St. 9. V Gorici, v soboto dne 1. febrnvarja 1902. Letnik IV.* ter ob .H. Mri ' z:l »'Psto H. uri popoldne za defrU / pade na ta dneva praznik i/ido i ■ « zvečer. Stane po pošt v r,L a " pn V ob Oorici na dom pošdjan cplalm^' o ' l . V polletno 4 K. ir^et^Uet.m 2^“° 8 K " Sebwa,°zT LIkSr i uii V l° bakamal ’ (Zjutranje i/danje.) I reilništvo in upravništvo se nahajata v «N a rod ni tiskarni*, nlioa Vetturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo • Gorice*. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču¬ nijo se po pogodbi. -Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Potovanje Nj. ces. Vis. nadvoj. Fr. Ferdinanda v Petrograd. Prve dni prihodnjega meseca febr. se poda avstrijski prestolonaslednik Nj. ces. Visokost nadvojvoda Franc Ferdi¬ nand v stolno mesto Rusije, v Petrograd kjer se bode mudil na dvoru carja Ni¬ kolaja II. štiri dni. O namenu in pomenu tega potova¬ nja izrekajo listi že danes različna mne¬ nja. Glavni namen, v tem soglašajo vsa poročila, je ta, da se avstrijski prestolo¬ naslednik gre zahvalit tuskemu carju na imenovanju generalom ruske konjenice. Večina listov poudarja pa še posebno, da bode to potovanje velike politične važnosti in je je smatrati sploh kot vi¬ soko pomemben in vesel dogodek. Da bode temu najbrže res tako, o tem nas najbolje poučijo dogodki zadnjih časov na političnem obzorju evropskem. Dvoje takih dogodkov zlasti je, ki vsiljujejo člo¬ veku to mnenje, namreč pojavi glede obstanka trozveze in pa nastop Nemčije v zadevi carinskega tarifa. Kar se tiče tiozveze, so merodajni avstrijski krogi že davno spoznali, da bi bilo poleg tega, da se nahajamo v tro- zvezi, vendar dobro, da stojimo v prija- čija trozveze sicer želi, ali da ni zanjo n e o b h o d n o p o t r e b n a, se je tudi pri nas čutilo potrebo dati politikom gori v Berolinu razumeti, da si tudi mi sicer „želiino trozveze’ 1 , ali dana m ni neobhodno potrebna, z dru¬ gimi besedami, da nismo prav nič proti temu, da se popolnoma otresemo odvis¬ nosti od Nemčije. V zadevi carinskega tarifa smo mi, kakor oni v Rusiji prepričani, da je to¬ zadevni nemški načrt obrnjen naravnost .v to, da zada občuten udarec avstrij¬ skemu in ruskemu izvozu v Nemčijo. Proti taki nakani od strani Nemčije treba, da se države zavarujejo in to hočeta storiti tudi Avstrija in Rusija. Do se bode torej tudi to vprašanje uvažeralo za dni biva¬ nja avstrijskega prestolonaslednika v Pelrogradu, o tem smemo biti uverjeni. V tem pogledu se vrše med Duna¬ jem in Petrogradom itak že neka poga- janja, katerih uspeh bi utegnil biti ugoden • za °^ e državi. — Poleg ob, h teh dejstev pa se govori o potrebi sporazumljenja mej Avstrijo in Rusijo glede ra zrrier na Balkanu. Razmere na Balkanu, kjer ima razprostrte svoje politične mreže slovan¬ stvu sovražni činitelj, so take, da je treba skrajne previdnosti in politične modrosti, da tamošnji zapletaji ne provzroče ne¬ varnih konfliktov, segajočih s svojimi po¬ sledicami preko vse Evrope. Na Balkanu se srečavajo interesi prav vsili velevlasti evropskih: ondi snuje svojo pridobitno | politiko Anglija in še v večjem obsegu Nemčija, Francija ne pusti od svojih idealnih in v poslednjem času celo ma- terijelnih interesov, tudi Italije oko je stalno obrnjeno tija doli na Vztok, k mejam Albanije. Največ pa zanima polo¬ žaj na Balkanu Avstrijo in Rusijo, ker sti obe direktno interesirani na tem po¬ ložaju. Rusija je žrlovala mnogo, da je otela balkanske narode vsaj deloma tur¬ ške sužriosti in ne bi hotela zdaj, da bodo njene žrtve izgubljene; Avstrija pa mora jednako varovati svoje stališče v Bosni in Hercegovini. Ako bi se torej unel vsled raznih političnih zapletajev na Balkanu nevaren požar, bilo bi to usodnega pomena za obe državi. Kaj vsega ne storijo izvestni špekulantje, da bi zanesli nevaren razdor v te pokrajine in da bi potem takem zapletli baš Av¬ strijo in Rusijo v zanjke, v katerih bi jima bile popolnoma zvezane roke, a to iz namena, da se na drugem kraju ne i bi mogli ganiti. Rusija ima velikanske naloge za izvršiti v dalj nji Aziji in ne sme potratiti časa za nesmiselne homa- tije na Balkanu, Avstrija pa tudi ni tako na varnem, da bi jej ne bilo treba po¬ zornosti na več nego na jedno stran. V ruskih listih na splošno citatno ponovno o nevarnosti velike evrop¬ ske vojne, katere pošast že stoji na obzorju sicer še v malo razločnih obri¬ sih, ki pa postaja čedalje vidnejša — in to bi utegnila biti vojna med Nemci in Slovani za obstanek, — za n a d v 1 a d j e. Z ozirom na vse to treba, da se baš Avstrija in Dusija pravočasno spo- razumite in zavarujeti proti vsem even- tualnostim. Obedve velevlasti sti že od 1. 1897 obvezani, da čuvata mir na Balkanu in v okvirju tega sporazumljenja se ima izvršiti tudi marsikaj, kar zadeva sedanje odnošaje tam doli. V to spada vprašanje prestolonasledstva v Srbiji, s čemer t zvezi je najbrže istočasno odpotovanje srbskega pretendenta Peta Karagjor- gjeviča v Petrograd, dalje ureditev razmer v Macedotiiji in pa aneksija Bosne in Hercegovine po Avstriji. Ta in jednaka vprašanja bi utegnila biti na dnevnem redu potovanja avstrij¬ skega prestolonaslednika v Petrograd in z ozirom na to smemo pač trditi, da bode to potovanje tudi velikanske poli¬ tične važnosti za vso Evropo. Dopisi. Iz Cerkna. — V nedeljo dne 26. januvarja t. 1. priredila je bila tukajšnja ,,Narodna čitalnica 11 koncert. Vspored je bil jako obširen in krasen, kakoršen bi ne bil v nečast celo kakemu društvu v mestu. Najprej je nastopil možki zbor z Fr. S. Vilharjevo pesmijo „Slavjanska“. Za tem je sledila deklamacija „0 ne¬ vihti", katero je deklamoval s priznano spretnostjo gosp. igrovodja „Goriške či- talnice“. Na to je nastopila pianistinja gospica Richter z Ant. Foersterjevo fan¬ tazijo „Zagorska“. Občudovali smo njeno temeljito zmožnost na glasovirju, posebno še, ko je za tem izvajala obširen Bee- thovenov „koncert“ op. 15., katerega je igrala v resnici umetniško dovršeno. — Izmed deklamacij, katere so se po vspo- redu izvajale, naj omenim le še Vesel- Koseskijev ,,Zgubljeni raj“, ki je vzbu¬ dil mnogo smeha med občinstvom. Pevski zbor je izvajal še Nedved-ovo „ Avstrija moja“ in M. Hubad-ove narodne pesmi. Opazovali smo posebno pri nar. pesmih „Luna sije“ in „Je pa davi slanca pala“, — da je mešan zbor svojo nalogo docela izpolnil. Fino predtiašanje posebno teh dveh pesmi nam je dalo misliti, ko¬ liko lepih pristnih narodnih pesmi imamo Slovenci, s katerimi se lahko v taki obliki, kakor nam jih je harmoniziral mojster Hubad, ponašamo pred drugimi narodi. V veseloigri „Srce je odkrila 11 , so vsi igralci dobro izvedli svojo nalogo, posebno pa natri je ugajala Pavlinka s svojim prisrčnim igranjem. — Tambu- raški zbor pa nas je zabaval med posa¬ meznimi točkami z različnimi skladbami. — Dvorana, kakor tudi sosedne sobe, so bile do zadnjega kotička polne ob¬ činstva. Naj bi nam naši vrli čitalničarji podali v prihodnje še večkrat takega užitka, kakor o letošnjem predpustu. Politični pregled. Razprave v proračunskem odseku, ki so dozdaj tekle tako mirno in gladko, postale so zadnje dni bolj počasne in burnejše. Prišel je namreč na vrsto pro¬ račun naučnega ministerstva. Nemci, ki bi hoteli za se vse, a ne privoščijo Slo¬ vanom ničesar, rogoviliti so začeli strastno proti nekaterim postavkam za slovanske srednje šole, katere hočejo po vsej sili onemogočiti. Ker pa vlada ve, da ne bodo držali tudi Slovani mirno rok ter da se hočejo z vso odločnostjo postaviti po robu proti nemškemu nasilstvu, skuša Nemce pregovoriti, da bi nekoliko po¬ pustili od svojih zahtev. Ti vladni po¬ skusi pa do zdaj niso še imeli zaželje- nega uspeha. Glavne točke, katerim se ustavljajo Nemci, so postavke za sloven¬ ske razrede nižje gimnazije v Celju, za gimnaziji v Opavi in Tešinu in pa za češko vseučilišče v Brnu. Posebno proti paralelnim slovenskim razredom nižje gimnazije v Celju napeli so Nemci vse svoje moči in so celo pripravljeni glaso¬ vati za poljsko gimnazijo v Tešinu, ako bi hoteli Poljaki glasovati proti celjski slovenski gimnaziji. Zadnje dva dni se je bavil proračunski odsek z ljudskim šol¬ stvom. Poslanec P o v š e se je toplo za¬ vzel za slovensko šolo v Trstu in za slovensko šolstvo na Koroškem. Posla¬ nec Vukovič pa za hrvatsko ljudsko šolstvo v Istri. Poslanec R i z z i je go¬ voril proti hrvatski gimnaziji v Pazinu ter proti pripravnici, katero namerava vlada ustanoviti v Pazinu za Hrvate. Rekel je, da ni proti temu, ako ustanovi vlada Slovanom v Istri učne zavode, marveč je le proti temu, da se slov. učni zavodi ustanavljajo v italijanskih mestih, kakor je — Pazin. Mož trdi pač vedno, da je črno belo. Zahteval je tudi od na¬ učnega ministra, da ustanovi posebno LISTEK. Iz potne torbe. (Konec.) Skozi krasno polje krenem jo v Komen. Ker pa v Komnu ni nič se „svilo“, namerim proti Pliskovici. Zunaj Komna zadenem na moža, ki jo kopal na njivi, da razširi skladno cesto. Ta mož je bil tako prijazen, da mi je po¬ kazal rojstni dom kraškega poslanca Štrekelja. Do tu je vže vse prav, si mislim. A mož je začel pripovedovati, kako je sli¬ šal zadnjič poslanca glasno zdihovati, ko se je peljal iz Gorice, ko je zaseda¬ nje v deželnem zboru končalo. Zdihoval da je zaradi tega, ker se je notri v de¬ želnem zboru podrla peč... ne, hočem reči: napredna trdnjava m da bo on zdaj iz daljne Dalmacije moral hoditi gledat te — razvaline, kat ne o as premalo stalo- Tudi mi je pripovedoval moz se nadalje, da je pri g. poslancu služila neka dekla iz bližnje vasi, pa a ,l e službo popustila, ker da je bila nam reč služba — preveč daleč o cerk ve_ Da bi ne bilo od mojih težko oko¬ vanih podplatov preveč poznati na cesti ter da bi zaradi tega novi cestni odbor, za katerega volitve se že baje mnogo trudi napredni komenski pek, ne imel kakih neprijetnosti, rečem možu z Bo¬ gom, pa se vržem naprej pod Pliskovico. Ko stopam tako samcat za se in mislim in mislim na to in na ono, me h kratu zbudi iz zamišljenja neko vpitje. Ko se ozrem, vidim tam na polju nekaj ljudi, ki se prepirajo in kriče na ves glas. Med njimi sem opazil starčka kakih 75 let, ki se je zelo jezil. Potegnem parkrat na ušesa in slišim, kako starček ošteva te mlajše, češ, da niso za nobeno delo, da jim šumi po glavi sama naprednost, da Kras še pride na boben ako pojde tako dalje itd. „Š e poslance ste nam zapravili, ko se prej še nikdar ni kaj t a c e g a zgodilo! 11 zakriči in udari jezno s pikonom ob tla. ,.Eden je doli v Dalmaciji, druzega pa ni; kdo bo skrbel zdaj za vas, napredne reve ?“ „ „Soča“ in „Primorec“ — očal 11 zakličem jaz od ceste, a tako, da mož in okoli stoječi niso prav vedeli, od kod ta glas .... Solnce se je ž! bližalo zatonu, ko zagledam od daleč Pliskovico-ali glej šmenta! Kakor bi vzrastel iz tal, že je korakal poleg mene oni starček s pi¬ konom na rami. Koj začne razlagati z daleč donečim glasom, kako je vse na¬ robe po Krasu odkar hodi po deželi hu¬ dobni duh naprednjaštva, koliko je za¬ sejal sovraštva in nereda pri ljudeh. — Kdor ni volil tega in onega, ne dobi več ne dela ne zaslužka in tudi ne na po¬ sodo pri tem in onem, — še celo ženit se ne gre naprednjak v tako hišo, kjer molijo rožni venec po večerji. ,.Kako lepo je bilo vse poprej 11 pravi mož, ko smo bili še vsi prijatelji. In lahko bi bilo še tudi za naprej tako in naš poslanec dr. Abram bi nas še tudi lahko naprej zastopal, on, ki je naše želje najbolje poznal in razumel. Pa prišla je napredna olika, ki kmeta ,.flika“. Tako dospem v Pliskovico ob Ave- Mariji. Pri vaškem prvaku poiščem prenočišča, a tu najdem podžupana in še nekega gospoda, ki je bil podoben ka¬ kemu učitelju. Prvega vprašam, kako je kaj, a odgovori mi, da slabo, ker sta mu umrla dva sina; „kaj hočete, to je bila že tako Božja volja 11 rečem. „Kaj, božja volja — bolezen je bila in narava, ne pa božja volja! 11 se odreže. To pa meje jako užalilo, ker mož je iz dobre hiše, ki je dala že dva odlična sinova. Še huje pa zarentači „gospod“, ta pa pravi: „Ako bi bila božja in farska volja, bi vsi naprednjaki pomrli, ker pa vse na svetu „regira“ narava, zato še živimo 11 . Beseda je dala besedo in tako smo bili hitro notri v „domačem raz¬ kolu 11 . — Ker sem videl, da ljudje ni¬ majo preveč vere, sem se odrezal tako¬ le: „Tudi jaz je nimam, pustil sem jo namreč tam pri Petelinu, kjer sem pil kozarec vina, zato tudi ne verujem, kar VI govorite. In tako smo ,,kvit“. Seveda med vami in nami je precejšen razloček. Na vaši strani je veliko takih bogatašev, katerim ni treba dosti delati in se tru¬ diti, zato tudi ne poznajo „ne Boga ne farja 11 , ker jim znosijo vse delavni ljudje kakor bučele na dom. Oni imajo vsaki mesec „belo žetev 11 , naj solnce peče ali dež kropi, — a kmetič mora delati zanje v potu svojega obraza. Ko pa jih nasiti, pa ga še ozmerjajo pp vrhu. Ali je to tudi olikano? 11 — Zdaj zaškriplje z zobmi oni v podobi učitelja, si zapne suknjo in jo pobriše, za njim tudi podžupan. Žu- italijansko možko učiteljišče ter da od- kaže v prilog normalnega šolskega za¬ voda isterskega večje denarne podpore. V tem smislu namreč, da dovoli država večjih podpor za vzdrževanje ljudskega šolstva v raznih pokrajinah, govorili so tudi drugi poslanci in je poslanec Fuchs stavil celo tozadevno resolucijo. Naučili minister Hartel je pa odgovoril, da bi bilo treba državni šolski zakon preme- iiiti, ako bi imela država za ljudsko šol¬ stvo več prispevati nego prispeva do sedaj. Glede slovenske ljudske šole v Trstu je rekel neučni minister, da se na¬ haja to vprašanje še le v prvotnem pre- tresovanju ter da je njega rešitev jako težavna, posebno z ozirom na to, ker ni šolska postavodaja za Trst in okolico definitivno urejena, in ker se tržaška mestna občina izgovarja, da je itak v tržaški okolici že dovolj preskrbljeno za slovenske ljudske šole. Vedno stara lajna. Ako ni tržaška šolska postavodaja še urejena, ne more nam nikdo oporekati, da nosi na tem nekaj krivde tudi dr¬ žavna uprava. Znani so nam slučaji iz druzih dežel, ko so ministri a la Stre- mayer kar z ministerskimi naredbami urejali to, česar niso hoteli dotični de¬ želni zastopi postavnim potom uredili. Po najnovejših poročilih pride na¬ slov »srednje šole 11 še le drugi teden v proračunskem odseku na obravnavo, to pa zaradi tega, ker se niso mogle stranke in vlada do zdaj še zjediniti glede zgo¬ raj imenovanih spornih točk. Sploh se govori, da je postal za¬ radi tega parlamentarni položaj zopet jako kritičen. Bolgarsko. V Bolgariji so, kakor poročajo listi, prišli na sled velikim tatvinam na dr¬ žavnem imetju. V državni tiskarni je bilo namreč ukradenih tekom časa za deset milijonov frankov kolekov. Tatvini so prišli na sled na ta način, da je ruski finančni svetnik Kobeko opozoril vlado na od leta do leta pojemajoči dohodek od kolekov, dočim bi moral dohodek še rasti za 20 odstotkov. V to tatvino je zapletenih mnogo ljudij po vsej Bolgar¬ ski, a pravim začetnikom defravdacije še niso prišli na sled. Nek advokat kije bil na sumu, se je baje že zastrupil. — Preiskave se vrše. Vojna v južni Afriki. Angleški listi hočejo uveriti svet, da so se Buri naveličali vojne. Temu pa je baš nasprotno. Buri odklanjajo vsako pogajanje za mir. Kitchener je pač po¬ vabil k sebi generala Bolho in ga na¬ govarjal, da sklene premirje, a ker Kit¬ chener ni hotel vedeti ničesar o popolni neodvisnosti Burov, se je vsako pogaja¬ nje detinitivno odložilo. Buri imajo upa¬ nje, da če ne drugače, rešijo se te vojne vsled homatij, ki utegnejo v kratkem na¬ stati med Anglijo in Rusijo v Afganistanu. V novejem času so tudi v Ameriki zelo navdušeni za Bure. Predsednik Rooseveldt je povabil predsednika Kriigerja v Čikago v dan kronanja angleškega kralja. Domače in razne novice. Poziv dr. Tumi! — Slovesno in odločno pozi vijemo deželnega poslanca dr. Tumo, naj trditev, da panu pa je žena v veži po tihem rekla: „Prav je imel ta mož, ko jima je take povedal! Še več bi naj jih jima bil!“ Meni pa je precej odleglo po vsem tem in ko me je hlapec popeljal na se¬ nik, sem se kmalu zazibal v sladko spa¬ nje pravičnega. V jutro zarana se odpravim dalje in pridem v Krajno vas. Ker sem po¬ sebno naklonjen starim ljudem, vprašam tudi tukaj nekega starega, a krepkega moža, ki je stopical proti polju, kako je kaj ondi. „Ej, slabo, reva in beda! Pred leti nam je spraznila kleti toča, zdaj pa jih prazni trtna uš. Ali za grehe je treba delati pokoro, zato moramo trpeti — v Božjem imenu! 11 ,, 1 ako je, g. Zlobec !‘* rečem in jo mahnem skozi napredno vas Dutovlje. Moža, ki sta tu orala na polju, mi po¬ vesta, da so ondi začeli orati in sejati tudi na polju „Sloge“. „Vendar enkrat!- 1 rečem „ljudje spoznavajo, da treba skr¬ beti tudi za bodočnost!“ Zdajci pa že stojim pred slovečo vasjo Tomaj. Veselje me je obšlo, ko \idim vse na polju pri oranju in kopa¬ nju. Korak obrnem naravnost proti žu¬ panu in ga vprašam, če bo kaj kupčije. „No, no, pri nas bo že še kaj“, mi reče „od tu naprej pa se začenja mraz je »duhovščina Tolminskega okraja ljudem grozila z več¬ nim pogubljenjem, - ako ne volijo g. Klavžarja", ali doka¬ že ali pa jttvno prekliče. V slu¬ čaju, da lega ne stori, imeli ga bodemo za nesramnega lažnika in podlega obrekovalca, ki ni vreden naslova: „d eže ln i posla¬ nec". Več duhovnikov Tolminskega okraja. Vabilo. — Podružnica »Slom¬ škove zveze" priredi dne 6. febr. t. 1. ob 11. uri v »Šolskem Domu" shod s primernim predavanjem, h kateremu se uljudno vabijo gg. društveniki, pa tudi drugi prija¬ telji šole in učiteljstva. Odbor. Premešeenja. — Kanceliski oticijal pri tržaškem prizivnem sodišču Jeronim Lazarič, je premeščen k c. kr. okr. sodišču v Pazinu in kancelist Ivan Ma¬ rija Gombač pri okrajnemu sodišču v Pazinu je premeščen k deželnemu so¬ dišču v Trst. »Sora" in naši napredni učitelji. — V jedni zadnjih svojih številk nam je „Soča“ povedala, da je več učiteljev v disciplinarni preiskavi. Povod tej di¬ sciplinarni preiskavi da je agitacija, ka¬ tero so si dovolili učitelji pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Disciplinarna preiskava pa je sitna stvar za vsakovrstne uslužbence, naj izpade ista tako ali tako. Zato je tudi prizadetim učiteljem riaj- brže neljubo, da morajo na poziv do- tičnih disciplinarnih oblasti prihajati na lastne stroške, bodisi v Tolmin, v Gorico ali pa v Sežano. Učitelji skoraj gotovo to svojo nevoljo pojavljajo na jeden ali drugi način. „Soča“ bi hotela seveda biti pri celi stvari nedolžna, zato pa zvrača vso krivdo na „črne klerikalce 11 . Mi v resnici ne vemo, kaj da so ..klerikalci 11 tu zakrivili. Ali so mar ti šmentani ..klerikalci -1 učitelje hujskali ter jih gonili v nedostojno agitacijo? Ali so mar te „črne podle „klerikalne“ duše 11 — da se poslužimo finih „Sočinih“ iz¬ razov — učiteljem veljevali naj se ne brigajo za ukaze deželne šolske oblasti ter naj iste, kakor jim je „Soča“ sve¬ tovala — ako jihvdobe — vržejo v koš? Ne! Tega niso »klerikalci- 1 nikdar storili, marveč svetovali so vedno učiteljem ter jih svarili, da naj bodo pametni, da naj se dostojno vedejo, da naj zato skrbe, da ne pohujšajo s svojim vedenjem naše mladine ter da ne izgube pri našem ljudstvu vsakega ugleda. Ako so pa uči¬ telji raje poslušali hujskajočo »Sočo 11 in njene nauke nego svarilen in dobro jim hoteč glas teh „črnih klerikalcev 11 , — kdo je potem poleg njih samih kriv, ako se kakemu zgodi kaj neprijetnega četudi popolnoma zasluženega? Pasji dnevi po zimi ka - li? — Zadnja številka „Sočina“ napolnjena je s takim gradivom, da smo se, prečitav.ši jo, nehote vprašali, je-li mogoče da nas- stopajo tudi sred zime pasji dnevi? K vsemu naj opomnimo samo to : Žuganja v „Soči“ vzbujala so iz začetka pri nas mnogo smeha, zdaj pa so vsi tisti „ter- rrem-te-te-te, bomo že“ in tako dalje po- in ni kraja za življenje sviloprejk. Tudi hodijo ljudje tu dalje v naprednih hlačah, kot taki pa ne marajo za sviloprejko 11 . Prosim ga, da naj mi to pojasni. «To je lahko razumeti, naprednjaki vedo, da so iz svile mašni plašči, zaradi tega mrzijo še sviloprejke. Zato bi se Vam tu s semenom slabo godilo — še bi Vam ga v tla poteptali! 11 »Tako, tako, zdaj razumem! 11 Ker je bila prilika primerna, sedeva malce k peči in župan kmalu prinese liter terana. Za razvozljati jezik pa ni boljšega sredstva nego je Tomajski teran in tako sva bila tudi z županom pola¬ goma notri v »politiki". Vprašam: kako bo kaj s poslancem? ..Naprednjaki 11 bodo volili muho, — to je pribito “ reče župan. Jaz pa: „Hm, muho, ta je za po leti, — zato naj jo imajo Brkini, mi Kraševci bi pa že rajši tacega moža, ki ga poznamo, ki je že mnogo za nas sto¬ ril in ki je znan med nami kot kremen- poštenjak. Hitro nama je potekel čas do ve¬ čera in tudi hitro meni po noči v slad¬ kih sanjah, katere mi je načaral tomaj¬ ski teran. Drugo jutro se poslovim od blagega moža in jo krenem kamor mi je svetoval oča Črne. stali tako vsakdanji in stereotipni, da so jim človek niti smejati več ne more. „Eu iniljou punc" je bilo baje na „Velikem plesu- 1 , katerega -l e P nr, r dl ‘ dne 15. jan. I. i. „ženski m možki zbor pevskega in glasbenega društva v v hotelu Ceni ral. To nam je namreč iz¬ dala zadnja stran jeduega vabila im ta ples, kjer stoji to-le zapisano: pristavkom se pošlje vabilo, da fa n tj e n aj kar pridejo punc bo en miljen, fes t pl e s a 1 c .s o vedno dobro d o š 1 i. 1 f reo | r “ — Dozdaj ne bi mogli ver¬ jeli, da 'je kaj takega mogoče na tem svetu, zlasti pa ne na Slovenskem, kjer je kakor znano, vsega prebivalstva 1,567.000 oseb. Po kakem čudežu smo prRli Slovenci do enega milijona samih punc in to še celo takih, ki so godne za kak veliki ples, to bi nam morda vedela pojasniti gospa Mici I reo. Ali pa živimo — »naprednjaki 11 to sicer v jednomer trdijo in vedeli bodo zakaj — zares v deželi neverjetnosti, za katerih jeden del je, kakor kaže že gorenji »pri¬ stavek 11 , prevzela gospa soproga ex- deželm-ga poslanca dr. Treota? C. kr. kmetijska družba v Gorici vabi na naročbo sledečih mineralskih snovij: Modra galica, iz 98—99 od¬ stotkov. — Kvintal po 49 K, v društve¬ nem skladišču. Ara 10 K za kvintah Za sedaj pride modre galice 4 vagone, v slučaju, ako se oglasi več naročnikov, naroči se je več. Dvakrat rafinirano žveplo, obstoječe iz 68 72 odstotkov. — Cena 14 K za kvintal v vrečah po 50 klg. v dru¬ štvenem skladišču. Ara 4 K za kvintal. Tomaževa žlindra obstoječa iz 22 odstotkov. Cena za kvintal 9 K, ara 2 K za kvintal. Pepelikov sulfat (potaša) ob stoječ iz 92—98 odstotkov. Cena 26 K za kvintal v družbenem skladišču. Ara 10 K. A m o n i u m sulfat obstoječ iz 10—20 odstotkov. Cena 28 K za kvintal v skladišču. Ara 10 K za kvintal. Formalin, steklenica držeča 1 liter, K 2 50. To velja samo za društvenike. Stavka v Stračicah — končana. — V pondeljek so prišli vsi delavci na delo. Vodstvo je dovolilo delavcem za zajutrek 20 minut časa mesto 10. —• V ostalem niso delavci dosegli nobene pre- membe. Obrtni nadzornik Coglievina je bil mnenja, da so stavkujoči delavci na krivi poti in jim je dal svet, naj se po¬ dajo na delo. Vodstvo je hotelo v 14 dneh odsloviti vse delavce. Spremenilo je ta načrt še-le v pondeljek, ko so vsi delavci prišli na delo. Pri nedeljskem shodu v Dreherjevi dvorani smo slišali, da je nevolja med delavci nastala v prvi vrsti radi tega, ker so stroji v tvornici slabi in si de¬ lavci z njimi ne morejo ničesar prislužiti V tem oziru imajo delavci prav. Ako je delo ua pogodbo, morajo stroji biti dobri ! Tatvina. — Gospodu Herschlu, gozdarskemu uradniku v Gorici na Corsu št. 28 je zmanjkalo več obleke in drugih rečij v vrednosti kakih 800 K. Okradeni je naznanil vse to policiji in res prišla je policija kmalu na sled tatu v osebi krojača Franca Lipicerja iz Kojskega, katerega so tudi zaprli. Nekaj ukradenih reči so našli pri njem na stanovanju, druge reči je pa že poprodai. Dotične osebe, ki so te reči kupile, so se tudi javile. Aretirali so nekega človeka, ko val vrata in okna tzerju na Travniku. v četrtek po noči si je ravno ogledo- pri urarju Brauni- Ko so ga pripeljali na policijo, je rekel, daje 19-letni kovač Anton Pollak iz Pulja. Drugi dan so se pa prepričali, da je aretiranec neki Ev¬ gen Sauli iz Tolmina, sodišču že znani človek. Tega moža so pred nekim časom pognali iz Trsta, a je po poti ušel in se ustavil v Gorici. Koliko mesa se je pojedlo v Gorici v letu 1901. — L. 1901 je bilo ubitih 1457 volov, 18 bikov, 75 junic 3314 telet, 647 juničkov, 962 prašičev' 582 koštrunov, 890 jagnjet. Vpeljalo se je od zunaj v mesto 1593 svežega in 95 kvintalov suhega mesa. Ponesrečil na saneh. — Mizar Janez Rutar iz Volč, star 58 let, je šel na bližnji visoki hrib po drva. Ker je zapadel sneg, vzel je mož seboj sani. Ko je naložil drva, se odpravi po hribu na saneh proti domu. Naenkrat pa se Rutar zvrne raz sani in se jame valiti po hribu proti nekemu’ propadu. Da bi se rešil, zgrabi za eno drevesce, ker pa je bilo to prešibko, se mu izruje in ne¬ srečni Rutar pade v propad, globok kakih 50 metrov. Pobil se je zelo nevarno po hrbtu in glavi. Prepeljali so ga v tuk bolnišnico. Kal ie resnica? - Pred nekaj časom so pripeljali v tuk. bol ” , 5“[?° ne '.~ kesa 67 let starega Štefana Piculina iz Golobrda. Imel je na glavi veliko in ne¬ varno rano. Takrat je trdil, da se je ranil pri padcu in zdaj, ko je nekoliko okreval, pa trdi, da ga je ranila neka sovražna roka. Sodnija je začela stvar preiskovati. Nesreča pri oranju. Alojzij Podgornik iz Vrtovina je te dni oral z voli na njivi. Jeden volov se mu je h kralu uprl in ni hotel več pluga vleči. Podgornik je vola priganjal, ali zaman, konečno pa se vol tako raztogoti, da je brcnil Podgornika tako nesrečno, da mu je zlomil kost v levi nogi. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico. Pozabljen zavoj. — Pred kakimi 6 meseci je' nekdo v Michelstatterjevi prodajalniei v Gorici pozabil zavoj, v katerem je bilo zavitih 6 kozarcev. Ker se ni dosedaj nikdo oglasil, izročili so to najdeno blago policiji. Pazite na dinamit. — 8-letni L Lozar je našel jedno dinamitno patrono. Fant je patrono užgal, patrona se sproži in mu odtrga štiri prste. V Kamnjah bode imelo »Vinarsko in sadjarsko društvo 11 svoj letni občni »Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani vabi naj- uljudneje k veselici, katero priredi v ne¬ deljo dne 2. februvarija t. 1. ob 7. uri in pol zvečer v dvorani hotela pri »treh kronah 11 . Vspored: 1. Hug. Sattner : »Po zimi iz šole 11 , poje mešan zbor; 2. Ant. Hajdrich: »V sladkih sanjah 11 , poje moški kvartet; 3. Ant. Foerster: »Ljube¬ zen do domovine 11 , poje mešan zbor; 4. Davorin Bole: »Uskok" šaloigra, enode¬ janka; 5. Avg. Leban: »Rojaki- 1 , poje moški zbor; 6. S. Gregorčič: »Jettejeva prisega 11 , živa slika v dveh prizorih. Po veselici prosta zabava in ples. Med toč¬ kami programa in pri plesu svira tam- buraški zbor iz Divače. — Vstopnina za osebo 1 krono. — Preplačila se hvaležno sprejmo. Hranilnica in posojilnica v Ren¬ čah priredi svoj redni občni zbor v ne¬ deljo dne 16. februarija 1902. ob 3. uri popoludne v prostorih g. predsednika. Dnevni red: 1. Nagovor pred¬ sednikov; 2. Poročilo blagajnika in po¬ slovodje; 3. Odobritev računa za I. 1901; 4. Volitev načelstva; 5. Volitev pregled¬ nikov računa; 6. Slučajnosti. Razpisano mesto. — V koperski kaznilnici je razpisano mesto čuvaja z letno plačo 800 kron. O slavnostih na Bledu povodom poroke nadvojvodinje Elizabete s knezom Otonom Windischgraetzom poročajo listi sledeče: Minulo soboto sta sprejela novo- poročenca tamošnje odličnjake okr. gla¬ varja radovljiškega pl. Rubelli-ja radov¬ ljiškega dekana Novaka, občinsko za¬ stopstvo v narodnih nošah itd. Zvečer je bila razsvetljava in serenada pevskih društev. Obrežje jezera je bilo bengalično razsvetljeno. — V nedeljo dopoludne je bila sv. maša v grajski kapeli, katere sta se udeležila Visoka novoporočenca. Ma¬ ševal je ljubljanski knezoškof dr. Jeglič ob asistenci gg. dekana Novaka in žup¬ nikov Oblaka in Mraka. Pri sv. opra¬ vilu sta visoka poročenca zelo pobožno molila. Po maši sta povabila nadškofa z asistenco k malemu zajutrku. Njena Vi¬ sokost se je pohvalno izrazila o spre¬ jemu in je hvalila krasoto Gorenjske. N,j. Visokost nad vojvodinja Eli¬ zabeta in njen soprog knez Windisch- gratetz ostaneta po najnovejših poročilih še do 5. t. m. na Bledu. To pa baje vsled lažnjivega pisanja nekega dunajskega lista, da visokima poročencema prav nič ne ugaja na Gorenjskem. Visoka gospa se je neki izrazila, da jej prav izredno dopade na Bledu. Prav dobro se počuti na bregovih romantičnega blejskega je¬ zera, ob katerem se vsaki dan sprehaja s svojim soprogom. — Še le 5. t. m. odideta novoporočenca v Italijo kjer ostaneta do aprila meseca. Dota nadvojvodinje Elizabete Marije. — Francoski list »Figaro 11 pri¬ občuje vest z Dunaja, po kateri je naš cesar svoji vnukinji nadvojvodinji Eliza¬ beti Mariji nakazal sledečo doto. 8 mili¬ jonov frankov v vrednostnih papirjih etno apanažo v znesku 1,250.000 fran¬ kov, en grad in eno palačo na Dunaju m potem dragocenosti v vrednosti pet milijonov frankov. in. ob obletnici smrti cesarjeviča I f % Velic. cesar obiskal žrd p Kvijo oo. kapucinov na Dunaju se nahajajo umrli člani avstrijske ske rodbine. Ondi je molil pre cesarjeviča Rudolfa in se povrni V svoj grad. Vence so položili „ , nadvojvoda Kumberland in l 1 , krsto polk V cerkvi kapucinov je bil« ; U an ? ki ' črna sv. maSa » ° ®©® 'ojToZ o o O oo c o o 1 °0- r ,0 0 0 O O ° 00^0 ji u r ^ v ° o ° ° o o° o ° o ° n O c S » o cc N 0 ' 00 -0 o Ooo o O i O °C°0C0C0 0 O o o n c ^ i o °0 G° o ° O c O O ° 0 0 °o C?®o o Oo °° 0 - 0 p 0 o 0