler Pauline Burja
Fund Raising Committee Mike Telich, Hon. Chmn., Jim Kozel, Chmn., Jean Križman, Cecilia Wolf, Louis Drašler, Josephine Hirter, Albert Pestotnik
■ 'v	A-
BLAG SPOMIN
OBLETNIC SMRTI NAŠIH DRAGIH STARŠEV, KI SO NAS ’ TAKO HITRO ZAPUSTILI TER ODHITELI 'V BOLJŠO DOMOVINO
EUCLID VETERANS CLUB 1977 Officers
President, Joseph DeLost Jr.; Vice-Pres. Jacob Chesnic; Secretary Chuck Kupetz; Treasurer, Frank Balash; Service Officer, John Feko; Sgt.-at-Arms, Joe Jagodnik; Judge Advocate, Lou Svetlic; Historian, John Cerbin; Trustees: Bill Dorn-bush, Jeff Morris, Fred Nevar, Steve Antolin, Jake Chesnic, Bill Nicholson, Ed Clicker, Bob Baughman, and Adolph Gulich.
Meets 1st and 3rd Monday of the month at Euclid Vets Club.
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
President — Frank Zorman, Sr. Vice President — Ed Pečnik Financial Secretary - E. Kogovšek Recording Secretary — Dick Beck Keeper of Arms — Elio Erzetič Auditors (3): Frank Beck, William Gerl, Shorty Boltauzer Keeper of Grounds — Frank Truden
Trustees (5): — Renato Cromaz, Chairman, Elio Erzetič, Frank Beck, John Truden, Sr., and Frank Truden
Trapshooting League Chairman—
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
President: Cecilia Sube-1 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: Rose Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek,
Rec. Sec’y.: Josephine Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Mary Ladiha, and Frances Tavzel
Sunshine Chairman: Cecelia Su-bel
Kitchen Committee: Frances Tavzel
Meetings are the 3rd Wednesday, in the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair Ave.
V BLAG SPOMIN
trinajste obletnice, od kar nas je zapustila naša ljuba rnama
FRAK6IŠKA Z&0HC
Umrla je 6. aprila 1985
Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad; pri Bogu že se veseliš, a v naših srcih še živiš.
Žalujoči otroci:
Marija Žnidaršič, v Willowick, Ohio Ivan, France, Ivana in Ana v Sloveniji
PLANINA SINGING SOCIETY
President ........... Al Glavic
Vice President ..... Louis Fink
Financial See. — Emma Urbančič
Corresp. See. --- Olga Ponikvar
Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.

V blag spomin
5. OBLETNICE
franoes mmm
umrle 25. aprila 1973
V hladnem grobu zdaj počivaš rešena si vseh skrbi.
Mi pa mislimo na Tebe, dokler ne steče nit življenja in pridemo vsi za Teboj!
žalujoči:
sin Frank, snaha Mary vnuk James
Vnukinji Nancy, Frances Sestri — Mrs. Mary Sernel Mrs. Antoinette Dolinar Euclid, O., 25. aprila 1978
OČE
MATI
ANTON miMK
ki je umri aprila, 1965
mmm iiiiec
ki je umrla jan. 1956
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND	LJUBLJANA
od $439.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM
MIHELIN TRAVEL
4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO!
ČE SE SELITE
'	i
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova ja nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave.
Moj novi naslov: ...
Cleveland, Ohio 44103
MOJE IME: ......
Moj stari naslov:
. Globoka hvaležnost nam polni srce, v gorečo še prošnjo preliva molitev V nebesih, kjer sveti Gospoda slave, naj uživata blaženost božjih svetnikov. Vaši žalujoči:	(
sinova JOHN- in ALBIN ter OSTALI SORODNIKI ICleveland, Ohio, 25. aprila 1978.
|	CLEVELANDSKA NOVA RESTAVRACIJA
NAŠ JEDILNIK VSEBUJE POSEBNOSTI STAREGA KRAJA IN AMERIKE
- ZMERNE CENE -
VIENNA GARDEN
Žgane pijače, domače in uvožena piva ter vina,
UŽIVALI BOSTE KOSILO V PRIJAZNEM VZDUŠJU STAREGA DUNAJA!
ZAJTRK - KOSILO - VEČERJA
BANKETSKE PROSTORE ZA 150 OSEB
!3S§ L 30 SL
teleta 1814222

mmm pogrebna mmm
1053 East 62 SL 17010 Lak® Shasre BH-d.
131-208*
531-839«
GRSIHOVa TR60Vmfi S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235


PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
mmmm slovenska katouška jedmta
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovil6 (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj' stva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Prl kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udel6' žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
® SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečim* tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Joliet, 111. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio
GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio
ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio




/