LETO IX. 4 april 1983 glasilo szdl občine logatec
Ob obletnici ustanovitve slovenskega naroda
OF
Za naš narod velja 27. april ^941 datum, ko je uspelo na pobudo Politbiroja K P Slovenije v resnici naPraviti do tistega dne verjetno nemogoč korak v boju za narodno er>otnost. Antiimperialistična fron-18■ kot se je imenovala OF takrat, je sPorazumno združila krščanske so-C|aliste, demokratično krilo organi-*acije »Sokol« in skupino naprednih kulturnih delavcev v boj za osvoboditev. Fronta je sprejela stališča KP Slovenije o ustanavljanju osvobodilnih gibanj. V maju in juniju 1941 So "stajali številni odbori fronte po ra*nih krajih Slovenije.
Tudi logaški aktivisti so se takoj P°vezali z OF slovenskega naroda. ' ako je prišlo že 28. maja do prvega ^stanka somišljenikov O F in KP.
"a sestanku so se zbrali predstavni vseh naprednih strank, zlasti stfivilna je bila mlada struja napreden Sokolov pod vodstvom narod-ne9a heroja Rada Pehačka. Ustano-V|tev OF v Logatcu je potekala nad-v*e konspirativno v Tollazzijevi hiši. "stanovni sestanek je vodil Peha-Cek, za pristop k OF so glasovali vsi Prisotni. Takoj za tem je prišlo do organiziranja trojk, ki so pričele z de-
°m: pridobivanje članstva, zbiranje Prispevkov, razpečevanje literature 1 (■/ kniiae Prazniki slovenskih Občin). 1
. p°sebej veliko vlogo je odigral rajnski odbor O F Logatec v pripra-Var> in izvedbi množičnega odhoda v Par»izane 12. septembra 1943, s
6ni. da je delo potekalo vse od po-"^di leta 1943, ko so se po vseh ^seh organizirali odbori OF, žen-
Ke; mladinske in skojevske organi-
ac|je. Višek vsega dela na terenu Pa Pomeni množičen odhod v parti-
ane _ kiicu domovine se je na Lovskem odzvalo nad 200 borcev. Sloveniji je nastajalo čedalje
lrse in vse bolj aktivno osvobodilno 9'oanje. V tem času je začel izhajati
udl list Slovenski poročevalec. Po Redanju KP Slovenije 22. junija 42 in po odločitvi o pripravah za . stanavljanje partizanskih enot se I Antiimperialistična fronta pre-^nenovala v Osvobodilno fronto.
eniu je sledilo obdobje množične-9a aktiviranja pristašev Osvobodilen ',[onte in širjenja njene organiza-ai mre*e. P° Pfv'h oboroženih dKciJah. 28. julija 1941, je bilo zaseden'6 vrnovne9a plenuma Osvobo-
Pa
ne fronte, na katerem so izvolili ^ sni odbor, slovenskemu narodu \,s nas'ovili razglas s pozivom na JUdski boj proti okupatorju. 17.
novembra 1941 je že začela delovati radijska postaja Osvobodilne fronte - »Kričač«. Oddaje so šle v eter iz okupirane Ljubljane.
V nadaljnjem razvoju OF je zelo pomembna izjava ustanovnih skupin Osvobodilne fronte, kajti z njo je bil preprečen poskus razbijaških sil, ki so hotele razbiti enotnost O F. Šlo je za poskus vmešavanja vpliva okupatorja oz. politike begunske vlade v Londonu. V duhu vodilne vloge KP v narodnoosvobodilnem boju je bila napisana izjava ustanovnih skupin OF. To pa je pomenilo, da so se vse politične skupine v OF odrekle ustanavljanju svojih političnih strank. S tem so bili odstranjeni elementi koalicije v OF in ustanovljene možnosti za sklic kočevskega zbora odposlancev in za ustanovitev slovenskega narodnoosvobodilnega odbora kot najvišjega organa ljudske oblasti.
15. septembra pa je plenum O F sprejel sklep o priključitvi Slovenskega primorja k svobodni in združeni Sloveniji v federativni Jugoslaviji ter hkrati predpisal tudi organizacijo uprave na tem območju.
Na zasedanju slovenskega narodnoosvobodilnega odbora v Črnomlju v februarju 1944 se je to telo preimenovalo v slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). Na tej prvi slovenski ljudski skupščini je bila ustanovljena začasna vlada Slovenije - nacionalni komite osvoboditve Slovenije (NKOS). Tako se je ob boju za osvoboditev domovine gradila tudi oblast delavcev in kmetov - tekla je revolucija in ravno O F pomeni velik prelom, ko smo postali iz naroda hlapcev, narod ponosnih, svobodnih, enakopravnih sousta-varjalcev moderne zgodovine in kovači svoje usode.
Tovariš Kardelj je rekel ob petletnici O F: »Osvobodilna fronta je v to temo (kapitulacija stare Jugoslavije) in razočaranje vrgla jasno svetlobo in odprla slovenskemu ljudstvu nove perspektive za prihodnost«.
Lahko rečemo, da 27. april 1941 pomeni novo poglavje v boju za svobodo in obstanek slovenskega naroda in v boju za slovensko državnost.
Revolucionarnim izkušnjam delavskega razreda, ki jih je imel v boju za svojo socialno in politično osvoboditev, je sledila SZDL Slovenije, ki je zrasla iz Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Torej je bila O F politična osnova ljudske
oblasti in dejavnosti delavskih in ljudskih množic pri obnovi uresničevanja ciljev socialistične družbe. Ob uvajanju delavskega in družbenega samoupravljanja, se s krepitvijo družbenoekonomskega položaja delavskega razreda in vseh delov-
nih ljudi spreminjajo organiziranost, način in oblike delovanja O F, ki je prerasla v SZDL Slovenije, katere temeljni cilj danes pa je razvijanje in uveljavljanje socialističnih samoupravnih družbenih odnosov.
Vsem bivšim aktivistom OF in sedanjim aktivistom SZDL, članom SZDL in občanom iskrene čestitke ob prazniku OF. Prav tako tudi čestitke ob prazniku dela
OK SZDL Logatec
Ob 13. maju - dnevu varnosti
13. maja praznujejo svoj praznik delavci organov za notranje zadeve, varnostnih služb in vojne policije. Ta dan je v zgodovino jugoslovanskih narodov zapisan kot dan, koje ob reorganizaciji organov NOB s poveljem vrhovnega štaba ustanovljen oddelek za zaščito naroda OZNA.
Z vdorom v našo domovino in njeno zasedbo v aprilu 1941 si fašisti niso hoteli samo prisvojiti našega ozemlja, temveč so sklenili uničiti jugoslovanske narode. Kaj kmalu po zasedbi ozemlja so sledili izgoni prebivalstva s posameznih območij, množične aretacije in odgoni v koncentracijska taborišča, streljanje talcev in požigi vasi.
Na pobudo komunistične partije Slovenije so se vse slovenske svobodoljubne sile v svojem odporu proti okupatorju združile v organizacijo Osvobodilna fronta (27. april 1941). Ta pobuda se je kmalu zatem kazala že v prvih partizanskih oboroženih skupinah.
Ob organizaciji narodno-osvobodilnega boja pa je centralni komite KPS sklenil, da je potrebno zaščititi slovenski narod in njegovo osvobodilno gibanje, še posebej pred okupatorji in domačimi izdajalci. Že sredi avgusta 1941 je bila ustanovljena posebna organizacija z obveščevalnimi in varnostnimi nalogami. To je bila varnostno-obveščevalna služba (VOS). VOS je s svojo dejavnostjo zelo hitro pridobil veliko zaupanje med ljudstvom, v sovražnikovih vrstah pa vzbujal veliko strahu in negotovosti.
Dne 17. oktobra 1941 sta izvršni odbor O F in glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet izdala odlok o ustanovitvi Narodne zaščite za obrambo pred okupatorjem in nasiljem. Narodna zaščita se je na okupiranem območju bojevala proti okupatorju in domačim izdajalcem, na osvobojenem ozemlju pa je vzdrževala red in mir.
Zaradi razvoja narodnoosvobodilnega gibanja med večletnim bojevanjem je bilo treba tudi na obveščevalno-varnostnem področju uveljaviti nov način dela. Zato je bil februarja 1944 z odlokom SNOS-a ustanovljen odsek za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS-a, kije prevzel naloge dotedanje VOS. Z odlokom SNOS-a je bila nato 1. marca 1944 temu odseku dodeljena oborožena sila - vojska državne varnosti. V te enote so se vključili VOS-ovski bataljoni in skupine. Zaradi svoje dejavnosti so brigade VDV uživele pri ljudstvu velik ugled.
Ko se danes ocenjuje delo vseh teh služb od VOS pa do NZ moramo ugotoviti, da so vse te organizacije, ki so bile ustanovljene in poklicane za boj proti odkritemu in prikritimi sovražniku veliko pripomogle h končni zmagi nad okupatorjem in domačimi izdajalci. K uspešnosti delovanje teh služb je mnogo prispeval in pripomogel in pripomogel C K KPS. ki je vsem tem specialnim enotam posvečal veliko pozornost, jim dajal vso pomoč pri delu in vanje vključeval svoje najzvestejše kadre. Večinoma so to bili mladi fantje in dekleta. Čeprav so vedeli, da jih čaka smrt, če jih ujame sovražnik, niso nikoli niti za hip izgubili poguma ali podvomili o uspehu revolucije. Koliko jih je dalo svoja življenja v boju za svobodo!
Nikoli ne smemo pozabiti teh junakov. Ob primerih njihove nesebične vdanosti domovini se uče rodovi, ki prihajajo. Vsem še živečim pripadnikom služb za zaščito naroda pa smo za njihovo požrtvovalno delo in revolucionarni žar. ki so ga vnašali vanj. dolžni vse priznanje in zahvalo.
Sledili bomo Titovim mislim, da je najbolj varna dežela, katero čuva narod sam, zato bomo pripadniki organov za notranje zadeve ohranili dostojanstvo in hladnokrvnost in opravljali svoje naloge, ki so nam jih zaupali tovariš Tito. ZKJ in naša socialistična družbena samozaščita, s svojim delom še dalje utrjevali varnost TITOVE socialistične samoupravne Jugoslavije.
Jože Selšek
Poslovanje KLI-ja v zaostrenih pogojih gospodarjenja
OBVESTILO
Kombinat lesne industrije Logatec praznuje v letošnjem letu 30-letnico obstoja.
V jubilejnem letu nameravamo organizirati razstavo izdelkov KLI-ja iz obdobja 1953-1983.
Naprošamo vse, ki imate kakršenkoli izdelek od začetka galanterijske proizvodnje, da se čimprej zglasite v pripravi dela v TOZD-u Drobno pohištvo pri tov. Slavku Rehbergerju.
Izdelke si bomo izposodili, po dogovoru pa jih bomo odkupili ali zamenjali z novejšimi proizvodi.
Komisija za izvedbo proslave
Zemeljski plin - kako v Logatcu?
V letu stabilizacijskih prizadevanj in svetovne krize, ki jo nekateri primerjajo z veliko krizo pred več kot 50 leti, smo delavci KLI-ja vložili veliko naporov, da smo uspešno zaključili leto 1982.
Prav kriza na ameriškem tržišču, kamor prodamo 70 % našega izvoza, je bila tako ostra, da smo morali znižati cene tudi za 10 % in več, če smo hoteli kolikor toliko normalno proizvajati. (Dosegli smo 95 % količinsko proizvodnjo glede na rekord leta 1981.) Nekatere naložbe v podjetja v tujini so se prav zdaj pokazale kot zelo primerne, saj smo si s tem zagotovili tudi večjo možnost prodaje.
Ukrepi gospodarske stabilizacije, ki so močno znižali naložbe in gradnjo objektov, tudi družbeno in individualno stanovanjsko gradnjo, so zaenkrat povzročili, da je proizvodnja stavbnega pohištva v Sloveniji in v Jugoslaviji prevelika in da je prišlo do velikega konkurenčnega boja med proizvajalci stavbnega pohištva. Ponudba stavbnega pohištva je bila večja od povpraševanja in mnogim proizvajalcem so se začele kopičiti zaloge in okna so prodajali z izgubo.
Le naši ustaljenosti na tržišču, poznani kvaliteti proizvodov in ustreznemu posluhu za potrebe kupcev se lahko zahvalimo, da smo leto prebrodili brez večanja zalog gotovih proizvodov, vendar ob velikem padcu akumulacije v TOZD-u Stavbno pohištvo. Zelo velike težave pa nam tako lani kot letos povzročata zlasti nekvalitetno steklo steklarne Pančevo zaradi zastarelosti proizvodnje in proizvodnja plastičnih rolet zaradi kroničnega pomanjkanja PVC granulata.
Pred devetimi leti smo že izvažali okna na zahtevno zahodnonemško tržišče. Medtem se je marsikaj spremenilo v naši proizvodnji, kot tudi na zapadnem tržišču in ne moremo kar čez noč ponovno obnoviti izvoza stavbnega pohištva na ta trg, vendar že teko razgovori o delnem izvozu stavbnega pohištva. Verjetno bomo kmalu izvažali plastične rolete na konvertibilno tržišče.
Zagotovitev ustrezne surovine za proizvodnjo oken, kakor tudi masivnega, tako imenovanega kolonialnega pohištva, je bilo lani nekoliko boljše, po eni strani zaradi umirjenega povpraševanja na trgu, po drugi pa dobrega sodelovanja z gozdarji in z lastniki gozdov. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje cen gozdnih sorti-mentov, saj so bile te na področju G G Ljubljana najvišje v Sloveniji. Vzpostavitev dohodkovnih odnosov bo pravično razporedila skupno ustvarjeni prihodek, ki nastaja s prodajo finalnih proizvodov, ki so rezultat vloženega dela delavcev v lesni industriji, gozdarjev in kooperantov. Plod skupnih prizadevanj je prenos faze težkega ročnega dela pri lupljenju iz gozda na mehanizirano lesno skladišče.
Primer dobrega sodelovanja med lesarji in gozdarji se je letos pokazal
tudi v enomesečni zaposlitvi gozdarjev v KLI-ju v času najtrših zimskih razmer, ko je delo v gozdu nemogoče, ali pa je neučinkovito. Dogovarjamo se, naj bo letošnja izkušnja usmeritev za stalno sodelovanje v zimskem času in tudi obratno, naj bi delavci KLI-ja priskočili gozdarjem na pomoč v času večjih obnov gozdov.
Trdo in pionirsko delo pri proizvodnji lesno-obdelovalnih strojev že dosega svoje prve rezultate.
Povpraševanje po naših strojih je vedno večje, kar pomeni, da izdelujemo sodobne in potrebam prilagojene stroje in visoko frekvenčne agregate. Domače znanje brez tujih licenc skupaj z vestno roko usposobljenih kovinarjev že daje rezultate, ki so garancija, da bo proizvodnja v novi tovarni, ki jo gradimo z združenimi sredstvi KLI-ja in drugih delovnih organizacijah, uspešno stekla že v 1 984. letu.
Celotni prihodek delovne organizacije je znašal 1.573.000.000.,- din ter je bil za 26,4 % večji kot v preteklem letu. Dohodek na delavca je znašal 506.000.- din in je bil za 25,8 % večji od preteklega leta. Zaradi rasti splošne in skupne porabe za 23,7 % pa je porastel čisti dohodek le za 1 2,6 % v primerjavi s preteklim letom.
Sredstva za osebne dohodke so porastla za 1 9,5 %, za skupno porabo delavcev pa za 1 2,9 %, kar je v okviru sprejete resolucije in dogovora za leto 1982. Mesečni netto osebni dohodek na delavca je znašal 13.101- din in je bil za 25,4 % večji kot leto prej.
Sredstva za razvoj in razširitev materialne osnove dela smo ustvarili v višini 104495.667 - din in niso ne večja ne manjša kot 1981. leta, ko so dosegla najvišjo raven KLI-ja sploh. Ta najkvalitetnejši del akumulacije znaša na delavca 100.000-din (10 milijonov starih dinarjev), kar je precej nad povprečjem proizvodnih lesnih organizacij (povprečje 37.000- din na delavca). Nobena proizvodna organizacija lesne industrije tudi v absolutnem znesku nima večje akumulacije kot naš kombinat.
Večjo akumulacijo je dosegla le trgovina Slovenijales 283.000.000-din, kjer je tudi povprečno na delavca akumulacija večja in znaša 1 18.000 - din.
Doseženi rezultati gospodarjenja delavcev KLI-ja v preteklem letu kažejo, da smo bili tudi v izredno težkih razmerah gospodarjenja sposobni doseči relativno dobre rezultate.
Pogoji gospodarjenja pri nas se še nadalje zaostrujejo. Bitka za stabilizacijo je zelo zahtevna in stalna naloga. To pa ni naloga le delavcev v materialni proizvodnji, ampak prav vseh, tako v občini kot širše. Vsako od nas mora imeti svoj »stabilizacijski program« ter se ravnati po njem in ni se nam treba bati za jutrišnji dan.
DIREKTOR DO: Franc Godina, dipl. ing.
V prejšnjih dveh sestavkih smo si ogledali osnovne značilnosti zemeljskega plina in njegovo uporabnost v industriji in za komunalno stanovanjske potrebe.
Poraja se zanimivo vprašanje: imamo plinovod skozi Logatec: kako pa naprej s preskrbo naše industrije s plinom, s preskrbo gospodinjstev s plinom-'
Prvi se je lotil reševanja tega vprašanja Valkarton Logatec, ki bi z zemeljskim plinom rad nadomestil osnovno energijo, ki jo sedaj pridobiva iz mazuta. Letno porabi 2000 ton mazuta. Opravljen je bil že lokacijski ogled, urejajo pa se tudi druge zadeve v zvezi s tem. KLI - naš lesni gigant - na svoj način
Svet za zdravstvo in socialno politiko pri P OK SZDL je na svoji razširjeni seji razčlenil potek javne razprave o osnutku zakona pokojninsko invalidskega zavarovanja. Ugotovitve sveta so naslednje:
- Javna razprava o osnutku zakona pokojninsko invalidksega zavarovanja je v občini Logatec potekala od srede marca do aprila. OK SZDL Logatec je prevzela odgovorno nalogo organiziranje, spremljanja in koordiniranja javne razprave v krajevnih skupnostih. Tako so bile razprave v KS Ho-tedršica, KS Rovte (Vrh, Trate), KS Naklo (Tabor, Laze). V Rovtah je zakon obravnavala tudi sekcija za kmetijstvo pri P KK SZDL Rovte. Delovni ljudje in občani so v demokratičnem procesu organizirane in usmerjene razprave izrazili in oblikovali svoje neposredne interese, mnenja, predloge in stališča za izoblikovanje takega sistema pokojninsko invalidskega zavarovanja, ki bo odraz njihovega samoupravnega in ekonomskega položaja, tekočega in minulega dela in bo omogočal zadostno socialno varnost za starost. V javni razpravi se je upoštevalo, da sedanje zaostrene družbenoekonomske razmere ne pogojujejo bistvenega širjenja pravic.
Postavljenih je bilo precej vprašanj, ki pa so bila pojasnjena že na samih razpravah.
Poleg nekaterih nejasnosti pa je javna razprava prinesla tudi nekatere pripombe, ki jih je svet za zdravstvo in socialno politiko pri P OK SZDL proučil in oblikoval naslednje predloge, ki naj jih predlog zakona upošteva: *
- Upošteva naj se pripomba, da osnutek zakona predvideva previsoko razmerje med najnižjo in najvišjo pokojnino.
rešuje svojo energetiko, in sicer W rahljajoč lesne odpadke
Za Konfekcijo je plin premalo zaf miv, razen za ogrevanje, sicer je fekcija proizvodno odvisna od eleW ke
Stanovanjska soseska - tu biplinp šel v poštev za ogrevanje in kot gosft dinjski plin, vendar bi bila osnovns j vesticija predraga. Potrebno bi " zgraditi plinovodno omrežje, razdeliti postajo, kar pa je v sedanji težki ss/W ciji zelo težko - če ne nemogoče.
Tu se pa tudi vse konča. Tako bo<P imeli še lep čas plinovod skozi Log$ in opozorilne znake po Logaškem pok ki nas bodo opozarjale, da poteka sW naše območje plinovod
- Kmetje na področju M - KZ Log1 tec ustvarjajo dohodek tudi s podro* ja gozdarstva oz. v sodelovanju s TO' pri GG Ljubljana. Potrebno bi bilo tu( v zakonu opredeliti, kakšne obv^' nosti ima TOK s področja gozdarst' in kakšen naj bi bil njen delež pri pf krivanju dela obveznosti za plat" prispevka (14. in 130 čl.) in kakš« delež storitev bodo nosile pri voderf evidence in ostalih administrativi11 storitev.
- Kakšen delež bo morala kme" ska organizacija prispevati za pok' vanje dela obveznosti za plačila P'1 spevka in iz kakšnih virov sredst* (130 čl.).
- Kmetijske organizacije ne bo» mogle v 8 dneh po uveljavitvi zako'1, vložiti prijave za zavarovanje kmet"' Rok je treba podaljšati (168. čl).
- Posebno vprašanje je sposo' nost plačevanja prispevkov družin^ katerih je več članov, ki bi morali V invalidsko pokojninsko zavarov8' kot združeni kmetje. Za 3-filanS*' družino bo znašal prispevek za pok"' ninsko invalidsko zavarovanje W zdravstva 65.453,70 din. Na to I upozorili kmetje v vseh sredinah,sl takih zneskov marsikdo ne bo zrt1'
Predlagamo, da bi bilo potreb11 proučiti zahteve nekdanjih voz'1 kov, ki so opravljali spravila in p'1 voz lesa (mali in srednji kmetje) I vštevanje v pokojninsko dobo čas| od leta 1945 dalje in sicer tako, * bi gozdna gospodarstva tem npr;'1 čencem dokupila tista leta, ko i delali pri njih.
- Vsi upravičenci so podprli variš'' to 1,5 % zmanjšanja za leto pri pre časni upokojitvi.
Javna razprava o osnutku zakona pokojninsko invalidskega zavarovanja
- Izenačitev kmetov z delavci bi korala začeti od leta 1945, ker so tudi kmetje delali ves ta čas in ne samo 10 let, zato jim ni jasno, zakaj bodo morali sedaj dokupiti leta. ,
Poleg tega naj bi priznali vsaj za zakonca leta od 1. 1. 1 972 brez plačevanja.
Na nekaterih mestih je bila izražena zahteva, naj se prispevek plačuje gle-de na kataster.
- Prispevek za starostno zavarovale kmetov naj plačujejo tudi posredni pri prometu s kmetijskimi pridelki,
r Pripomba je bila, da bo prenos in-
Pri predsedstvu krajevne konference SZDL Rovte deluje sekcija za kmetstvo, ki jo vodi Janko Petkovšek. Na drugi seji so prisotni reševali problem Ponovnega prevoza mleka iz Praprot-nega brda. Problem je bil v dogovoru ? Predstavniki KGZ Sora Žiri razrešen *e na sami seji in se bo odvoz mleka DriteM . aprila 1 983. S pomočjo KGZ s°ra Žiri pa bodo na Praprotnem brdu Postavili zbiralnico s hladilnico, pri če-^er so krajani Praprotnega brda zagotovili svet za gradnjo, ki jo bodo v ^delovanju s KGZ Sora sami vpodili. V nadaljevanju seje so prisotni raz-P^vljali o osnutku zakona pokojnin-sko-invalidskega 'zavarovanja. Imeli s° naslednje pripombe:
i Po obisku mladih iz Logatca v po-
I orateni občini Repentabor se je sestal
( ^vet za mednarodne odnose pri P OK
i S2DL Logatec.
, Na seji sveta so poročali o poteku ( obiska in o sodelovanju mladih na pri-j [*Htvi v počastitev dneva kulture po-I "ratene občine Repentabor. Glede na I Poročilo je svet za mednarodne odno-I Se sprejel oceno, da je obisk in nastop Tadih uspel in da take oblike sodelo-,j yanja ugodno vplivajo in prispevajo k I Dolišemu medsebojnemu povezovali n'u. izmenjavi kulturnih dobrin in utr-e l6vanju prijateljstva.
Predstavniki OK ZSMS so na seji
I sveta predstavili namen in program
valid nosti v stroške delovne organizacije preveliko breme za majhne kolektive, zlasti v družbenih dejavnostih, ki nimajo sistemiziranih delovnih mest za lažja opravila. Zato je oblikovano mnenje, naj zakon upošteva te vidike.
To so pripombe, ki so se v razpravi o pokojninsko invalidskem zavarovanju oblikovale na zborih občanov in sekcijski razpravi. Dokončna stališča bo na osnovi teh pripomb sprejela OK SZDL na eni prihodnjih sej.
Sekretar OK SZDL: Jakob KOKAU, I, r.
- Prispevek za starostno zavarovanje kmetov naj se plačuje po katastru, če na zemlji nima kdo delati (zaradi bolezni ali drugih vzrokov), naj se prispevek plačuje iz najemnine, prispevek za starostno zavarovanje kmetov naj plačujejo tudi posredniki pri prometu s kmetijskimi pridelki. Opozorili so tudi, da je razmerje med najnižjo in najvišjo pokojnino, ki jo predvideva osnutek, preveliko.
Prisotni so predstavnike zadruge opozorili, naj pohite z urejanjem glede pogonskih goriv za kosilnice in obračalnike, kajti sezona je pred vrati, pri čemer naj mislijo, da je 10 litrov goriva na mesec za kosilnico oz. obračalnik mnogo premalo.
Jakob KOKAU
obiska mladih iz Repentabra 9. aprila 1 983. Svet je program sprejel z nekaterimi sugestijami in pripombami z željo, da bi na tem srečanju po možnosti sodelovali mladi ustvarjalci iz vseh KS občine Logatec.
V razpravi o delu sveta za mednarodno sodelovanje je bilo ocenjeno, da je pravilno, da potekajo vse oblike mednarodnega sodelovanja preko sveta, kajti le tako bomo dosegli večjo načrtnost, usklajenost in boljši pregled nad mednarodnim sodelovanjem vseh dejavnikov, ki se vključujejo v mednarodno sodelovanje iz naše občine.
Jakob Kokalj
ganizaciji javne razprave o osnutku zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju. Poleg tega so obravnavali krajevno problematiko, ki jo bo potrebno reševati skupaj s svetom in skupščino KS - ureditev pokopališča, avtobusne postaje, sodelovanje pri pripravi odloka o pokopališkem redu - vse našteto je obravnavala predhodno skupščina KS. Opozorjeno je tudi bilo, da bo potrebno na eni od prihodnjih sej obravnavati delovanje delegatov in delegacij, ki ni najbolje ocenjeno z nalogo, da se pomanjkljivosti in napake sproti odpravljajo.
Tudi P KK SZDL Laze je na zadnji seji obravnavalo razpis priznanj OF za leto 1 983, vendar niso imeli predloga. Dogovorili so se, da bodo začeli pobirati članarino, pri čemer bo sode-
Končno nam je uspelo konstituirati tudi ta KO pri P OK SZDL, ki bi že v preteklosti moral odigrati pomembno vlogo predvsem pri vzpostavljanju hišne samouprave. Poleg obravnave gradiva za 6. sejo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti je bilo največ kritičnih pripomb ravno na vzpostavljanje zborov stanovalcev. Glede gradiva za 6. sejo so imeli člani KO nekaj pripomb in oblikovali so tudi nekatera stališča, ki se dotikajo predvsem uvajanje ekonomskih stanarin, za katere so bili mnenja, da je skrajni čas, da se uredijo. Dana je bila pripomba, da se sredstva, ki so namenjena za nakup stanovanj kar se da sprotno porabijo, da mora biti razpis za subvencije reden s točno evidenco in naj bo ob povečanju stanarin, ker se takrat odnosi v tem sistemu spremenijo. Glede na popis iz leta 1981 imamo velik stanovanjski fond, ki ni ustrezno zaseden, to pa ravno zato, ker nimamo ekonomskih stanarin, zato je skrajni čas, da preidemo na ekonomske stanarine, ker se bo le tako rešilo več odprtih vprašanj, kot so sredstva za vzdrževanje stanovanjskega fon-
V začetku marca 1983 je bila 13. seja OK SZDL Logatec skupaj s člani družbenopolitičnega zbora občine Logatec. Na dnevnem redu je bilo med drugim tudi poročilo o poteku javne razprave o osnutku družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa. Razprave so potekale po različnih organih, od IO 00 ZS do zbora delavcev. Skupna ocena je, da se delovni ljudje niso opredeljevali o posameznih členih osnutka družbenega dogovora, ampak predvsem o posledicah praktično uveljavljenih premikov delovnega časa ob koncu lanskega leta. Predvsem je značilno, da se v sleherni sredini pojavlja zahteva po večji enotnosti medsebojno povezanega združenega dela na širšem območju, kar izraža tudi stališče konference, ki se strinja s premikom delovnega časa, vendar v skladu s sosednjimi občinami in republiko. Obravnavan je bil tudi predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Logatec v letu 1983, s tem, da so predlogi z 8. seje skupščine vgrajeni v resolucijo. OK
lovala mladinska organizacija. Na seji so zaradi tega, ker dosedanja predsednica KK SZDL ni časovno zmogla opravljati funkcije predsednika K K SZDL Laze, opravili zamenjavo tako, da je novi predsednik tov. Turk Janez iz Laz. Spregovorili so tudi o vojaških obveznikih.
V KK SZDL Naklo pa so se dogovorili o vsebini in organizaciji izvedbe zborov občanov in vodilnih članov vaških svetov KS, vaških odborov SZDL in delegatov v KK SZDL in skupščino KS. Poleg tega pa so razpravljali o podelitvi bronastih priznanj.
Z Vrha in Trat nismo dobili zapisnikov, zato v zapisu ni zajete dejavnosti teh dveh KK SZDL.
Jakob Kokalj
da, ustrezna zasedenost, subvencije itd.
Potrebno bi bilo pregledati akte o izvajanju stanovanjske politike v OZD oz. uskladiti te akte med OZD v občini. V prihodnje bo potrebna večja kontrola pri kreditiranju predelav stanovanj, kajti so primeri, ko se kreditira predelave v skoraj novih stanovanjskih hišah. Za eno prihodnjih sej KO naj se pripravi analiza zadružne gradnje.
Glede uveljavljanja hišne samouprave - skupnosti stanovalcev je bilo povedano, da zakon pravi, da uprava preide na skupnost stanovalcev, toda kljub večkratni poposkusom strokovne službe SSS do danes ni bilo uspeha, saj ni bila ustanovljena niti ena skupnost stanovalcev, kajti premalo so se stvari pojasnjevale, poleg tega pa so težave pri združevanju v skupnost stanovalcev ravno zaradi različnih interesov posameznih HS.
Predlagano je, da je nosilec akcije K K SZDL, ki naj se s strokovno službo SSS Logatec dogovori za bolj koordinirano akcijo na tem področju.
Jakob Kokalj
SZDL se strinja z usmeritvami resolucije. Obravnavan je bil tudi Dogovor o usklajevanju davčne politike v občini v letu 1 983, ob čemer so bile navedene nekatere spremembe: davčne olajšave kmetom, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, poenotenje in razširitev priznavanja davčnih olajšav v gospodarskih dejavnostih, olajšave za pospeševanje razvoja deficitnih dejavnosti, pospeševanje izvora na konvertibilno tržišče, nekatere socialne olajšave itd. Na osnutek dogovora je bilo veliko pripomb, od katerih so več ali manj vse upoštevane in vnesene v predlog. OK SZDL je predlog sprejela brez pomembnejših pripomb.
Na poročilo o delu občinske skupščine v letu 1 982 je bila živahna razprava. Opozorjeno je bilo, da delo nekaterih delegacij ni zadovoljivo, saj ni udeležbe delegatov na sejah. Manjkajo delegati Alpine Rovte, Motela LOM, Gostinstva Logatec, Iskre Ho-tedršica in še nekaterih drugih. Glede na to je OK SZDL sprejela predlog, da se skliče vse poslovodne organe, da
k dela krajevnih konferenc SZDL občine Logatec
V krajevni konferenci Tabor so na *adnji seji predsedstva SZDL imeno-Vali žirijo za podeljevanje priznanj OF, ^delali program obiskov v vaških od-°rih in imenovali delegate v skupšči-n° KS Tabor. Sprejeli so tudi program Prireditev v kraju do konca julija, ki Predvideva: 27. aprila proslavo v po-tastitev ustanovitve OF slovenskega qar°da, 1. maja - srečanje v Kališah, • maJa - udeležba na pohodu ob žici °kuPirane Ljubljane, 25. maja - kul-^rno-športne prireditve, 4. in 22. ju-l)a ~ vključitev v praznovanja v občinskem merilu. Dogovorili so se tudi o
Poteku izobraževanja delegatov, ter SZDl" Sl<'ep 0 Pot)iraniu članarine
^ Piovtah so na zadnji seji predsest-a KK SZDL izvolili izvršni odbor 6dsedstva, ki bo opravljal vse nalo-
ge, ki jih opredeljujejo pravila KK SZDL Rovte. Na seji so se dogovorili o podelitvi petih bronastih priznanj KK SZDL. V soglasju s prisotnimi delegati sveta KS, KK ZSMS in društev so predlagali kandidata za srebrno priznanje OF, ki ga podeljuje OK SZDL. Sklenili so tudi, da se ustanove štirje vaši odbori krajevne konference (Petkovec, Ložanska dolina, Podpe-sek in Praprotno brdo). Dali so pobudo za sklic občnega zbora KUD Rovte. Sprejet je bil sklep o sklicu sekcije za kmetijstvo.
V Hotedršici pa so na predsedstvu KK SZDL razpravljali o ustanovitvi vaških odborov, ustanovili so sekcijo za varstvo okolja in se dogovorili za področje dela te sekcije ter sprejeli predlog o ustanovitvi sekcije za kmetijstvo. Poleg tega so razpravljali o or-
Druga seja sekcije za kmetijstvo
Seja koordinacijskega odbora za stanovanjsko gospodarstvo
Mednarodno sodelovanje
Seja O K SZDL Logatec
Lo&aJike
NOVICE
se pogovorijo glede udeležbe delegatov na sejah. V razpravi je bilo govora med drugim tudi o obveščanju delegatov preko Logaških novic, ki ni zadovoljivo. Premalo je dogovarjanja, sporazumevanja in usklajenega dela organov.
Sprejet je bil tudi sklep, da je potrebno pripraviti posebej poročilo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, kar pripravita predsednika zborov.
Na poročilo o delu skupine delegatov za zbor občin in pokrajin v letu 1 982 ni bilo pripomb, kakor tudi ne na poročilo o delu na področju obrambnih priprav.
Obravnavan je bil odlok proračuna občine Logatec, na katerega ni bilo pripomb. Nadzorni odbor OK SZDL Logatec je podal svoje poročilo, v katerem ni bilo pripomb na poslovanje OK SZDL Logatec, tako da je bil zaključni račun OK SZDL in Logaških novic za leto 1 982 potrjen in sprejet. Sprejet je bil tudi finančni načrt OK SZDL Logatec za leto 1983 Sprejet je bil tudi sklep o poteku javne razprave o osnutku zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju.
Jakob Kokalj
Ženske
v vojašnicah
Pri obrambi samoupravne in socialistične Jugoslavije sodeluje vse prebivalstvo, ne glede na starost in spol. To je pravica in dolžnost vsakega delavnega človeka in občana. Ženske, ki sestavljajo polovico prebivalstva v naši družbi, so zanesljiv in enakopraven dejavnik socialistične graditve ter močna opora splošno ljudske obrambe in družbene samozašči-te._
Ženske so veliko pričevale pri osvoboditvi dežele. V tem boju nista bila pomembna ne spol, ne starost, temveč sta pri opredelitvah za NOB odločala zavest in želja po svobodi, po spreminjanju odnosov in želja po premagovanju krivic. V partizanskih vrstah v Jugoslaviji je sodelovalo nad sto tisoč žensk, še več pa jih je bilo vključenih v razne oblike odpora ter politično-aktivističnega dela. S tem so ženske ustvarjalno, s požrtvovalnostjo in hrabrostjo prispevale svoj pomemben delež h končni zmagi. Prav množično sodelovanje žensk je dalo temu boju splošen ljudski značaj.
Izkušnje iz revolucije moramo nenehno uporabljati tudi pri današnjem delu in jih upoštevati tudi pri usposabljanju žensk za oborožen boj, njihovem vključevanju v teritorialno obrambo in aktivno vojaško službo.
Ženske so kot delavke in občanke vključene v vse oblike političnega in gospodarskega življenja, organe samoupravljanja, v delegacije in delegatske skupščine, in druge družbenopolitične in družbene organizacije in društva. Vključene so tudi v teritorialno obrambo, v civilni zaščiti opravljajo veliko različnih del. Ženska mladina se enakopravno z moško usposablja in pridobiva znanja s področja vojaških spretnosti, oborožitve, vojne tehnike in temeljev družbene samozaščite v obrambnih krožkih, taborniški organizaciji, ljudski tehniki, strelskih in telesnokulturnih organizacijah.
Le delno pa so ženske v oboroženih silah, kjer so razporejene le na nekatere dolžnosti, največkrat le na tiste.
ki so »primerne za ženske«. Zato se bo, v skladu z novim zakonom o vojaški obveznosti in sklepi, sprejetimi na seji sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu RK SZDL Slovenije, letos pričelo vojaško usposabljanje žensk v enotah JLA oziroma v šolah za rezervne oficirje. Ženske, ki smo jih dosedaj vse premalo motivirali in spodbujali za vojaško usposabljanje, se bodo tako lahko prostovoljno odločale za vojaško usposabljanje, ki naj bi trajalo 2 do 3 mesece za dolžnosti vojaka in nižjega oficirja v vseh rodovih, razen v oklopnih enotah, in za rezervne starešine-oficirje 6 mesecev, od tega 2 do 3 mesece v šolah.
Vojaško usposabljanje prostovoljk bo potekalo v raznih krajih, pač tam, kjer so enote za posamezno usposabljanje. Pripravljale se bodo za razne dolžnosti v pehoti, artileriji, kjer se lahko usposobijo za topografa, geodeta, itd., v raznih raketnih enotah kot posluževalke ali opazovalke aktiviza-cijskega radarja ali pa kot posluževalke komandne mize, v letalstvu kot meteorološki tehniki, dispečarke, ali posluževalke radarja v mornarici. Usposabljajo pa se lahko še v prometni službi, v zvezah kot teleprinteristke, šifrerke, telefonistke ali radioteleprin-teristke, v RBH obrambi kot laboran-tke, dekontaminatorke ali podobno, v tehničnih službah, intendantski in sanitetni službi.
Dosedanje izkušnje iz Slovenije ob organiziranem prostovoljnem vojaškem usposabljanju žensk v Pekrah in na Pokljuki so pokazale vsestransko pripravljenost žensk za vojaško usposabljanje. Vendar pa bo to moralo potekati v ustreznih oblikah, kar novi zakon upošteva in v praksi tudi že izvajajo.
Akcijo »usposabljanje žensk za vojaške poklice« vodi SZDL. Koordinacijski odbor za SLO in DS v sodelovanju z OK ZRVS in ZSMS bo pripravil konkretne programske dejavnosti, seznanil z njimi krajevne skupnosti in spremljal evidentiranje kandidatk za vojaško usposabljanje.
Informacije lahko dobite pri krajevnih skupnostih ali pa na občinskem sekretariatu oddelku za ljudsko obrambo SO Logatec.
Roman Stana
M DA
»Ljutomer 83«
Obljubil sem, da bom v tej številki nadaljeval s predstavitvijo akcije Ljutomer. Naselje akcije bo, kot nam je znano v 8 km oddaljeni KS Razkrižje. Uporabljali bomo novo OŠ s telovadnico. Spali bomo po učilnicah, fantje in dekleta, seveda, ločeno. Ob šoli je asfaltna plošča, kjer bomo imeli športne in druge prireditve. Ambulanta je ob šoli. Nedaleč stran je še kulturni dom. Mislil sem, da bom dobil za družbene dejavnosti bolj konkretna izhodišča, pa sem se krepko uštel. Ker je v tej občini prvič organizirana akcija, imajo vsi pristojni težave pri pripravi. Kot ponavadi pa imajo največprob-lemov SlSi. Na to smo pa tudi vajeni. Tako mi ne preostane drugega kot, da vam podam informacijo iz gradiva, ki mi je na razpolago. Pričel bi s kulturo. Po iskušnjah vem, da vsakdo dobi svoje zadovoljstvo prav na tem področju. Bodisi, da je to folklora ali gledališka predstava, film ali kantavtor,
brigadirski ali disco večer... Nekaj prireditev organizirajo brigadirji, nekaj pa društva preko ZKO. Predstavili nam bodo kulturo svojega območja. Pri športu nič novega. Ob že znanih športih bomo imeli tudi posebnosti deskanje na vodi in streljanje z lokom. Ponovno bo na sporedu jutranja telovadba - muka vseh brigadirjev. Tekmovanja se bodo odvijala med brigadami, in med občinskimi klubi Pestro in zanimivo bo delo na področje tehnične kulture. Tako se boste lahko usposabljali v naslednjih tečajih: radioamaterskem, prvi pomoči, cestno-pro-metnih predpisih, ter nogometne in košarkaške sodnike. Zelo zanimivo delo je področje informiranja. Imeli bomo brigadirski radio, glasilo (bilten) in stenski časopis. To je medij šal in humorja. Za časopise in revije bo poskrbljeno.
Bolj tesno področje je SLO in DZ. Večina bi morala za to vedeti! Pa ni ravno tako, saj hodijo na akcije zelo mladi ljudje. Imeli bomo obrambni dan, kjer bo splet predavanj, razstav in ogledov o orožju, orientacijski pohod. Seveda pa ob takih priložnosti ne gre brez alarma. Skoraj vsakdo se bo srečal z dežurstvom. Tu se bo seznanil z Narodno zaščito. Ko DRUGI SPIJO, mora nekdo paziti njihovo osebno imovino, prav tako tudi družbeno lastnino. Pa to še ni vse. Pridi -
Na pobudo TV dopisništva za Notranjsko je bil sklican sestanek sekretarjev OK SZDL Idrija, Vrhnika, Logatec, Postojna, Cerknica z željo, da bi bil sistem obveščanja še uspešnejši. Prisotni so se pohvalno izrazili o delu TV dopisništva za Notranjsko, hkrati pa so sekretarji opozorili na nekatere težave pri posredovanju informacij dopisništvu. Dopisništvo je opozorilo na preslabo koordinirano delo, težave pri odbiri tem, kakor tudi kakšni so pritiski posameznih OZD in posameznikov na dopisništvo. Sklenili so:
- v kratkem bo ustanovljen sosvet TV dopisništva za Notranjsko, v katerem bodo predstavniki vseh občin, ki
V nedeljo 6. marca 1983 so ho-tenjski pevci in tamburaši gostovali v Planini. Koncert je bil namenjen dnevu žena.
V polni dvorani doma, ki nosi ime po znanem skladatelju Miroslavu Vil-harju, je navzoče najprej nagovoril predstavnik KS Planina in žene, matere, dekleta pozdravil ob njihovem prazniku.
Nato je nastopil moški zbor iz Ho-tedršice. Ubrano je zapel devet pesmi in nekaj majhnih spodrsljajev ni pokvarilo dobrega vtisa pri poslušalcih. Med posameznimi pesmimi je koncert izredno duhovito povezoval Janko Petrovčič. Ljubezenske recitacije so poslušalcem izredno ugajale. Moš kim se je nato pridružil še ženski del zbora, tako da je zbor naprej pel v mešanem sestavu. Zapeli so šest pesmi. Videlo se je, da zbor v mešanem ses-
doživel(a) boš še kaj! Naslednje pcr glavje idejnopolitično izobraževanje Ne mislite, da je to področje obvezno in vsiljeno!? Ne, ni tako. Kako vse omenjene teme, je tudi to prostovolj' no.
IPD zajema naslednja področjff mladinska politična šola »Edvard Kardelj«, zgodovinski krožek, marksistični krožek, obisk ene DO.
Delovišče bo potekalo v bližini nS-selja (oddaljenost 3-1 1 km) Kopsl' bomo jarek za polaganje vodovodnih cevi v širini 0.60 m in globina 1.30 m Delali bomo po razgibanem, a ne preveč trdem terenu. Po normativih je trdota zeljišča 3. kategorije. Imamo na-mreč sedem kategorij. Vrednost opravljenega dela znaša osemnajst milijonov petstosedem tisoč (ND) dinarjev. Po SaS se bo zbralo in porabilo zd potrebe akcije (hrana. OD kuharic energija, telefon, itd ...) okoli dva milijona devetsto tisoč din. Okoli dese' tisoč bo porabila skupina RKS za svoje potrebe. Če si ogledaš razliko, boš kmalu u gotovil upravičenost MDA Tako! Razmislite! (Ne pozabite se pogovoriti s starši.) Če bi radi vedeli $e več o akciji, se Javite na OK ZSMS Notranjska 14. Če vam pa je nerodno priti na OK, se lahko na cesti obrnete name ali na kateregakoli brigadirja Vsakdo vam bo rad dal potrebno informacijo.
Janez Arhs'
jih pokriva TV dopisništvo.
Tako bo sestavljen sosvet na ta nS' čin poskušal odpraviti nekatere težS' ve, hkrati pa prav gotovo prispeval ^ uspešnejšemu pretoku informacij 01 obveščanju.
Na koncu opozarjam, da bi bilo dobro, če bi na TV dopisništvo za Not' ranjsko pošiljali informacije o p0" membnejših dogodkih v vašem oko' lju in s tem omogočili dopisništv" pravočasno informacijo, da ga zabeleži takrat, ko je aktualen. Tovarniška 10/1, Logatec
Naslov: RTV LJUBLJANA - T» DOPISNIŠTVO ZA NOTRANJSKO,
Jakob KoksU
tavu poje komaj eno leto, zato je M tudi kvaliteta na nekoliko nižjem niv"' ju, vendar so poslušalci z navdušenjem prisluhnili pristni slovenski narodni pesmi.
Izredno navdušenje pa so navzo^ pokazali nad tamburaškim zborom,'11 jih je kar omamil s svojimi lepimi zv°' ki tamburic.
Tamburaši so se še posebej izkaz3' z znanim valčkom Na lepi modri 0ff navi.
Poslušalci so z močnim aplavzor' nagradili tudi požrtvovalnega zbor(r vodjo Matijo Logarja. Višek koncef" in konec pa je bila polka Ankica.
Tako so poslušalci z zadovoljnih obrazi in nasmeškom na ustih zap^5 tili dvorano. Pevsko društvo iz Hot* dršice pa se je še z izkušnjo več P? slovilo od Planine.
Stanko Nago*
Pevsko društvo iz Hotedršice je gostovalo v Planini
Ustanovitev sosveta RTV Ljubljana - TV dopisništvo za Notranjsko
£oga«fce
NOVICE
anima
—Nas
delegacija KLi-ja je postavila naslednje delegatsko
VPRAŠANJE:
Ne glede na resolucijska določila o omejevanju skupne in splošne Porabe, je moč opaziti, da omejevanje oz. občutna nižja rast le ni opaz-na- Pri tem so mišljeni še vedno neusklajeni od med gospodarstvom ln negospodarstvom in soodvisnost razvoja negospodarstva od rezultatov gospodarstva.
Se vedno ni dana možnost da bi delavci lahko neposredno odločali o skupni in splošni porabi. (Pri obravnavi zaključnega računa bi morali oelavci obravnavati tudi zaključne račune skupne in splošne porabe, *° bi lahko sočasno opravili primerjavo in usmerili nadaljnjo delitev). Zmanjševanje prispevnih stopenj na nivoju občine ni opazno. Kaj in koliko je bilo storjeno s strani IZVRŠNEGA SVETA SO Logatec. 1(0 ie bil na podlagi ugotovljene analize ob prevelikem razkoraku med OD v negospodarstvu in gospodarstvu v prid negospodarstva zadolžen, da skrbi za usklajenost OD? Poudarjamo, da ne gre pri tem za nikakršne 'deje o uvedbi uravnilovke ampak gre za zahtevo, da se enaka ali podobna dela enako vrednotijo in v osnovi nagrajujejo enotno v občini Lo-9^'ec na relaciji negospodarstvo - gospodarstvo. sq  kolikor je mogoče želimo tudi odgovor, kakšne zaostrene ukrepe sprejeli tudi v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah, saj ob-venije™1^6"'6'       na'strož'e ukrePe sprejel IZVRŠNI SVET sr Slo-
°dgovor:
Skup5cjne samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih aeiavnosti so s 1. 8. 1982 občutno znižale stopnje prispevkov iz brutto osebnih dohodkov in delno iz dohodka, saj je znašalo to znižanje 1,2 7 % nasproti veljavnim stopnjam v prvih osmih mesecih tega leta.
Višina zneska, ki je na račun znižanih stopenj ostal organizacijam zdru-?enega dela v občini je znašala nad 5.000.000,00 din za leto 1 982.
pri prizadevanjih, da se skupna poraba omeji na realni nivo, je izvršni Svet SO Logatec vztrajal pri sprejemanju stopenj za leto 1 983, temveč morajo biti celo nižje. Pri splošni porabi pa je omejevanje lete urejeno enotno v celotni SR oveniji na osnovi vsakoletnih dogovorov o omejevanju splošne porabe občinah Ta poraba pa se od leta 1 980 iz leta v leto močno omejuje in ^ b'la v letu 1981 omejena na nominalno rast do 1 8 %, v letu 1982 do 4.8 % in v |etu 1983 do 10,7 %. Iz tega je razvidno, da se splošna poraba 0rnejuje hitreje od skupne porabe.
0 celotnem obsegu skupne in splošne porabe odločajo delavci posred-n° Preko delegatov v skupščinah SIS družbenih dejavnosti in v občinski kuPščini. Do obravnave zaključnih računov v OZD ni mogoče obravna-" naključne račune skupne in splošne porabe, ker so ti takrat še v izde-Vl in se o njih odloča praviloma na skupščinah v mesecu marcu tekoče-99 ieta za preteklo leto.
zaradi omejevanja skupne in splošne porabe in sprejetega vsakoletnega družbenega dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in sebnih dohodkov so se osebni dohodki v skupnih strokovnih službah 53 'n državni upravi gibali počasneje od osebnih dohodkov v gospodarju, tako da se razkorak v zadnjih dveh letih bistveno zmanjšuje. Jvrinl svet je v okviru pristojnosti in glede na dosežene rezultate gos-odarjenja v gospodarstvu v lanskem letu dvakrat ukrepal v zvezi z načrpano valorizacijo osebnih dohodkov v skupnih strokovnih službah SIS sedanji podatki kažejo na to, da so enaka dela nagrajevana v gospodar vu boljše od negospodarstva, kar pa bo pokazala analiza, ki bo priprav-,ena v ta namen.
IZVRŠNI SVET
imamo v občini dvodomno skupščino kulturne skupnosti, pa ne vemo, kdo naj v celoti sedi v klopeh zbora izvajalcev, kdo pa v klopeh zbora uporabnikov.
To pa je eno od vprašanj, ki ga ne znamo rešiti - oz. smo imeli premalo časa, da se o tem dogovorimo. Zaradi tega tudi učinkovitost porabe skromnega kulturnega dinarja ne daje zaže-Ijenih učinkov, saj bi morali upoštevati poleg množičnosti še en važen dejavnik - kvaliteto kulturnih dejavnosti (storitev). Kdo pa je tisti mojster nad mojstri v naši občini, ki daje oceno kvalitete - o tem še nismo slišali, zato tudi ne vemo, kdo bo dal oceno, ali je bolj kvalitetna uprizoritev dramskega dela ali nastop pevskega zbora - kdo naj dobi na kvaliteto več kulturnih novcev. Verjetno bi bilo zelo dobro, če
Al' prav piše ...
Pri nas se vedno ustavlja pri finan-Clranju,ko se ne moremo dogovoriti o 8rn. katera »kulturna dejavnost je ulturnejša od druge«, ko iščemo pralno ali pa tudi ne, krivca, ki neizpros-n° »žre« kulturni dinar, pri tem pa sta|no in vsa leta hote ali nevede poubijamo, kako bi se približali cilju, da naše kulture (tako ah drugače) ne [azumeli kot strošek in breme druž-
oeno r»____. . •
'avi
ne reprodukcije, marveč kot sesani del združenega dela. Pri tem ta-tal! pos,av'mo vprašanje, ali in kako družbenoekonomski položaj kul-uJ6'. k°t ga imamo pri nas v občini, eliavlja delovnega človeka kot no-
silca kulture? Verjetno bi dobili precej čuden odgovor.
Kdaj kultura ne bo več odtujena od delovnega človeka? Prav gotovo tak rat, ko bodo tozdi v materialni proizvodnji svoje načrte in programe kulturnih potreb uskladili s potrebami na področju kulture.
Torej sta dve vprašanji: ali so sploh napravljeni programi kulturnih potreb, kajti če jih ni, nastaja vprašanje, kako je bilo do sedaj s potrebami na tem področju; če pa so, ali jim lahko naša kulturna srednja zadosti in če jim zadosti, naj se to nekje tudi pove Pri nas pa imamo tako situacijo, da
bi društva sama kritično ocenila svoje programe in bila tudi dovzetna za ustvarjalno kritiko.
Poleg tega se moramo boriti proti monopolom, tudi proti osebnim. In kulturni novci se dele - ne dele jih uporabniki naročniki, ampak nekateri, ki jim je danes sreča, da to počno (izvajalci sami). In deli se pravica do kritike, ki ni opredeljena. Ali je rešitev v tem, da sestavimo organ, ki bo skrbel za pravilen izbor, za povezovanje, za usklajenost kulturnih dogodkov v občini, ali pa se bomo še naprej prepustili valovanju stihije, odraz tega pa bodo še naprej kulturniške pravdice med našimi vrlimi »kulturniki«, ki vsekakor ne prilivajo olja napredku pod-ružbljanja kulture v občini
Jakob Kokalj
Društvo invalidov je zaživelo
Po intenzivnih pripravah iniciativnega odbora za ustanovitev Društva invalidov občine Logatec je bil v soboto 12. marca 1983 ustanovni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 70 invalidov. Društvo je torej ustanovljeno in bo delovalo po načelu prostovoljnega interesnega združevanja. V društvo invalidov se vključujejo oz. združujejo invalidni delovni ljudje in občani za zadovoljevanje značilnih potreb in interesov, ki izvirajo iz zmanjšanja delovne zmožnosti. Vanj se vključujejo tudi drugi delovni ljudje in občani, ki izražajo skrb za sočloveka s tem, da prostovoljno delujejo v korist invalidov Invalidi se v tem družijo s sebi enakimi. Dejavnost invalidov je torej po svoji nameri in zasnovi v bistvu izvirna in izredna dopolnitev tistih oblik družbenega varstva invalidov, ki jih izvajajo v naši samoupravni socialistični družbi samoupravne interesne skupnosti, posebni zavodi, organizacije združenega dela itd.
Na ustanovnem zboru je bil sprejet statut Društva invalidov občine Logatec, program dela, izvoljeni so bili organi društva. Program je razdeljen na tri temeljna področja in sicer: osnovne naloge društva, naloge so-
cialne komisije in naloge komisije za šport in rekreacijo.
V izvršni odbor društva so bili izvoljeni: Brane Smodiš, ki je tudi delegat v Društvo invalidov Slovenije, Anton Resnik, Ana Mahnič-Nagode, Stanis lav Kavčič, Fric Janez, Tone Tome, Ivanka Bogataj.
V odbor samoupravne kontrole (nadzorni odbor) pa: Albert Kovač, Stanko Blažič in Anton Maček.
Sprejet je bil tudi sklep o samo upravnem sporazumu o združevanju v Zvezo invalidov.
Poleg tega so prisotni sklenili, da bo članarina 50 din in se bo vplačevala na sedežu občinske organizacije Rdečega križa, kjer bodo posamezniki, ki se bodo včlanili, dobili tudi članske izkaznice. Na zboru so prisotni spregovorili tudi o nekaterih proble mih, ki jih prinaša vsakodnevno življenje in delo, kar kaže, da bo imelo društvo dovolj dela.
Zato zaželimo društvu uspešno de lovanje. Društvo naj zaživi v vsem svojem humanem poslanstvu in naj kaže vse oblike dejavnosti, ki so predvidene in sprejete s programom in statutom društva.
Jakob Kokalj
Pogled nazaj in želje za naprej
V KS Hotedršica že.deluje nov svet krajevne skupnosti, ki je bil izvoljen na ustanovni konferenci SZDL že novembra lanskega leta.
Prav je, da povemo nekaj o delu prejšnjega sveta, ki mu je uspešno predsedoval Jakob Nagode.
Štiri leta je kratko obdobje za po-storitev vseh nalog in potreb, ki so prisotne v KS. s ponosom in upravičenim zadovoljstvom lahko krajani naše KS zremo na delo, ki ga je opravil prejšnji svet KS pod vodstvom Jaka Nagodeta.
Pa poglejmo konkretne primere:
Poti v Gor. in Dol Novi svet, Ravnik in Žibrše so bile dotrajane. Z miniranjem kamnoloma se je pridobil material za posip, da so poti usposobljene za normalno vožnjo. Pomožni postaji Log in pod Ravnikom sta dobili hišice, tako da šolarji in ostali krajani čakajo na avtobus pod streho. Vodovod je bil velik problem vasi. Zgrajeno je bilo novo zajetje, stari del omrežja pa popravljen tako, da imamo vode dovolj. Vas je v tem obdobju dobila tudi večjo telefonsko centralo in veliko gos
podinjstev je dobilo telefon. Obnov Ijeno je bilo električno omrežje v Gor. in Dol. Novem svetu, ki je bilo šibko, da v naselju niti dve gospodinji nista mogli imeti istočasno priključenih pralnih strojev Pn tem so tudi krajani prispevali z denarnim prispevkom in delom, pomagala je tudi mladina s svojim prostovoljnim delom. KS je v tem času dobila tudi obrat Iskro, kjer se je zaposlilo veliko domačink, ki se jim ni treba več voziti na delo in s tem prihranijo veliko časa. Adaptirana je bila stara šolska stavba, urejena njena okolica in zgrajen nov, širok most Obnovljeno je tudi električno omrežje v vasi in njeni okolici. To je bilo nujno potrebno obnove, saj je sedaj kljub večjemu številu odjemalcev v omrežju dovolj energije za vse večjo uporabo. Brez bojazni lahko upamo, da se bodo sredstva, katera smo »večina« krajanov prostovoljno vložili kmalu nam vsem obrestovala. S prispevki krajanov je bil nabavljen traktor, ki ga upravlja strojna skupnost. Prav je bil nabavljen traktor, ki ga upravlja strojna skupnost. Prav tako je bila nabav
Ijena tudi cisterna in plug za pluženje snega. V tem času je bila v zadovoljstvo nas vseh obnovljena trgovina.
Še in še bi lahko naštevali, kaj vse smo pridobili v tem mandatnem obdobju, saj je težko opisati vsa drobna, pa kljub temu pomembna dela. Skromno je, če rečemo, da so bili člani sveta KS zelo aktivni.
Največ zaslug pa ima nedvomno predsednik Jaka Nagode. S svojo vz-
trajnostjo in iznajdljivostjo je k takemu razvoju največ prispeval. Njegovo delo je vtkano v napredek naše KS. S požrtvovalnostjo je bil skupno s člani sveta KS gonilna sila napredka naše vasi.
Novemu svetu KS, ki ga še vnaprej vodi Jaka Nagode pa želimo veliko uspehov in vztrajnosti pri nadaljnjem delu v KS Hotedršica.
Olga
ali pa še prej. Žal pa smo videli v štirih jamah prava odlagališča starega železa, plastike in druge navlake, ki prav gotovo sodi na kakšno bolj primerno mesto.
Za konec te uspešne ekskurzije
smo domačinom pripravili tudi predavanje z diapoziti, ki so se ga polnoš-tevilno udeležili in nas na koncu povabili, da še obiščemo njihov zanimivi in še neraziskani kraški svet.
Drago
Naši jamarji raziskujejo
Jamarsko društvo Logatec že osmo leto zapored raziskuje kraški svet Črne gore. Vsakoletne intenzivne raziskave tega dela podzemlja so dale vrsto pomembnih rezultatov in odkritij. Raziskanih je bilo več jamskih objektov, med njimi najdaljša in najgloblja jama Črne gore Lipska pečina, ki je dolga 3 km in Duboki do globine 310 m. Poleg omenjenih je bilo raziskanih in izmerjenih več jam in brezen, v katere bodo vodile naslednje odprave.
Jamarja smo se udeležili ogledne odprave v Črno goro skupaj z DZRN Ribnica in DZRJ Ljubljana. Akcije so se udeležili: po dva člana DZRJ Ribnica in JD Logatec ter en član DZRJ Ljubljana. Cilji te mini odprave so bili fotografiranje, ogled nekaterih jam in površja v okolici Debarskega polja in povirja Rijeke Crnojevića. Poleg globinskega potenciala-možnosti odkritja globokih brezen, daje ozemlje, ki smo si ga ogledali tudi možnosti za dosego večjih podzemeljskih vodnih tokov. Nameni te akcije so bili doseženi kljub vezanosti na avtobusne in železniške prevoze ter pomanjkanju časa. Ogledali smo si Začirsko pečino, vhod v Lipsko pečino, zatrepno dolino Rijeke Crnojevića Z raziskavami tega ozemlja bomo še nadaljevali v sodelovanju z Zavodom za zaštitu prirode Crne gore.
Poleg raziskav podzemeljskega sveta v domovini pa se udeležujemo tudi odprav izven naših meja. Februarja je bila organizirana odprava DZRJ Ljubljana. Na njej so sodelovali: 3 člani DZRJ Ribnica, en član JD Logatec pet članov DZRJ Ljubljana. Naprava je bila namenjena v Avstrijo v pogorje Tannmengeburge. Namen odprav je bil nadaljevati z raziskavami v jami Batmannhdehle. Jamo so odkrili in raziskali do globine - 1 100 m francoski jamarji. V dogovoru z njimi so bili člani naše ekspedicije obvezani
Začirska pečina - Črna gora. Plezanje brezna, vzpenjanje po statični vrvi
raziskovati zgornje dele jame. Po napornem vzponu in transportu opreme do vhoda v jamo je zajelo gorsko verigo (n.v. 2100 m) slabo vreme s snežnimi padavinami. Spust v globino je bil onemogočen, saj se je snežni vihar nadaljeval tudi v naslednjih dneh. Področje v okolici jame je izpostavljeno snežnim plazovom, zato je vsako tveganje lahko usodno. Pred leti je snežni plaz pred vhodom v jamo zahteval smrt treh članov francoske jamarske odprave.
Z nadaljnjimi raziskavami jame pa bodo verjetno dosežena večja globina od dosedanje znane - 1100 m.
M. T.
Logaški jamarji v Trnovskem gozdu
Spust v brezno za Robom
V začetku leta smo se odločili, da bomo med zimskimi počitnicami organizirali raziskovalno ekskurzijo v jame Trnovskega gozda. Tako smo od 1 7.-24. januarja raziskovali jame v okolici Predmeje.
Tu smo dobili nad vaškim gostiščem sobe, kjer smo bivali in od koder smo vsak dan odhajali na raziskovalne akcije. Vseh osem članov te odprave je imelo dovolj dela, da smo lahko izpeljali začrtani plan, ki pa smo celo presegli.
Tako smo v 1 7. akcijah raziskali, izmerili in napravili načrte 12. jam. Vhodi v vse te objekte se nahajajo na nadmorski višini nad 900 in 1.200 m. Želeli smo, da bi v teh jamah prišli čim globje, toda to nam ni uspelo, saj se vse jame končajo že na globini 50 m
Občni zbori gasilcev Logatca
Februarja in marca pregledajo gasilci logaške občine svoje delo. Temu sledi načrtovanje bodočega dela. Tudi letos so že v mnogih gasilskih društvih ocenili svoje delo. Po končanih občnih zborih bo o celotnem delu gasilskih društev razpravljala še občinska gasilska zveza in opredelila delo v bodočem obdobju.
Gasilsko društvo Valkarton
Gasilsko društvo Valkarton je najmlajše gasilsko društvo v Logatcu. Svoj ustanovni občni zbor so gasilci imeli pred petimi leti, ko so gasilci do-Injelogaškega društva proslavljali 100-letnico svojega dela. Kljub sorazmerno kratkemu času obstoja pa ima društvo včlanjenih več kot 60 gasilcev, med njimi tudi direktorja TOZD-a.
Delovna organizacija Valkarton ima nedvomno dobro urejeno požarno varstvo, saj hidrantno omrežje pokriva njeno celotno področje.
Njihova načrtovanja posegajo na področje sodelovanja z društvi drugih kartonažnih tovarn, s katerimi izmenjujejo izkušnje s področja požarnega varstva. Ob občinskem prazniku načrtujejo pobratenje z gasilskimi društvi Lepenke iz Tržiča, Belišče in Kar-tonke Avala.
Gasilsko društvo Dolenji Logatec
Naše najstarejše gasilsko društvo praznuje v letošnjem letu že 105-let-nico svojega obstoja. To je društvo z bogato tradicijo, ki v svojih načrtovanjih stremi za čimboljšo opremljenost društva, na drugi strani pa tudi pomlajuje svoje članstvo. Usposabljanje članstva, prostorska in tehnična opremljenost društva je seveda že zaradi velikosti krajevne skupnosti na primerni ravni. V lanskem letu so se kar dve pionirski gasilski desetini udeležili tekmovanja za memorial Matevža Haceta. Pripravljenost teh najmlajših, ki so bili vsi prisotni tudi na občnem zboru, kaže, da se tradicija društva ne bo prekinila.
Med nalogami za prihodnje obdobje velja omeniti zlasti povezovanje alarmnega sistema s postajo milice. V sedanji situaciji v večini požarov kličejo postajo milice, kjer mora dežurni miličnik zapustiti postajo in pri gasilnem domu sprožiti alarm. Kabelska povezava bo ta čas sorazmerno skrajšala.
Junija 1 984 bo v Mariboru X. kongres Gasilske zveze Slovenije. Osnovno geslo predkongresne aktiv nosti je 100.000 članov in 100.000 preventivnih pregledov. Prav na osnovi tega kongresnega gesla društva načrtuje preventivne preglede kmetij in želi svetovati gospodarjem o požarni preventivi. Za izboljšanje požarnovarnostnega stanja je društvo pripravljeno dati v upravljanje tudi ročne gasilne aparate.
Omeniti velja tudi ustanovitev šolskega društva Mladi gasilec v osnov-
ni šoli »8 talcev«, kjer se bodo mladi vzgajali in spoznavali nevarnosti požarov, da bi lahko tako sodelovali p" odstranjevanju možnosti za požar.
Industrijsko gasilsko društvo KLI Logatec
Spoznanje o pomembnosti gasilskega društva je tesno povezano z razvojem DO KLI Logatec. DO praznuje letošnje leto 30-letnico svojeg3 dela, vendar je gasilstvo v tej DO le leto mlajše. Gasilska enota se je v svojem delu nenehno srečevala s požari, saj področje dejavnosti vključuje mnogo možnih nevarnosti. Požar p3 običajno povzroči težke posledice i" veliko gmotno škodo.
Prav pogosti požari so vzrok z3 čimboljšo tehnično opremljenost. Sedanji čas ni preveč naklonjen nabavi nove sodobnejše opreme. Prav zaradi pogostih požarov v lakirnicah je bi' pred časom urejen požarnovarnost' sistem avtomatskega gašenja s C02 v lakirnici stavbnega pohištva. Pc manjkanje vode pa v DO rešujejo 1 gradnjo vodnih bazenov, s katerim' zagotavljajo vodo za gašenje.
Društvo načrtuje tudi usposabljanje mladih, če drugače ne pa med delovnim časom. V letošnjem letu bode člani društva še bolj aktivni pred A kongresom Gasilske zveze Slovenije Zavedajo se, da bo prav učinkovit3 preventiva njihov največji prispevek k stabilizaciji.
Gasilsko društvo Tabor Logatec
Bogata tradicija tega društva Tabo' pogojuje tudi njihovo učinkovitost saj se društvo običajno takoj vključiv gašenje požarov, ne samo v krajevi1 skupnosti, temveč lahko učinkovit0 poseže v gašenje tudi v vseh DO Logatca. Uspešnost društva se ot pri ostalih gasilcih Logatca kaže tudi v skrb1 za vzgojo gasilskega podmladka 0° pionirjev do članstva. Njihovi rnladif1' ci so se med drugim udeležili srečanj8 za memorial Ignacija Mrharja in dosegli solidno uvrstitev. Društvo za letošnje leto načrtuje notranje urejanj* prostorov, pri čemer bodo uredili prostore za opremo in zaščito gasilske?,8 stolpa.
Gasilsko društvo Hotedršica
Delavnost gasilskega društva ^ Hotedršici je na splošno primerljiva/ zagnanostjo 'Hotenjcev'. Cilje, ki si i''1 zastavijo, so vedno izpolnjeni v pre* videnem roku. Tako je tudi z gradnj" njihovega gasilskega doma, ki se Prl bližuje zaključni fazi. Tako kot v ost3 lih društvih, tudi njihovi programi vse bujejo usposabljanje članstva.
Tu še ni vseh informacij iz ostali'' gasilskih društev, poleg tega pa tud ni mogoče poročati o vseh podrot> nostih z občnih zborov. Pričakujem* da bomo o delu ostalih gasilski'1 društev prejeli pravočasne informd0' je in jih posredovali našim bralcen1;
A t
Nove knjige v naši knjižnici
Strokovne knjige:
Janek Musek: Osebnost
Franc Bernik: Tipologija Cankarjeve
Proze
Slovenska književnost - leksikon Avguštin Lah: Slovenija sedemdesetih let
Anton Rupnik: V znamenju' »D« Uroš Lipušček: Iran proti Iranu Str0ji - leksikon
Leposlovje:
[°ne Svetina: med nebom in peklom
m 2. del
—. ugi
lv° Pirkovič: Svobodna republika pod Gorjanci
Ladislav Kiauta: Bračičeva brigada N|kola Nikolić: Z ranjenci prek Sutjes-ke
*lvojin Gavrilović: Igmanci
pranc Lainšček: Peronarji
^olona Škrinjar: Pavla
Franc Prajs: Kanček sreče
^nica Zidar: Sence na mavrici
parija Nemanič: Belokranjica
M'ran Ogrin- Po stopinjah Aleksandra
velikega
%on Podbevšek: Rihard Jakopič esniški almanah mladih
Jaroslav Hašek: Prigode dobrega vojaka Švejka
Gabriel M. Garcia: Patriarhova jesen Gabriel M. Garcia: Odvrženi Gabriel M. Garcia: Huda ura Gabriel M. Garcia: Kronika napovedane smrti
Michel Deon: Zeleni mladenič Ernest Gaines: Življenje Jane Pittma-nove
Francoise Sagan: Razdejana postelja Hans H. Kirst: 08/1 5 v stranki lrwin Shaw: Dva tedna v drugem mestu
Johannes M. Simmel: Upanje je vse Knjige za otroke:
Tone Seliškar: Deklica z junaškim srcem
Kristina Brenk: Kruh upanja Tone Čufar: Petrov dobitek Marija Makarovič: Kmečka abeceda Leopold Suhadolčan: Pisatelj, povej Berta Golob: Srca ustvarja, roka piše Josip Ribičič: Nana, mala opica Valerija Skrinjar: Kam potuje cesta Advan Hožič: Velika pomoč Čarobni mlinček
M. Ž.
menjava osebnih izkaznic
Obveščamo vse občane, ki še niso 'arnenjali osebne izkaznice, da mora-10 Po določilih zakona o osebni izkaz-n'ci (Ur. I. SRS, št. 16/74 in 29/79) naipozneje do 12. oktobra 1984 za-rr,eniati stare osebne izkaznice za n°Ve Izkaznice morajo zamenjati ne 9 ede na to, da jim rok veljavnosti še ni Potekel.
Občane prosimo, naj ne čakajo do °ktobra 1 984, temveč naj se že zdaj 'rn v naslednjem letu zglasijo pri up-avr,em organu za notranje zadeve
me občine Logatec, kjer bodo
skupaj,
v'o*ili zahtevo za zamenjavo osebne paznice. Tako se bodo izognili pre-ejiki gneči v jesenskih mesecih leta 984 pa tudi upravni organ bo lažje javljal svoje delo. Občan mora zahtevi za zamenjavo fSebne izkaznice priložiti dve enaki 0,ografiji, ki morata kazati njegovo I av° podobo in biti izdelani na be-l'" tankem fotografskem papirju re,uš' v velikosti 3 x 3,5 cm, v i ali barvni tehniki. Fotografi-
CrPo-bel
n ne sme biti posneta in izdelana z r,. Pravo 2a avtomatsko fotografira-
l^koan, ki prvič zahteva osebno iz-Siti n'C°'rnora P°'e9 dveh slik predlo-na vpogled pristojnemu organu še
izpisek iz rojstne matične knjige in dokaz o državljanstvu.
Občanom, rojenim v občini Logatec, ni treba predložiti izpiska iz rojstne matične knjige in dokaza o državljanstvu.
Vsak, kdor je star več kot 1 8 let, mora imeti osebno izkaznico. Osebna izkaznica se da tudi osebi, ki je dopolnila 1 5 let starosti, če to zahtevajo starši ali skrbnik.
Osebno izkaznico je treba zamenjati najpozneje v 30 dneh, če je nastopil kateri od naslednjih razlogov:
- če je potekel rok veljavnosti,
- če je poškodovana oziroma obrabljena ali če iz kakšnega drugega vzroka ni več uporabna,
- če lastnik osebne izkaznice spremeni osebno ime,
- če lastnik osebne izkaznice spremeni stalno prebivališče,
- če fotografija na osebni izkaznici ne kaže prave slike imetnika.
Kdor osebno izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje, mora v 15 dneh izgubo prijaviti pristojnemu organu in zahtevati novo osebno izkaznico.
Oddelek za notranje zadeve SO Logatec
no. Res je, da pri nas v Sloveniji še vedno obstajajo tako imenovana gostilniška balinišča, saj so tudi potrebna, ker služijo za razvedrilo določenega kroga ljudi, vendar moramo obravnavati, takšna balinišča povsem drugače in ločeno od balinišča, ki so namenjena zgolj tekmovalnemu balinanju. Pri nas so odstranjeni vsi tisti elementi (igra za denar, za pijačo itd.), ki so še do nedavnega bili upravičeno kamen spotike vsem tistim, ki jim je balinanje predvsem šport.
Vrednote balinanja izhajajo torej iz pravilnega pojmovanja tega športa, iz spoznanja in dejstva, da je balinanje lahko le šport, in pa oblika rekreacije.
Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se naši slovenski ba-linarji prebili v sam vrh svetovne balinarske elite in da se danes balinanje v Sloveniji in Jugoslaviji prizna kot vrhunski šport. Bistvena prednost tega športa je dostopnost balinanja kot športa za široke množice ljudi. Prav zaradi tega je balinanje ena izmed množičnejših športnih panog v Sloveniji.
Da bi balinanje bolj zaživelo tudi pri nas na Notranjskem, smo ustanovili Notranjsko balinarsko zvezo (NBZ), s sedežem v Logatcu, v kateri je vključeno 10 društev, in sega na območje od Horjula do Starega trga.
Eno od najbolj organiziranih v NBZ je naše Balinarsko športno društvo (BŠP - Logatec). Danes šteje 40 članov, od tega je velika večina sposobnih in aktivnih, da tekmujemo na vseh tekmovanjih. V naših vrstah so mladinci in ženske. Velikokrat smo bili zmagovalci na raznih turnirjih in mednarodnih srečanjih. V naši družbeni sobi je danes 22 pokalov in večje število diplom.
Da bi še naprej razvijali in popularizirali izključno športno balinanje, ne potrebujemo samo entuziazma posameznikov, ker organiziracije tekmovanj terjajo veliko naporov in veliko stroškov.
Ob tej priložnosti vabim vse ljubitelje balinarskega športa k sodelovanju.
Vemo, da danes primanjkuje denarja za bolj potrebne stvari. Upamo pa, da se bo vseeno našlo nekaj denarja za pomoč našemu društvu. Dobro vemo, kakšen je pomen društva v naši socialistični družbi in to nas posebno spodbuja k še boljšemu delu.
Že sedaj se zahvaljujemo vsem podpornim članom našega društva.
S športnim zdravo in še enkrat: hvalal
Št. žiro računa: 501 10-678-86-286 SDK Vrhnika Predsednik NBZ in BŠO - Logatec Ndeljko Mrvoš l.r.
Mlinarsko športno društvo prosi *a finančno pomoč
Bal'
rneri arski šport je danes eden iz-r6p Pajbolj množičnih športov v naši rplari- ' k' združuie v svojih vrstah Pa 0 in starejše, v zadnjem času nih udi ženske. Po sedanjih statistič-iijePodatkih balinarska zveza Slovelo rU*U'e 9000 balinarjev,od tega fogistriranih, ki so včlanjeni v
In vse je nič. Te žametne oči so kakor žalost, ki strmi v sivino, njih temni soj prodira med tišino kot zvok, ki se v šumenju izgubi.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage Sabine se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, vašča-nom Ravnika in Hotedr-šice, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas bodrili in sočustvovali ob izgubi naše drage hčerke, jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli so-žalje. Posebna zahvala OS Edvarda Kardelja in podružnični šoli Hotedršica, Gasilskemu društvu Hotedršica, pevcem za ganljive pesmi in g. župniku za poslovilni obred. Družina Istenič, Ravnik
ZAHVALA
Ob izgubi žene in matere
ANTONIJE PIŠLAR
se zahvaljujeva vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in njen grob zasuli s cvetjem.
Posebej se zahvaljujeva doktorjema Vodo-pivcu in Skvarči za zdravljenje med boleznijo, vaški organizaciji ZB za poslovilne besede, pevskemu zboru in gospodu župniku za poslovilni obred.
Mož Alojz in hči Vanja
devetih območnih zvezah. Med registriranimi balinarji je nad 200 mladincev, kar je dokaz za vse večjo priljubljenost balinanja med mladimi in jamstvo za še lepšo prihodnost tega športa. Velikokrat se srečujemo z nazadnjaškimi gledanji, češ balinanje ni šport, je le gostilniška igra in podob-
»OPTIK« JELOVČAN BRANKA STARA CESTA 5 VRHNIKA
CENJENE STRANKE OBVEŠ ČAM, DA BO LOKAL OD 18. IV. 1983 ZOPET ODPRT VSAK DAN OD 9.00 DO 12.00 URE IN OD 13.00 DO 16.00 URE. V SREDAH OD 9.00 DO 12.00 URE IN 15.30 DO 18.30. SOBOTA ZAPRTO!
SE PRIPOROČAM
Delo Društva upokojencev Logatec v preteklem letu
V tem sestavku bomo na kratko pogledali, kako je društvo delovalo v preteklem letu in kakšne so naše naloge v letu 1983.
Aprila 1982 je bil na občnem zboru društva izvoljen nov upravni odbor. Precej odbornikov, ki so dolga leta delali v društvu, so zamenjali novi člani, predvsem mlajši upokojenci. Hvaležni pa smo staremu odboru, da nam je zapustil dobro organizirano in finančno samostojno društvo.
Logaška občina šteje (stanje aprila 1982) 873 upokojencev, od teh pa je članov Društva upokojencev samo 650. Če pogledamo, kdo so upokojenci, ki se niso včlanili v naše društvo, ugotavljamo, da so to predvsem ljudje, ki so v času svoje aktivnosti zasedali vodilna delovna mesta in imajo tudi temu primerno visoke pokojnine. Brez dvoma bi lahko pogrešali 200,00 din na leto, kolikor znaša članarina društva in vzajemna samopomoč. Skoro imamo občutek, da bi jim bilo članstvo v društvu kar nekako pod častjo.
Pogrešamo tudi več članov iz vrst borcev in zato naprošamo Zvezo borcev, da opozori svoje člane, naj se vključijo tudi v naše društvo. Prav tako vabimo tudi vse kmečke upokojence, da se nam pridružijo. Skratka, vabimo vse upokojence, da se včlanijo v društvo - vsi boste iskreno dobrodošli!
Društvo je v preteklem letu organiziralo tri izlete; dva sta bila dobro organizirana in izpeljana in imeli smo se prav lepo. Tretjega, ki smo ga organizirali lansko jesen, pa smo zaradi premajhnega števila prijavljenih morali odpovedati. Delno je vzrok temu negotovo jesensko vreme, prav gotovo pa je vzrok tudi v čedalje nižjih realnih dogodkih upokojencev. Prav zato se bomo morali v bodoče odločati predvsem za krajše relaci-
je, tako da bodo cene izletov dosegljive za vse upokojence.
Za občinski praznik smo organizirali srečanje članov društva, ki so v preteklem letu dopolnili 80 ali več let. Udeležilo se ga je kar lepo število upokojencev. Ob pomoči osnovne šole 8. talcev v Logatcu smo pripravili krajši kulturni program in pogostitev ... S tem smo se želeli vsaj malo oddolžiti generaciji, ki ima za seboj dve svetovni vojni, četrt stoletja stare Jugoslavije, ki je bila ena sama kriza, pa povojno obnovo in graditev nove Jugoslavije. Z veseljem pa ugotavljamo, da število slavljencev iz leta v leto raste in da je v Logatcu vse več korenin, ki dosegajo visoko starost.
Ob tej priliki smo se s priložnostnim darilom skušali oddolžiti tudi dvema dolgoletnima sodelavcema društva, lahko bi rekli kar dvema pionirjema naše organizacije, ki sta dolga leta vestno in zavzeto opravljala vsak svojo dolžnost v društvu. To sta: dosedanji predsednik Društva upokojencev, tov. Anton Nagode in dolgoletni blagajnik društva tov. Franc Nagode. Iz srca jima želimo še veliko zdravih in zadovoljnih dni.
Pred praznikom dneva republike smo v KS Naklo obiskali in obdarovali vse bolne člane, v ostalih krajevnih skupnostih pa so bolne člane obiskali poverjeniki in jim izročili manjši denarni znesek. Obiskali in obdarovali smo tudi naše občane, ki žive v domu počitka na Vrhniki. Prav tako smo ob koncu leta obiskali in obdarovali tri pare zlatoporo-čencev.
Opozorili bi tudi na to, da podjetja na splošno rada pozabljajo na svoje upokojence in nimajo z njimi nobenega stika. Častna izjema je KLI Logatec, ki je ves čas tesno povezan s svojimi upokojenci. Brez dvoma pa so najbolj prizadeti železniški upo-
kojenci, ki imajo zaradi splošno znanih nizkih osebnih dohodkov tudi zelo nizke pokojnine, pa tudi nobenega stika s svojim podjetjem.
Naj povemo, da za stranke poslujemo ob sredah in petkih popoldne od 15. do 17. ure v domu upokojencev Logatec, Stara cesta 8, kjer sta ob teh dneh vedno na razpolago tajnik in blagajnik društva, zelo pogos-
to, pa se jima pridružijo tudi drugi člani UO. Pri opremi sob n« domovih umrlih občanov pa pomaga tov. Matevž Menart, Stara cesta 65, Logatec.
Društvo upokojencev topi" pozdravlja vse občane, posefr no še vse svoje člane in jim žel1 sicer pozno, toda iskreno: zdravo in srečno leto 1983!
Odbof
Tehnični pregledi mopedov, traktorjev, enoosni' traktorskih prikolic in stanovanjskih prikolic
Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec obvešča vse lastnike zgoraj naštetih vozil, da bodo tehnični pregledi po naslednjem razporedu:
LOGATEC
1 2. maja 1 983 - od 8. do 12. ure 12. maja 1 983 - od 13. do 1 7. ure 14. maja 1 983 - od 8. do 1 2. ure
Tehnični pregledi bodo v naštetih dneh pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu
ROVTE
1 1. maja 1 983 - od 8. do 1 7. ure na dvorišču gostilne »PRI REZKI« v Rov-tah
HOTEDRSICA
12. maja 1983 - od 13. do 17. f pred kulturnim domom v Hotedršic1
LAZE
13. maja 1983 - od 8. do 12. u« pred zadružnim domom v Lazah.
Pri tehničnem pregledu bo navz°l tudi predstavnik zavarovalnice, P' katerem boste plačali obvezno za\* rovanje.
Zamudniki bodo morali opravi' tehnični pregled pri pooblaščenih de lovnih organizacijah izven občine.
ODDELEK ZA NOTRAN-lj ZADEVE SO LOGATP
Poučevanje vožnje kandidatov za voznike motornih vozil in traktorjev
V Uradnem listu SRS, St. 3/83 je objavljen novi pravilnik o avtošolah in o tablicah za označevanje vozil na motorni pogon, na katerih se kandidati za voznike učijo vožnje.
10. člen tega pravilnika določa, da se vožnja lahko učijo kandidati pod nadzorstvom voznika inštruktorja, če izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev, ki pa mora biti vpisan na prvi strani evidenčnega kartona:
- če je po končanem teoretičnem pouku v avtošoli opravil preizkus znanja iz teoretičnega dela izpita pred komisijo avtošole;
- če je pred pristojno komisijo za zdravniške Izpite opravil izpit Iz teoretičnega dela;
- če ima veljavno vozniško dovoljenje za eno od kategorij motornih vozil;
- če je v strokovni šoli pozitivno ocenjen iz predmeta, ki obsega snov teoretičnega dela.
Zadnja alinea zajema kandidate, ki se učijo vožnje v strokovni šoli (šolanje za KV voznika).
Kandidat za voznika motor-
nega kolesa pa se sme uči'1 vožnje po cesti brez nadzo'' stva voznika inštruktorja 10 ' primerih, če je v avtošoli "s pesno opravil preizkus osno" nih spretnosti In obvladani' motornega kolesa, istočas«' pa je že uspešno opravil te0' retični del vozniškega izpit* ali pa če ima vozniško do V' ljenje za motorno vozilo kat* gorije B, C ali D. Takemu ka"' didatu se lahko izda »L tab|r ca« za čas, ki ne sme biti dalj-od 2 mesecev.
Kandidata za voznika trak torja pa sme učiti vožnje P' cesti voznik inštruktor ali vo' nik, ki ima najmanj tri leta vo* niško dovoljenje za vozni' traktorja In ki v organizacij1'' kateri združuje delo, opravU dela in naloge voznika tra" torja.
Predvsem ta pravilnik pri«* ša spremembe pri pogojih 1
poučevanje kandidatov * voznike traktorjev, kjer n\0\ no zožuje možnosti pouče"* nja te vožnje, saj v Loga*6 kandidatov, ki bi izpolnjev* pogoje za poučevanje t" kandidatov, ni ravno veliko-Jože Sel**
Nekaj navodil Pešcev
Pešec mora v naselju hoditi po Pločnikih, kjer obstajajo. Cesto lahko Prečka samo na prehodih za pešce, ''ven prehoda pa lahko prečka cesto sarno tam, kjer več kot 100 m ni prehoda, vendar se mora poprej prepričati, če je to mogoče, pač glede na 9ostoto prometa. Pešec ne sme ovirati prometa. Velikokrat se je že zgodilo, da je pešec povzročil prometno nesrečo. Zato bodite previdni! Če Pločnikov ni, mora pešec hoditi po 'evi strani cesti v smeri hoje. To pratio velja tudi za hojo izven naselja. To Se pravi - obvezna leva stran ceste. S 1- 1 1983 je izšel zakon, ki zahteva, da morajo otroci do 1 5 let starosti v notnem času in v času z zmanjšano
o pravilni  hoji Utopija
vidljivostjo izven naselja in na slabo razsvetljenih ulicah obvezno nositi odsebni obesek »kresničke« tako, da jih vozniki opazijo na daljšo daljavo. Na isti način pa bodo tudi odrasli morali nositi »kresničke« in sicer od 1. 1. 1984 leta dalje. Kresničke bodo otroci lahko kupili v šoli in sicer po 28.-din. Za odrasle pa bomo organizirali nabavo »kresničk« preko organizacij združenega dela in krajevnih supnos-tih. Smatramo, da je uvedba tega ukrepa zelo umestna, saj bomo s tem povečali varnost pešcev na naših cestah in zmanjšali število žrtev.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Navodila kol esarjem
Zaradi vedno večjega pomanjkanja 9oriva in stalnega naraščanje cene Dencina se je veliko delavnih ljudi in °stalih občanov odločilo za enostav-neJše prevozno sredstvo, ki ne rabi 9°riva, ampak ga poganja človeška s'la - to je kolo. S tem vozilom je lepa v°*nja, je pa to tudi priporočljivo za rekreativne izlete v naravo. Koristno le Posebno zato, ker z vzdrževanjem *°lesa ni toliko stroškov, kot to zahte-Va avtomobil.
Bliža se poletna sezona, s tem pa tudi večji promet. Svet za preventivo j" ^P-ojo v cestnem prometu opozar-
la.da
)e potrebna pravilna oprema ko-
l6sa, kakor to zahteva zakon o cest-n°"Prometnih predpisih.
Kolo mora biti tehnično brezhibno *a vožnjo po javnih cestah in mora lrT,e,i naslednjo opremo:
1 • Zavoro na prednje in zadnje kolo j 2. Luč spredaj za osvetlitev cestiš-
3- Rdečo luč zadaj - da nas vidijo v°*niki za nami
Vgrajeno odsevno steklo v stojah gonilke zvonec
In še nekaj nasvetov:
Plašči morajo biti nepoškodovani, da ne boste imeli nevšečnosti med vožnjo. Če se odpravimo na daljši izlet, ne pozabite na pribor za krpanje zračnic in tlačilke za zrak.
Če boste imeli kolo brezhibno in opremo v skladu s prometnimi predpisi, bo vožnja prijetna in vam ne bo treba biti v zadregi, če slučajno naletite na kontrolo prometnih organov. S tem pa se tudi izognete plačilu morebitne kazni, ki jo tudi za kolesarje predvideva zakon. Najvažnejše pa je to, da po cesti vozite pravilno po desni strani in upoštevate vse prometne oznake, kakor tudi organe, ki urejajo brezhiben promet.
Nadalje vas moramo opozorit) na predpis, s katerim je urejeno, kdaj lahko vozi otrok kolo po javnih cestah. Otrok do opravljenega izpita lahko vozi samo v spremstvu polnoletne osebe Od veljavnosti izpita dalje pa lahko vozi kolo samo z dovoljenjem, oz. mora imeti potrdilo, da je opravil izpit za vožnjo kolesa. Ta izpit naredi v šoli
Opozarjamo starše, da so odgovorni za. svoje mladoletne otroke, ter odgovarjajo za vse napake, ki jih otrok povzroči na cesti.
Bil je večer kot sleherni dan. Vendar na žalost imam občutek, da so vsi naokrog vinjeni, če že ne pijani. Opazim, da je tokrat v večini nežni spol. Zakaj? Je ta dan nekaj posebnega? Zakaj je toliko žensk po gostilnah? Seveda, saj ni čudno, ko pa je 8. marec - torej dan žena. Ta dan je praznik naših mater, žena, deklet. Edini dan v letu, ko so v središču pozornosti. Je to upravičeni razlog za obiske po lokalih?Zakaj samo enkrat v letu? Gledam jih kako so razposajene, brez vsakdanjih skrbi Take so kot otroci. Tudi v službah so bile deležne daril kot otroci za dedka Mraza Ne mislim se poglabljati v položaj žena v naši širši družbi. To so že de/ali in še delajo drugi. Uspešno?). Rad bi se vmešaval v samoupravni odnos med spoloma. Čeprav je zapisano v vseh družbenih aktih, da so žene enakopravne z moškimi, se v praksi to razhaja. Zakaj? »Kdo je ta, ki to piše. Saj ni normalen?« se vam porajajo vprašanja. Če se ne strinjate z menoj, ni treba brati naprej. Lahko pa se ob priliki pogovoriva. Jaz pa bom nadaljeval. Zelo težko je spreminjati tradicijo. Vsa dolga leta je bila žena podrejena možu (tudi uradno) Zdaj pa hočemo v teh 40 letih spremeniti to razmerje Moška miselnost (tudi ženska) se pa prekleto počasi privaja na to. Ponavadi je tako, da so trgovine za žene in gostilne za moške. Če pa je obratno, so ženske pijanke, moški pa copate. O kakšni samoupravni delitvi ni ne duha ne sluha. Zaradi prevelike obveznosti ženskega spola (otroci, pospravljanje, kuhanje, . . .) se jih prav malo ukvarja s športom (nimajo dosti izbire), nekaj se jih ukvarja s kulturo in zelo malo je funkcionark Moški so večinoma taki, da se po opravljeni službi zleknejo na kavč in berejo časopis Tako čakajo na kosilo, obenem pa še sitnarijo To naj bi bila enakopravna delitev dela. Mogoče je napačna vzgoja otroka, saj se jim že od mladih nog vceplja v glavo, da sta igra in delo razdeljena na dva spola Deklice imajo punčke, fantje pa pištole. Znano nam je. da dekleta pospravljajo po stanovanju, medtem ko fantje dela/o luna) bolj zahtevna opravila. Potem ni čudno, da so v starosti taki kot so bili vzgojeni. Zato bi se morala oba spola enakopravno pogovoriti o vseh problemih, ne glede na okoliščine. Najbolj pa bi mora/i razpravljati o svoji družini. Za kaj takšnega pa še nekaj časa ne bomo »zreli« Janez Arhar
<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<< <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<
Boni za traktorsko gorivo
»Zaključni račun«
Logaški radioamaterji polagamo, čeprav malo pozno, »zaključni račun« za preteklo leto. Leto 1 982 smo radioamaterji pričeli z veliko elana in volje za delo, kar smo dokazali že januarja, ko smo razpisali prvi tečaj za radiooperaterje. Prijavilo se je veliko število mladih, ki so se takoj lotili učenja radioamaterstva in že maja so se iz te skupine izluščili prvi trije operaterji. Z ostalimi smo nadaljevali tečaj do oktobra, ko so izpite za operaterje uspešno opravili še štirje tečajniki. S pomočjo dotacij KLI-ja in Valkartona smo junija kupili novo UKV postajo in s tem popestrili svoje dejavnosti Ker nam je za nakup zmanjkovalo denarja, smo del sredstev prispevali operaterji iz svojih žepov, iz svojih žepov pa smo bili prisiljeni prispevati tudi za nekatere druge izdatke. Jeseni smo razpisali nov tečaj, na katerega se je ponovno prijavilo lepo število mladih fantov in deklet, kar dokazuje, da je zanimanje za radioamaterstvo v Logatcu. Lani se je torej število članov kar lepo povečalo, posebej razveseljivo pa je, da se je občutno povečalo število operaterjev (od dveh operaterjev kar na deset). V leto 1 983 smo radioamaterji vstopili z velikimi načrti in željami in z nekaj nepokritimi obveznostmi, kajti naš mošnjiček je prazen in ob praznem mošnjičku ostanejo lahko vsi načrti in želje le načrti in želje. Letos bi si namreč radi postavili steber za antene, ga opremili z antenami, radi bi ustanovili konstruktor-sko sekcijo (potrebujemo nekaj orodja in materiala), nabaviti bi morali nekaj nujne opreme (slušalke, tasterje, instrumente), svojo dejavnost bi radi razširili tudi na okoliške kraje v logaški občini, skrita želja pa nam je prenosna UKV postaja, s katero bi lahko sodelovali na raznih akcijah. S praznim mošnjičkom in s klobukom v roki smo se že obrnili na nekatera logaška podjetja, njihov odziv pa je bil minimalen ali pa ga sploh ni bilo. Razumljivo nas torej lahko skrbi za naše delo v prihodnosti, ker pa mislimo, da smo nezanemarljiva veja v izobraževanju in pri preživljanju prostega časa mladih in da smo glede na to delno že opravičili svoj obstoj, kljub vsemu še vedno računamo na pomoč vseh, ki nam lahko pomagajo. Amaterski 73!
Slavko A. - YU3HTN
Pozivamo lastnike traktorjev in motornih žag, ki so prejeli za obdobje april - junij bone le za 50 litrov goriva za traktor in 5 litrov za motorno žago, da lahko na sedežu krajevne skupnosti dvignejo še dodatne količine, in sicer:
- za traktor še 50 litrov,
- za motorno žago še 10 litrov.
Lastniki motornih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov, traktorjev, motornih koles, koles s pomožnim motorjem), ki so zamudili delitev bonov v krajevnih skupnostih, lahko dvignejo bone na sedežu občine vsak ponedeljek od 12. do 14.30 ure.
Oddelek za notranje zadeve SO Logatec
PEŠCI, KOLESARJI, MOTORISTI, AVTOMOBILISTI
- NA CESTI SE OBNAŠAJMO VARNO!
Intervju s pesnikom Andrejem Žigo-
nom
Ko smo razmišljali, kateri zanimivi ljudje živijo v našem kraju, smo se spomnili dedka Mraza.
Ze res, da dedek Mraz prebiva v koči pod Triglavom, ampak mi imamo svojega, zelo zelo prijaznega dedka Mraza, ki ima pri plašču posebno široke rokave in iz njih stresa - ne bonbone - ampak pesmice!
Že nekaj let nas obiskuje v vrtcu in po šolah.
Novo leto je prešlo in naš dedek Mraz ne nosi belega plašča. Še vedno pa ima brado. In kitaro. Pa malha mu visi čez ramo. V njej najbrž nosi orglice, pa svinčnik in beležko, da zapiše utrinke pesmi. Saj je pesnik.
Ker ni šlo drugače, smo mu vprašanja napisali in poslali. Takole se nam je predstavil Andrej ŽIGON, nekdanji učenec naše šole, pesnik, učitelj angleškega jezika in dedek Mraz.
1. Povejte, kdo je vplival na vas. da ste pričeli pesniti?
PALICA. BOLEČINA IN NEIZMERNA OTROŠKA RADOST.
Najprej, ljubi otroci - fiks laudon! -od zdajle naprej se tikamo. Prav?
Rad sem otročji, preproste, radodarne pameti, rad sem enak med enakimi, vrabec med vrabci, zobotrebec med zobotrebci, frnikula med frnikulami, zvonček med zvončki - otrok med otroki.
Starejši namreč radi pozabljamo, da smo še pred nekaj leti na vsa usta kri-čeva zlatih pleničke in se v majski travi žogali z milnimi mehurčki.
Povedati vam moram, da sem se silno razveseli/ vašega povabi/a k sodelovanju. In obljubljam, da bom ostal za vas mlade in vašo srčno mladost - kakor pravim v neki zgodnji pesmi - z dvignjenim palcem sred Notranjske do sodnega dne
Da na kratko odgovorim na vaše vprašanje: kdo je vplival name. da sem začel pesniti?
Nihče drug razen mojega notranjega glasu, ki sem se opotekal z njim iz prepadov v nebo Trpel sem kot črna živina in se spet nebeško srečen vračal k samemu sebi - K SRCU, Z VRESJEM IN TELOHI PORASLEMU. O tem boste brali v mojem »ROMANU«, ljubi otroci, ki bo izšel - upam - predno me zagre-bejo pod cerkvico sv. Janeza.
2. Kako vaša pesem nastane? ZELO PREPROSTO.
Ko sem srečen, se vsi dogodki, ljudje, živali in rastline - življenje samo -stekajo vame z barvami, okusi in vonji, ki so mi blizu.
Svojemu razpoloženju prisluhnem, odprem zvezek in pesem se mi sama zapiše pod peresom.
Ko sem žalosten kot črna, povožena muca na cesti, ne morem pisati. . . Pesem napišem, če vanjo posije žarek upanja.
ŽIVETI IN PISA TI - je eno morje, v katerega se izteka tisoč rek. Vse tečejo navzdol.
3. O čem najraje pišete?
Pišem o tistem, kar me boli in radosti.
4. Kje in koliko pesmi ste že objavili? Napisal sem čez 300 pesmi, ki jih
družim v eno samo - ljubezen do življenja.
1971 leta sem izdal ZELENE OBLAKE - zbirko mladostnih pesmi v samozaložbi, druga zbirka KRT V SEDLU leži v nizkem startu za objavo pri Cankarjevi založbi. Končujem roman REGRATOV
MANIFEST, kdaj pa kdaj pa lahko moje verze slišite tudi po radiu.
Navsezadnje, otroci: GLAVNO JE, DA SMO ZDRAVI, PA DA JE ZA VODO IN ELEKTRIKO. 5. Ali pišete tudi za otroke? Vsako leto priletim med vas: dedek Mraz s sanmi ali z raketo. HEJ, HEJ, HEJ! - Vaš Andrej
Novinarski krožek OŠ Edvarda Kardelja
Nekaj o logaški košarki
Ko sem pričel trenirati košarko, to je bilo leta 1 972, nas je bilo čez dvajset. Skupaj smo igrali do osmega razreda. Ne prav vsi, kajti nekateri so prenehali zaradi težav v šoli ali zaradi nerazumevanja staršev, ki so dejali, da je to nekoristno in nesmiselno. Torej ostali smo tisti, ki nismo imeli težav v šoli in vso podporo staršev. Res smo doživljali poraze tja do osmega razreda, potem pa je prišlo naše leto. Osvojili smo naslov notranjskega prvaka in bili drugi z nekaterimi igralci iz Postojne in Ilirske Bistrice na PFS (pionirski festival Slovenije). Potem je prišel razdor ekipe, saj smo šli vsak v svojo šolo, nekateri so odšli v druge klube, nekateri so prenehali zaradi zahtevnega šolanja.
Najbolj žalostno pa je to, da so se nekateri vdali pijači. Tako v Logatcu nimamo pravega podmladka.
Logatec je igral lani in bo igral letos v kvalifikacijskih tekmah za vstop v »SLOVENSKO LIGO - ZAHOD«. V tej ekipi pa verjetno ne bo igrala mlajšega od dvajset let. Torej, če ga drugje ni, je to dokaz, da ni pravega dela po OS. Sicer pa je to razumljivo, kajti Ciril Zupančič sam ne more voditi kadetske, mladinske in članske ekipe. Kje so ljudje, ki so nekoč nekaj pomenili za logaško košarko? Ali ne bi mogli pomagati, da bi postal Logatec košarkarsko mesto, saj pogojev za kak drugi kolektivnejši šport skorajda ni?
Seveda pa bo treba še prej marsikaj spremeniti, predvsem v upravi kluba, kajti po mojem mnenju niso vsi kos svoji funkciji. Predvsem pa me moti odnos predsednika do igralca. Če se predsednik kluba pelje na kvalifikacijsko tekmo z osebnim avtomobilom, igralci pa z avtobusom, potem morala v klubu in med igralci močno upade.
Sam igram sedaj na Vrhniki in lahko povem, da je tam čisto drugače. Vsaj enkrat mesečno nas obišče na treningu nekdo iz uprave, pa tudi v soboto si kdo vzame čas in potuje z nami na tekmo v Ajdovščino ali celo v Novo Gorico, čeprav mu to ni dolžnost. Take in podobne geste nam močno dvignejo moralo in tu je ključ uspeha neke ekipe - da so vsi enak-pravni in prijatelji.
Naj mi kdo iz uprave ne zameri, kajti osebno mislim, da je vsaka kritika, ki je upravičena dobrodošla. Ubenem upam, da bo ta kritika kaj pomagala, kajti želim si, da bi čimprej zopet igral v domačem kraju ter da bi Logatec spet kaj pomenil v slovenski košarki. Zato prosim vse, ki so prijatelji te inteligentne igre, da v čim večjem številu pomagajo pri ohranitvi tega kluba- Renato Veber Jačka 2 Logatec
Kvaliteta in umetniška zrelost
Ob koncertu Logaških fantov in deklet
Žal pišem malo pozno, zato moji vtisi s koncerta dekliškega pevskega zbora in logaškega okteta niso ravno sveži, vseeno pa bom poskušal podati nekaj svojih ugotovitev s tega pomembnega kulturnega dogodka.
Kot prvo - presenečen sem nad kvaliteto in umetniško zrelostjo obeh zborov, česar v taki meri nisem pričakoval vsaj od dekliškega zbora, saj obstaja šele zelo kratek čas. Logaški oktet ima že lepo pevsko tradicijo in smo ga imeli priliko slišati že marsikje. Znova je dokazal, da je imeniten izvajalec in poznavalec slovenskega narodnega melosa, za kar mu gre vse priznanje. Poslušali smo izvrstno interpretacijo Forsterjeve Razbite čaše, Ipavčeve Planinske rože, Kernjakove je div an gospud bebenau . .. Logaški oktet je vsekakor sposoben posečk
tudi po sodobnejši pevski literaturi.
Prav prijetno me je presenetil dekliški zbor. Glede na svojo kratko dobo obstoja je svoj zahtevni program lep0 izpeljal. Najbolj mi je ostala v spominu odlična interpretacija Palestrinove-ga Benedictusa ter Svotetove pesmi V samoti Program dekliškega zbora je bil izredno pester, peli so pesmi M najrazličnejših obdobij in stilov. Zbo' je dokazal, da je zmožen zapeti marsikaj, z vztrajnim delom pa je sposoben doseči še veliko uspehov.
Zanimiv je bil tudi skupni nastop deklet in fantov v mešanem zboru, i katerem so predstavili dvoje pesmi'
Prijeten večer je bil to, za kar gre za; hvala tudi gostji Majdi Potokarjevi, s3l ga je s svojo umetniško besedo izvrstno popestrila.
Davorin Klobuća'
VZGOJNI ZAVOD LOGATEC
OGLAS
Vzgojni zavod proda vrstno hišo v Logatcu na Tržaški'cesti 117. Hiša obsega dve manjši dvosobni stanovanji in dodatnimi tremi mansardnimi sobami na podstrešnem delu.
Vse informacije dobite osebno v Vzgojnem zavodu ali po telefonu številka 741-240
KULTURNA KRONIKA
MED GODOVICANI. - Logaški oktet se je že nekajkrat oglašal v Go-Ooviču s priložnostnimi nastopi; toliko laže je bilo tedaj organizirati celovečerni koncert. Tako je logaška osmerica gostovala med Godovičani 26. 3 letos. Oktet je bil deležen zelo prikupnega sprejema: vodstvo krajevne skupnosti je celo s posebnim nagovorom zaželelo pred odprto sceno dobrodošlico pevcem in izrazilo dobršno zadovoljstvo, da bo oktetov kon-Certni program odmeval v njihovi domači dvorani.
Spored, ki ga je povezovala Melanija Šter, je obsegal dela od Gallusa Prek Foersterja, Ipavca Hafnerja, Simonitija, Švikaršiča, Marolta, Kernjaka oo Adamovih priredb notranjskih narodnih pesmi.
2 nepričakovano zbranostjo je sledilo poslušalstvo petju in z gromkimi aPlavzi izražalo priznanje in navdušenje.
Prijetno nepozaben večer - za poslušalce in pevce.
LETNI KONCERT V HOTEDRŠICI. - Zadnja marčna nedelja je bila nov prijeten kulturni dogodek: letni koncert hotenjskih pevskih zborov in obeh taborskih. Kar pet pevskih zasedb se ;e predstavilo iz dveh mešanih zborov, ki sta začela delati nekako pred letom. Oba sta nastala na temeljih moških zborov, ki jim je pojemala sapa. Vendar: hotenjski fantje so še zapeli sami.
Dvorana je bila polna poslušalcev kot vselej, kadar v njej nastopajo pevci. Zbrano je sledila programu, ki je bil standardno zasnovan in je zajemal predvsem narodne in lažje umetne pesmi. Po zvočnem vtisu je kot celota bolj dopadljiv taborski mešani zbor, s posameznimi interpretacijami pa ga je domači hoteljski dojel in presegel. Posamič sta se predstavila tudi ženska zbora.
Nadvse razveseljiva je marljivost in prizadevnost hotenjskega glasbenega navdušenca Matije Logarja, ki uspe voditi vaje treh zborovskih zasedb, tamburaškega zbora, pa še v logaškem pihalnem orkestru sodeluje. Nad tem bi se moral zamisliti tisti član ljubiteljskega zbora, orkestra ali dramske skupine, ki sodeluje le v eni skupini, pa še tu ne najde dovolj časa za redno tedensko udeležbo.
Razveseljivo je tudi to, da vodja zbora »Tabor« Andrej Logar ob svojem političnem delu najde tudi čas za amatersko glasbeno udejstvovanje.
Zboroma želimo še veliko uspehov, dobre volje za delo in seveda še mnogo tako prijetnih prireditev kot je bila ta v Hotedršici, h kateri je svoj del prispeval tudi napovedovalec Janez Petrovčič.
Jago
GOSTOVANJE V STAREM TRGU.- Slab mesec po letnem koncertu v Logatcu je Logaški oktet 9. aprila že drugič gostoval s celovečernim
Jpocertom - to pot v Loški dolini koder je oktet sploh prvič pel. Organi-Clio tega gostovanja so prevzeli mladi in niso slabo opravili svoje naloge.
koncertni spored je oktet oblikoval iz svojega »železnega« repertoarja Posebnim poudarkom na notranjski narodni pesmi. Že aplavzi sami pa uo| pokoncertni razgovori so izražali laskava priznanja za program in izvedbo. Tudi v Starem trgu je koncertni spored povezovala Melanija Šter.
°vo znanstvo je tako še razširilo prostorsko odmevnost logaškim pevcem.
°E KLETA NA »DOSEŽKIH 83«- Ljubljansko pevsko združenje je 31. • 1983 priredilo v počastitev 40-letnice AVNOJ revijo »NAŠI DOSEŽKI a» v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Na reviji je sodelovalo "branih zborov ljubljanskega pevskega združenja. Logaško zborovstvo ''vrstno zastopal Dekliški pevski zbor Društva mladih glasbenikov, ki ga oi Zdravko Novak. Številno poslušalstvo je dalo zboru dovolj odmevno ■ ''nanje z navdušujočimi aplavzi, kar je še posebej veljalo za VVeinger-v° Slavonsko suito, ki ji je bil gotovo namenjen eden najdaljših, če ne ajdaljši aplavz tega večera. Resnično: odmevna kvaliteta, ki vsebolj raste.
Holeg logaških deklet so se na reviji predstavili še mešani zbori iz Ivanč-e Gorice, iz Vevč, iz Ljubljane (KUD SCT, Glasbena matica, Partizanski . Vski zbor), moški zbor »Liko« z Vrhnike in dekliški zbor »Rozka Usenik« 12 Mobljane.
i JUBILEJNI NACRTI. - Pihalni orkester iz Logatca praznuje letos 60-. n|co svojega kulturnega poslanstva. V počastitev pomembnega jubile-načrtujejo logaški pihalci tri prireditve: letni koncert ob prvomajskih znikih, majsko srečanje s prijateljsko godbo s Prošeka in folklorno sku-no s Krka - 21. maja, ter slavnostni koncert krog 29. novembra letos.
Maš
teHOTENJSKI TAMBURAŠI DRUGIČ V IDRIJI. - Za 8. marec so ho' čitJS  ,arr|buraši zopet gostovali (prvič ob Novem letu 1 982) vdomu po-p ,a v Idriji. Z igranjem in petjem so razveselili gojence in osebje doma. e'i so navdušen aplavz in sprejeli povabilo za ponovno srečanje.
b pEVCI IN TAMBURAŠI V PLANINI. - Poln avtobus pevcev in tam-urašev iz Hotedršice je pripeljal v Planino. V tamkajšnjem kulturnem je°mu so se predstavili domačinom in predvsem domačinkam, kajti njim o" pretežno namenjen program za 8. marec.
^.PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA. - Tudi v KS Hotedršica smo počas-' naše žene s kulturnim programom. Nastopili so učenci naše šole in vr-a ter pevke in pevci PD Hotedršica.
Olga
ko^OVl INSTRUMENTI - EDINA POT ZA ŠE BOLJŠE DELO.-Že ob
cu februarja je bil v Celju seminar za vodje tamburaških skupin. Na-Vse Sern'narJa ie b" pomagati vodjem tamb. skupin, ki v zadnjem času v Vse     iem številu nastajajo tudi na Slovenskem. Poudarjena je želja, da
skupine preidejo na nov sistem igranja. pjn„asu seminarja je bila letna konferenca Združenja tamburaških sku-Poo     en'ie- katere člani so tudi tamburaši iz Hotedršice. Osrednja tema Proh|VOra 'e prav ta'<0 b'la prehod na novi.»kvartni« sistem. Tukaj pa so
'emi glede nabave novih instrumentov, 'n d     uraška skupina iz Hotedršice ima stare instrumente enoglasnega Ta   °9'asnega sistema, s katerimi se zelo težko doseže željene učinke. ko °uraši si želimo novih štiriglasnih instrumentov. Vemo, da bo to tež-' Vendar bo to v prihodnje potrebno.
M.logar
Rezultati občinskega prvenstva v VELESLALOMU
Seznam rezultatov za tekmovanje v VSL za »Občinsko prvenstvo« na Širokih njivah dne 12. II. 1983.
CICIBANKE:
1. Petrovčič Karmen - 37,26
2. Kokalj Katja - 40,88
3. Slabe Mateja - 95,31
4. Bezgovšek Darja - 1.33,77
5. Kozamernik Mojca - 2.25,35
CICIBANI:
1. Lukančič Boštjan - 29.86
2. Traven Gregor-34.14
3. Kune Damjan - 34.32
4. Albreht Mitja - 36.36
5. Pivk Matjaž - 36.48
6. Leskovec Tadej - 37.55
7. Grdadolnik Edo - 37.96
8. Pire Aleš-39.25
9. Rus Sandi - 39.92 10. Pivk Aleš - 40,68
1 1. Maček Mitja - 42.78 12. Artač Primož - 44.58 1 3. Čuk Jernej - 45.79 14. Junič Aleš - 48.65 1 5. Petkovšek - 50.56 1 6. Cigale Damjan - 52.78 1 7. Zrim Tomaž - 53.07 18. Korošec Darko - 57.59 1 9. Nagode Andrej - 1.01.45
20. Leskovec Toni - 1 03.99
21. Rudolf Gregor - 1.10.49
22. Koren Branko - 1.17.82
23. Kaiseberger Aleš - 1.40.78
24. Škerbec Primož - 1.47.57
MLAJŠI PIONIRJI:
1. Menar Iztok - 30.02*
2. Jereb Uroš - 30.87
3. Maček Janez - 31.22
4. Cigale Jože - 31.51
5. Tollazzi Primož -31.79
6. Rupnik Mitja - 32.00
7. Kuralt Ivan - 32.88
8. Rudolf David - 32.99
9. Rupnik Damjan-33.29
10. Korošec Toni - 34,1 7
1 1. Cimperman Matjaž - 35 45
12. Rupnik Matjaž - 35.89
13. Škrobej Matjaž - 35,90
14. Slabe Tomaž - 37.29 1 5. Eržen Janez - 38.35
16. Kokalj Toni - 39.17
17. Pivk Janez - 40.82
18. Tršar Uroš - 43.1 5 1 9. Artač Toni - 46.63
20. Petkovšek Marko - 51.00
21. Masle Teodor - 59.17
22. Rupnik Tomaž - 1.05.92
23. Lenaršič Jani - 1.13.59
MLAJŠE PIONIRKE:
1. Jereb Sandra
2. Comino Urška
3. Čuk Polona
STAREJŠI PIONIRJI:
1. Cigale Peter - 29.39
2. Jereb Matjaž - 29.49
3. Treven Robert - 29.70
4. Muller Andrej - 30.60
5. Cuznar Primož -31.35
6. Cigale Janez - 31.43
7. Hren Marjan - 31.85
8. Sovan Klemen - 33.40
9. Ajdič Mitja - 33.72
10. Novak Rok - 33.80
11. Pivk Miha - 33.88
12. Maček Jože-34.01
1 3. Pakiš Damjan - 38.90
13. Marn Boštjan - 1.02.46
STAREJŠE PIONIRKE:
1. Čuk Janja - 37.1 7
2. Gantar Barbara - 1.25.73
MLAJŠI MLADINCI:
1. Brenčič Robert - 29.96
2. Molk Franc - 30.65
3. Tršar Gregor - 34.29
4. Dolenc Edo - 53.56
SMUČARSKI KLUB LOGATEC Alpska sekcija
Prva tekma letošnje sezone je bilo občinsko prvenstvo v veleslalomu. Zaradi pomanjkanja snega v začetku zime je bila šele v soboto 12. II. 1 983 na Širokih njivah. Na startu se je zbralo preko 80 smučarjev iz Logatca, Rovt in Hotedršice.
Filmski spored za maj
vatima vas
Na začetku najprej čestitke za praznik in ker upamo, da bodo Novice izšle pred njimi, vas še enkrat vabimo na ogled filma RDEČI BOOGIE, o katerem smo že dovolj napisal/ v prejšnji številki. Slovenska novost, ki jo je vsekakor vredno videti.
Maja bomo vide/i nekaj pravih mojstrovin. Mednje vsekakor lahko štejemo MARATONCE, (KI) TEČEJO ČASTNI KROG režiserja Slobodana Šijana. Kdo se ne spomni njegovega filma KDO NEKI TAM POJE, kje je na inovativen način prikazal predvojno vzdušje. Tudi v MARA TONCIH gre predvsem za vzdušje. 0 družini Topalo-vič, ki se ukvarja s pogrebništvom pa se znajde zmene, ki noče biti več pogrebnik, je bilo že veliko napisanega. Ta zapis bodi vabilo, da si film resnično zasluži pozornost.
Med mojstrovine lahko štejemo zahodnonemški film PODMORNICA, morda eden najboljših protivojnih filmov zadnjih let. Film je posnet po resničnem dogodku, ki se je pripetil 1941. leta Film neizprosno razkrinkava nacistično in mi/itaristično podvodje, trpljenje in medčloveške odnose, ki v zaprtem svetu dobe povsem drugačno dimenzijo. Čeprav so film posneli Nemci, (ali pa morda prav zato), je film iskren in pretresljiv.
Čeprav pod oznako »kriminalka«, se pod naslovom GLORIA skriva mojstrski film Johna Cassavettesa. Temu imenu gre zaupati. Morda se ga kdo še spomni po imetninem filmu SENCE, kjer so nastopali črnci, ali pa TRIJE MOŽJE, ko je šlo za »odmikajoče« obdobje v življenju poprečnih mož, in še bi našli imenitne razloge, da si ogledamo GLORIO. Cassavettesa poznamo tudi kot igralca. V GLORII sicer ne nastopa, pač je poklonil vlogo svoji ženi Geni Roe-
Umd' 1 .......mtno odigrala vlogo prostitutke. V soseski je mafija
likvidirala vso družino in Gloria je uspela rešiti sina te družine. Seveda se zaplete zato v podzemlje, kjer veljajo povsem drugačni zakoni. Čeprav je v filmu precej akcije, pa je režiser našel dovolj prostora za karakterizacijo igralcev. Gena Roovlards je bila pred tremi leti celo predlagana za oskarja.
rosebej zanimiv, pa ne toliko zaradi filmske »umetnine«, kot zaradi resnične zgodbe, po kateri je nastal, je film BEG S PADALOM. To je pripoved o ugrabitelju letala, kije izskočil med letom in ga še do danes niso našli. Seveda gre za pustolovski film, pa vendar ni brez zanimivih primerjav, posebno tistih o varnosti letenja.
Za tiste gledalce, ki imajo radi staro gardo, bo gotovo zanimiv ljubezenski film SIJAJ ŽENSKE, v katerem bomo videli prezgodaj umrlo Romv Schneider, in pa Yvesa Montanda. Pa o njih skoraj ni vredno izgubljati besed, spomnimo lesena imenitno Lilo Kedrovo. ki se je boste morda spomnili kot grofico iz filma GRK ZORBA Za to vlogo je tudi dobila oskarja. Film SIJAJ ŽENSKE pripoveduje o slučajnem srečanju dveh odraslih na železniški postaji in enodnevno iskanje ljubezni pomeni izkušnjo za življenje Znameniti igralci in pa še bolj znameniti rešiser Costa Gavras, ki smo ga do sedaj poznali po političnih filmih Z, OBSEDNO STANJE, PRIZNANJE in NAGLO SODIŠČE, so se v klasični melodrami imenitno znašli. Vsekakor priporočamo!
Ne smemo pa pozabiti na najmlajše. Zanje je tu predvsem film DIGBV - NAJVEČJI PES NA SVETU Film ni nastal v Disnevevi Ameriki, tokrat so se Angleži spopadli s tehniko trika. Ko pes pomotoma požre tekočino za pospeševanje rasti rastlin, mora posredovati celo vojska. Seveda otroci rešujejo »kužka« in vse se srečno konča. Gre za zabavno zgodbo s številnimi filmskimi triki, ki bodo zabavali tudi odrasle gledalce.
Za malo večjo mladino priporočamo film ZADNJI VALČEK, ki pa nima ničesar skupnega s Straussom. Gre za imenitno rockov-sko predstavo. Poslovilni koncert skupine »The Band« obiščejo taki mački kot Bob Dvlan, Neil Diamond, Neil Young in še kateri. Obeta se obilo glasbenega užitka.
Ostalo je le malo prostora, pa naj omenim še dobrega starega Jamesa Bonda alias Seana Conneryja v filmu SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ, potem Gojka Mitiča v indijanarici VODJA APAČEV iz vz-hodnonemške proizvodnje, za poslastico pa dekle s čudovitim nasmehom Svdne Rome v filmu LOOPING. Fatalno dekle in fatalna zgodba - za odrasle. Pa lepo praznujte!
Primož Sark
P. S. Med tiskom je prišlo do sprememb programa. Prosimo za razumevanje.
rn¥ii«iliTK»il»lKlliMr» M"y—T—i—i ■  ■ i ■—r-l—r~r-T i  i  i  i i i -f—ir
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Primož Sark. Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije š*. 421 1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od promt i proizvodov
3. ameriški glasbeni ZADNJI VALČEK, režija M. Scorcese, glavne vloge Bob Dvlan, Neil Diamond, Neil Young, Eric Clapton in drugi
6. -8.   angleška komedija DIGBY - NAJVEČJI PES NA
SVETU, r. J. McGrath, gl. vi. J. Dale, S. Milligan
7. -8.   zahodno nemški vojni PODMORNICA, r.W. Peter-
sen, gl. vi. J. Prochnovv, A. Griinemever, R. Cadillac 10.  jugoslovanska komedija MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG, r. S. Šijan, gl. vi. B. Diklič, P. Vujisič, D. Stojkovič, M. Aleksić, J. Sabljić 1 3.-1 5.   ameriški pustolovski SAMO DVAKRAT ŽIVIŠ, r. L.
Gilbert, gl. vi. S. Connerv, A. Wakabayashi, D. Plea-sance
14.-1 5.   kanadski dokumentarni NOČI STRIPTEASA, r. A. Kay.
1 7.   ameriška kriminalka GLORIA, r. J. Cassavettes, gl. vi. G. Rovvlands, J. Adames, B. Henrv
20. -22.   vzhodnonemški vvestern VODJA APAČEV, r. G.
Kolditz, gl. vi. G. Mitič, R. Blume, R. Hope
21. -22.   ameriška družbena drama LOOPING, r. vV. Boc-
kmaver in R. Buhmann, gl. vi, Svdne Rome, S. Win-ters, H. C. Blech 24.   ameriški pustolovski GOLA PEST, r. C. Santiago, gl. vi. J. Kessner, D. Hinton, K. Mitcalfe
27. -29.   ameriška kriminalka BEG S PADALOM, r. R. Spot-
tisvvoode, gl. vi. R. Duvall, T. VVilliams, K. Harrold
28. -29.   danski erotični SEKS V 100 LEKCIJAH, r. A. Mei-
neche, gl. vi. A. Grete, I. Mossin 31.   francosko italijanski ljubezenski SIJAJ ŽENSKE, r. C. Gavras, gl. vi. R. Schneider, Y. Montand, L. Ked-rova, C. Allegret
ZAKLJUČNI RAČUN
- Drage tovarišice in tovariši, p zaključnem računu vam moram povedati, da nam ni uspelo najti nobenega KLJUČA po katerem bi lahko kaj razdelili.
ŠPEH