59 Raziskovalci društva Morigenos smo imeli v začetku novembra 2020 pri- ložnost opazovati dva brazdasta kita (Balaenoptera physalus), zahvaljujoč enemu od slovenskih ribičev, ki ju je prvi opazil. Brazdasti kit je druga naj- večja žival na svetu – največja je sinji kit (Balaenoptera musculus) – in je edini stalno prisotni vosati kit v Sre- dozemlju. V severnem Jadranu ga za- beležimo v povprečju na vsakih nekaj let, v Tržaškem zalivu in slovenskih vo- dah pa smo ga nazadnje zabeležili leta 2011. V letu 2003 je bilo pred Piranom najdeno truplo poginule samice, njeno okostje pa je razstavljeno v Prirodo- slovnem muzeju Slovenije, kjer so jo poimenovali Leonora. Brazdasti kiti na severni polobli zrastejo do 22,5 m in tehtajo do 50 ton, njihovi vrstniki na južni polobli pa celo do 26 m in 80 ton. Prehranjujejo se predvsem z majhnimi rakci, imenovanimi kril, ter z nekaterimi majhnimi ribami. Brazdasti kit je na Rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta, vendar trenutno poteka po- novna ocena statusa njegove ogroženosti (in ogroženosti drugih vrst kitov ter del- finov) v Sredozemlju. Nova ocena sicer še ni zaključena, a glede na številčnost vrste v Sredozemlju kaže, da bo sredozemska populacija brazdastega kita opredelje- na kot ogrožena. Glavne grožnje tej vrsti globalno, kot tudi v Sredozemlju, so naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično one- snaženje in vpliv mikroplastike. Oba kita smo fotografirali in pridobili zračne posnetke obeh živali. Na podlagi fotografij hrbtnih plavuti in drugih delov telesa bomo lahko v sodelovanju s kole- gi iz tujine ugotavljali, ali sta kita že bila identificirana drugod, zračni posnetki pa bodo omogočili ugotavljanje njunega te- lesnega stanja. Po prvih posvetovanjih s kolegi iz tujine ni videti, da bi kita že bila fotoidentificirana drugod. Po prvih pre- gledih posnetkov sta videti nekoliko suha za ta del leta, saj se ta vrsta poleti inten- zivno prehranjuje v pripravah na zimo, ko se prehranjujejo redkeje. Kljub temu pa njuno telesno stanje ni ravno zaskrblju- joče. Morska velikana obiskala Tržaški zaliv Besedilo in foto: Tilen Genov V društvu Morigenos smo zelo veseli odličnega sodelovanja z lokalnimi ribiči, saj brez njih ne bi mogli zbrati zgoraj ome- njenih podatkov. V društvu pozivamo vse, ki ste na morju, da nam v primeru opažanj kitov ali delfinov to čim prej sporočite na telefonsko številko 031 77 10 77, saj nam s tem pomagate zbirati pomembne infor- macije o gibanju in zdravstvenem stanju teh živali. Obenem prosimo lastnike plo- vil, da se kitom in delfinom ne približu- jejo na manj kot 200 m in s tem zmanj- šajo morebitni negativni vpliv nanje. Gre namreč za živali, ki so pri komunikaciji s svojimi vrstniki in orientiranju v prostoru neposredno odvisne od zvoka, zato lahko hrup tovrstne procese onemogoči in pov- zroča stres. To je še posebej pomembno pri tovrstnih nevsakdanjih opažanjih ki- tov, saj ne vemo, zakaj so se živali pojavile pri nas in ali je z njimi vse v redu, zato je dobro, da zmanjšamo vsakršen morebitni negativni vpliv nanje.