Rasai
> a ročnim din., «
Dušu Jug	am. inse-
riti ali oziram se zaračunajo po dogovoru; pn rečkratnem iiiseriranju primeren popust. I ;>ravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije.
J h
- ,'r' ‘Staša Staio
Sleodoisen političen lisi ta slovensko l/ndslvo
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mani boru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom s« more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prosta. Telefon interurban št. 113.
84. številka.
MARIBOR, dne II. septembra 1925.
Letnik h
Zasedanje sveta Zveze narodov.
Zastopniki 54 držav so sedaj zbrani v švicarskem mestu Ženevi. Tamkaj zboruje svet Zveze narodov, najvišje mednarodne mirovne instance. Tudi letos niso ! zastopane ne Rusija ne Nemčija, ne Zedinjene države severne Amerike. Kar se Nemčije tiče, ni menda več tako daleč čas, ko bodo tudi zastopniki Nemčije sedeli v, Palais des nations v Ženevi. Ni morebiti preveč optimistično prerokovanje, da se bo to že zgodilo drugo leto. O Rusiji se to ne da pričakovati, dokler bodo boljševik! vodili zunanjo politiko v dosedanjih smernicah. Kar se pa dostaje Zedinjenih držav severne Amerike, ni so dosedaj pokazale nobene nobene volje, stopiti z Zvezo v oficielne stike iz bojazni, da bi s tem bile vpletene v ostre in težke konflikte, ki se vedno iznova pojavljajo v medsebojnih odnošaj.ih držav ne samo v Evropi, marveč tudi v ostalih delih sveta.
» V pondeljek je imel sedanji ministrski predsednik Francije Painleve velik govor, ki je bil že precej časa prej napovedan ter -zato tudi tem željnejše pričakovan.
Lansko leto je 'Painlevejevo mesto zavzemal Herri-ot, mož veliko večjih govorniških sposobnosti nego sedanji francoski premier-mitnister. Painleve je govoril Z mirnostjo matematika — saj! je on strokovnjak v matematiki — ter se strogo držal rokopisa, ki je ležal pred njim. Zato pa tudi ni dosegel tolikega govorniškega uspeha, kakor lansko leto Herriot, ki je imel v takratnem angleškem ministrskem predsedniku Mac D-onaldtu povse doraslega konkurenta.
V svojem pondeljikovem govoru je Painleve poudarjal, da ima Zveza narodov nalogo ustvariti medi narodi novo duševno stanje. V tem oziru se je od leta 1920 do 1925 veliko doseglo. Zveza je imela dolžnost, da se ustavlja silovitim podeželjem, ne da bi se spustila v borbo proti silam, ki so večje ko Zve zine, katere se pravzaprav šele ustvarjajo.
Obširno je Painleve govoril o problemu varnosti. Pogodba Zveze narodov je zakoniti izraz želje narodov po miru, ki se naslanja na pravo, po svetu, kjer ne vlada sila. Treba pa je članom 14—16 te pogodbe, s katerimi so začrtane samo velike linije, dati podrobno določbo in moč. Zato so potrebne nadaljne pogodbe. Trudi in napori lanskega leta so bili posvečeni vstva-ritvi ženevskega protokola. Niso pa bili izpolnjeni upi, da bo ta protokol sprejet. Temu se ni treba čuditi, tudi vsako malodušje je neumestno. Tako veliko delo, ki hoče odnošaje med narodi spremeniti iz temelja, se more dovršiti le tekom časa in z ogromnimi trajnimi napori. Sedaj se vršijo razgovori o problemu varnosti med' tistimi državami, ki so neposredno zainteresirane. Nji-: hov namen je, da se v smislu pogodbe Zveze narodov ustvarijo dogovori ali arbitražne (razsodhiške) pogodbe, ki naj zajamčijo obstoj miru. Ženevski protokol dopušča take posebne pogodbe, ki se ne protivi jo njegovim splošnim določbam. Razgovori in pogodbe zadevajo samo tiste države, ki hočejo medi seboj: definitivno rešiti problem varnosti. Splošne obveznosti Zveze narodov ostanejo nedotaknjene. Francija ostane zvesta diubu ženevskega protokola.
Kar se tiče Nemčije in njenega pristopa k Zvezi narodov, je Painleve omenil pismo, ki ga je Nemčija
12.	decembra 1924 pisala v Haag in v katerem povprašuje po pogojih, pod katerimi bi bila sprejeta v Zvezo. Zlasti se obrača proti čl. 16 pogodbe Zveze, ki jo postavlja v nevarnost, da bi morala tujim državam dovoliti pravico prehoda njihovih čet. Letošnjega leta
15.	marca je svet Zveze odigovoril na to pismo ter poudaril, da so obveznosti splošne in za vse iste. Svet Zveze se je potrudil, da hi razpršil vse pomisleke Nemčije ter isto pridobil, da bi se udeležila njenih del. Kar se pa dostaje Zedinjenih držav, je po Painlevejevem mišljenju obžalovati, da ta svetovna sila, ki je stala oh ziheljjki Zveze, še ni stopila z njo v oficielne odnošaje. Vendar pa je v skladu z ameriškim idealom, da bi Amerika sodelovala k dobrobiti človeštva. Kakor je ameriški kontinent še le po težkih bojih dospel do mirnega sožitja prebivalstva, tako ni tudi za Evropo možnost trajnega miru nič manjša, nego leta 1867. za ameriški kontinent. Milijonske človeški žrtve vojne so ustvarile možnost, da se mir sigurno in varno utemelji na pravo.
Painleve je v svojem govoru določno začrtal sta-\ nje, v kojem se sedaj nahaja vprašanje miru v Evropi j ; in v državah izven Evrope. Mir še ni ustvarjen, treba I ga je še le ustvariti* in to predvsem v duhu poedinih j narodov in držav. Iz duha bodo potem potekle vse po- ! trebne varnostne naprave za mir,, zlasti raznolike var- j mostne ali arbitražne pogodbe. Kar je Painleve ali ho- ' toma ali nehote pozabil povedati, pa je to, da so temu , toiiroljubnemu duševnemu stanju najbolj protivni raz- I mi imperializmi nekaterih narodov, kateri so največja .
; nevarnost za mir. Imperializem najbolj ogroža mir i med državemi, ker oborožuje duhove za borbo za nad- |
oblast nad drugim narodom in za posest tega, kar drugemu narodu pripade.
Interesantno je dejstvo-, da istočasno s svetom Zveze narodov zboruje v Parizu 24. mirovni kongres ter da je ta kongres sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da je ženevski protokol najboljši od doseđaj sprejetih sistemov Zveze narodov z nagnenom, da se popolnoma realizirajo cilji pogodbe Zveze in zlasti, da se pride clo splošnega razoroženja. Sedaji predvidene regionalne (posebne) pogodbe* tako dalje izjavlja mirovni kongres,, se morajo smatrati samo kot etape na potu do realiziranja vseobče pogodbe. Vsa pacifistična društva morajo začeti z energično agitacijo, da pridobijo javno mnenje med vsemi narodi* dà se sprejme vseobčni,, obvezni protokol vzajemne garancije in splošnega razoroženja ter da se zasigura demokratsko zboljišanjje ustave Zveze narodov.
Kar se dostaje realnih uspehov, ki jih je pričakovati od sedanjega zasedanja sveta Zveze narodov, je dosedanji potek razprav v poedinih komisijah in odborih dokazal, da je treba nade jako reducirati.
Mosulsko vprašanje, ki je odprlo široko breždino medi Anglijo in Turčijo, Zveza narodov ne more rešiti, ker nima dovolj avtoritete, da bi prisilila Turčijo,
kamo-li Anglijo k sprejetju rešitve, ki bi bila prvi in še bdlji drugi neprijetna. Tako bo to vprašanje se iz Ženeve vrnilo v istem Stadiju, kakor je tja prišlo. Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba.
Isto tudi velja o vprašanju mednarodne kontrole nadi Avstrijo. Avstrija je pričakovala, da bo kontrola Zveze narodov nad! njenim gospodarstvom sedajj odpravljena. Francija je to njeno stremljenje krepko podpirala. Anglija pa noče o odoravi te kontrole sedaj se nič slišati* ker se boji, da bi .Avstrija, ako bi odpadla mednarodna kontrola* bila preveč popustljiva napram zahtevam državnih uslužbencev in onih številnih brezposlencev, ki živijo od državne podpore. Tako je tudi rešitev tega vprašanja bila odgođena, za sedaj do decembra tega leta.
Ali in kaj bo Zveza narodov ukrenila v varstvo narodnih manjšin po poedinih državah, dosedaji še ni bilo videti ali slišati. Letos je tudi Stjepan Radič član delegacije, ki zastopa našo državo v Ženevi. Bomo videli, kaji bo ta mož v Ženevi ukrenil in storil za obrambo našega jugoslovanskega narodnega elementa v tujih državah, zlasti zatiranih Slovencev v Avstriji in neusmiljeno preganjanih Hrvatov in Slovencev v Italiji!
Pašlćev sestanek z Radićem-
Da se ne pozabi! Ivo so se trije Radičevi zastopni- ! smrtno ječo. Potem mi je pojasnil, leak o je prišlo do
ki pogajali ali sporazumevali z radikalskim triumvi-ratom, imenovanim od Pašiča, se je neprestano pov-darjalo, da je Pašič. o poteku pogajanj točno poučen in da kljub svoji bolezni natančno proučuje vse zapisnike pogajanj.
Iz tega bi se dalo sklepati, da bo Pašič ob zaključku sporazuma tudi nekaj jasnega in gotovega povedal. To pa se ni zgodilo in z veliko upravičenostjo so mnogi pričakovali, da bo vse sporazumaške protokle vzel seboj v »banjo«. Da do tega ni prišlo* je pripisati dejstvu, da je radikalni poslanski kliuh soglasno sprejel dogovor z radičevci. Nikjer pa ne stoji in napačno bi bilo misliti, da je Pašiču naročil klubu, naj tako glasuje. Pašič ni ničesar naročil, ampak se je mirno pripravil, na vsak slučaj. Ko je klub soglašal, lahko vsi menijo in trdijo, da tudi Pašič soglaša. Če bi bil pa klub pogodbo odklonil, bi se pa ravno tako lahko tildi reklo, da Pašič vse skupaj odklanja.
Pašič in Radič
ne moreta priti skupaj in to je silno značilno za RR sporazum. Ko je po imenovanju RR vlade Radič prihitel v Beograd1* se mu je Pašič tik pred' nosom odpeljal v Karlove Vari. Svoje presenečenje je Radič skušal prikriti s šalo, da je stari zrakoplovec in da lahko poleti za n jim.
To se pa ni zgodilo in radikali so celo preskrbeli — gotovo ne brez Pašiča —, da Radič ni »poletel« pre- j daleč v Srbijo.	j
V Karlovih Varih
je Pašič dobre volje sprejel poročevalca beograjske j »Politike« ravno ob času, ko je Radič najboljše razpo- j Iožen. govoril po Zagrebu in se bratil z radikalnimi ministri. Kakor bo še. v spominu, je Pašič vse pogovore o j politiki preobrnil na vreme ter pri tem parkrat z na- j smehom omenil,, da nekateri politiki preveč govorijo. : Koga je mislil, pač ni težko uganiti. Kakor v Karlovih j Varih, tako se je tudi sedaj _	!
v francoskem kopališču
1	i
Eviens les Bains napram drugemu beograjskemu no- ^
vinarju Pašič napravil, kot da je začasno vsako delo j
odložil in da samo počiva. Novinarju pa seveda ni osta l
lo prikrito, da dobiva Pašič vsak dan logromrao število j
brzojavk — tudi šifriranih — in še več drugovrstne |
pošte. Iz tega se da s popolno gotovostjo sklepati, da !
Pašič mnogo dela, ali da ima, kakor navadno —■ vse !
sam v rokah.	;
Kar ni šlo z »zrakoplovom«, je pa šlo potom Laze j Markoviča. —.	.	■	t
Pašič je	sprejel	Radicai.	j
Po sestanku	je	Pašič	izjavil:	»Vse je dobro!« — ‘
Stjepan Radič je pa razodel: »Gospod Pašič mi je tako i razložil zgodovino radikalne stranke, kakor še nikdar nisem slišal. Posebno mi je razložil junaške ustaje, i ko je bilo toliko ljudi obsojenih na smrt in na do- i
j kraljevine SHS, ter pokazal razvoj nove politike. Jaz j sem mu pa dejal* da je sporazum delo njegovega (Pa-šičevega) državni šiva in naše stranke. Avstrija nam je zasužnjevala dušo, Turčija pa telo, — tako je končal gospod Pašič.«
To je vse, kar pove Radič! Res imenitno! Sporazum naj bi bil za državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, »patrijarhi sporazuma« pa govorijo samo o zgodovini radikalne stranke! Najprej Aca 'Stanojevič, sedaj, pa Pašič — m Radič bo toliko lepega slišal o radikalni
Istranki, da bo prosil za pristop.
O uspehih nove Radičeve politike
i se dosleji še nobeno radikalsko glasilo ni dalo poučiti od glavnega glasila HSS »Doma«. Ko je v »Domu« vse sijajno, ne najdemo po radikalskih listih niti trohice iluzij: kakega uspeha. Celo »Vreme«, ki se je trudilo Radič pohod na Krško predstaviti kot nekaj večjega, piše sedaj zelo rezervirano in tupatam celo skeptično' o širjenju nove Radičeve politike med hrvatskim ljud-i stvom. Ugotavlja se, da vodstvo Radičeve stranke sploh še ni začelo s pravo agitacijo in da dosedanji majhni poizkusi zborovanji ne kažejo posebnih uspehov. Te dni je »Vreme« celo poročalo* da si bodo zajedničarji osvojili Varaždin in okolico in da je Radičev zaupnik in zet ing. Košutič v teh krajih prav slabo naletel.
Radičevi neuspehi
pustijo torej radikale popolnoma hladne. Ta hladnost se točno vjerna s Pašičevim obnašanjem v dobi sporazumevanja in sporazuma. Ko Radič zatrjuje* da bo šlo vse za njim in za njegovimi novimi gesli, radikali prav hladno prikimujejo: dobro! Mislijo si pa, dobro je tudi, če ne bo tako in za nas ne bo v nobenem slučaju škode.
Radikalski račun je prav enostaven: če bo Radič pridobil Hrvate za centralizem, je dobro. Radikali hočejo mirno čakati, da se jim del novih centralistov priključi po geslu »čemu h pomočniku, ko je pa mojster tukaj.« Čemu k novemu centralistu Radiču, ko je pa tu veliki in stari Pašič.
Če se pa nova Radičeva politika v bistvu n,e obnese, bo pa na Hrvatskem nastala velika politična zmeda, na terenu nekdanje enotne velike hrvatske stranke bo pa nastalo več manjših strank in to je situacija, ki radikalom vedno nosi koristi. Vsa znamenja kažejo, da se radikalno vodstvo
pripravlja na nove volitve.
Jasno je, da pri teh volitvah Radič ne more toliko dohiti, kot ima še sedaj. Če bi ga radikali po volitvah še potrebovali kot vladnega zaveznika, bi ga- z obzirom na njegov zmanjišani poslanski klub še bolj potisnili ob steno in na kratko držali. Če pa propade, bodo p%rekli »Hvala Bogu«, saj cela pogodba z njim itak ni bila resna. — tgr
Politične beležke.
Hrvatsko ljudstvo in Radič. Ko se vršijo po nekaterih hrvatskih Okrajih občinske volitve in dobivajo večino rnan datov bivše radičevske organizacije, se skuša to od strani vodstva nove Radičeve- stranke predstavljati' kot odobravanje in uspeh nove Radičeve politike. To predstavljanje pa nima nobene stvarne podlage, kajti prejšnja Radičeva stranka (HRSS) se še ni pretvorila v novo Radičevo stranko HSS. O tej stranki se po pravem ne ve, kdo in kaj da
! je in kdo so njeni pristaši. Krajevne organizacije še niso na občnih zborih sprejele nove politike ali novega programa in taka Radičev štab nima nobene pravice, govoriti o volilnih glasovih svojih bivših pristašev kot o svoji: lastnini. Pravzaprav vlada na Hrvatskem silen političen nered. Stare krajevne organizacije razpadajo, nove se pa ne ustanavljajo in če so Seljaki posameznih občin šli v volitve s j svojo listo, se ne da reči, da sa to storili kot pristaši bivše j HRSS, kakor se tudi ne da trditi, da bi bili to organizirani člani nove HSS. Pri občinskih volitvah je vendar znana
IZ
STAND ARD-LONDON*SH RU NK
SUKNO JE NAJBOLJŠE I
JESENSKE NOVOSTI
v originiti angleškem
sukn
y veliki izbiri se kupi najceneje pri
FRANC MASTEN. MARIBOR, GLAVIH TRG 16
Stvar, da občani ad hoc sestavljajo volilne skupine. To' je brez dvoma, da so hrvatski Seljaki opustili precej levičar-* skih igest in gesel prejšnje Radičeve politike, ni pa s tem rečeni», da so se, kakor Radič, preko noči prelevili. Razpoloženje hrvatskega ljudstva so dobro pogodile beograjske »Novosti«, ko pišejo, da hrvatsko ljudstvo vedno in povsod dokazuje, da je za sporazum in da odobrava politiko sporazuma, kar pa ne pomeni- kakega -odobravanja Radičeve politike. Poleg sporazuma, 'ki ga je Radič napravil z radikali, je še drug sporazum. —tgr.
Tako zgleda skrb Radičeve stranke za ljudske potrebe: Dne 4. t. m. je imelo vodstvo HSS pod predsedništvo-m Stjepana Radiča v Zagrebu sejo, na kateri je bila v posebnih, za vse pristaše HSS obveznih sklepih portretirana skrb v-cds-tva Radičeve stranke za težnje ter potrebe hrvatskega seljaštva. Radičev »Dom« razglaša o zgoraj -omenjeni konferenci to-le: »Niti eden pristaš HSS in prav posebno še niti eden zastopnik (poslanec) ne sme v nobenem slučaju niti k enemu ministru, a še najmanj k seljaškemu ministru ali seljaškemu državnemu -podtajniku radi intervencije, naj bi ta bila kaikšnegakoli značaja. Ravno tako ne sme niti eden pristaš HSS priti radi kake intervencije v Hrvatski seljački klub. Ako vidi katera od naših organizacij, ali posamezni pristaši kako posebno veliko krivico, breazakonitost in preganjanje, naj pismeno obvesti vodstvo v Zagrebu na naslov: Hrvatski seljački -dom, Zagreb. •Ako je zadeva osobito važna ter nujna, lahko pošljejo organizacije v Zagreb enega ali več odposlancev, da slučaj živo opišejo i-n sporočijo tudi take okolnosti, katerih ni mogoče na papirju opisati-. Za namestitev v javne in privatne službe ne posreduje niti vodstvo stranke v Zagrebu, izvzemši slučaj, ako se ima popraviti kaka težka- ali velika krivica. A tudi v tem slučaju je treba zadevo sporočiti pismenim potom vodstvu. Narodni zastopniki, ki- bi prišli v Beograd za časa praznika radi kake -intervencije, bodo klicani na odgovornost pred skupno sejo -Hrvatskega seljaš-'kega kluba. Predstojniki organizacij in sploh prvaki, ki bi •delali proti zgoraj omenjenim zaključkom ter nadlegovali v de-hi našo narodno. vlado vobče, ali naše seljaške ministre ali seljaške podtajnike, prejeli bodo javni ukor v »Domu«, ako -pa ne bode pomagal ta, se bo postopalo proti njim še strožje.« Te sklepe vodstva HSS sta podpisala Stjepan Radič in tajnik dr. Juraj- Krnjevič. Iz citiranih sfcle pav vodstva HSS lahko vsak radičevec uvidi-, koliko mu je pričakovati od narodne seljaške vlade! Tako torej zgleda v resnici človekoljubnost Stipice in celotne njegove vladne dinastije!
Slika enakopravnosti. Mednarodna parlamentarna u-nija ima letos svoje zborovanje v Ameriki in sicer v mestu Washington. To'zborovanje se bo -kmalu vršilo. Naša dr-Jžava pošlje na to zborovanje pet parlamentarnih zastopnikov. Izmed teh 5 parlamentarnih zastopnikov so 4 (beri in reci: četiri) Srbi, 1 Hrvat in nobeden Slovenec. Nazorna slika enakopravnosti v naši državi.
Santos lajno - dmutokitat sk i Babilon na Slov. štajerskem. Odkar sta se po osnovanju RR vladne koalicije vrnila v Slovenijo praznih rok in osovražena radi neosnovane persekucije uradni šiva dr. žerjav in dr. Pivko kot nenevarna moža-, je začelo v vrstah žerjavovcev na Slov. Štajerskem močno pokati. Spori v SDS se že .dolgo časa prikrivajo, a jih je zadnje dni vendarle sti-ščai v javnost vodja samostojnih demokratov dr. Kukovec i-n »Jutro« samo. Vsi protidemokratski listi so na debelo beležili, da je dr. Kukovec brzojavno pozdravil zborovanje radičevcev v Krškem. Žerjavovo časopisje je molčalo o za- SDS žalostnem dejstvu, da samosti) j no - d e m o k ra t sk i prvak brzojavno pozdravlja največje nasprotnike samostojnih demokratov — radičev-oe. No, dr. Kukovec je šel dalje od brzojava do dejanskega zborovanja, ki se je vršilo pod ekonomsko firmo , v zagrizeno Radičevem kotu v zagorskem Humu ob š Sotli. Dr. Kukovec je za »Tabor« in za časopisje gradil novo železniško zvezo Rogatec—Krapina, a v resnici gre za poglabljanje spora v SDS in za zbližanje sam,-demokratskih nezadovoljnežev z radičevci. »Jutro« od 10. t. m. se upa že tako daleč, da napada šentjurskega Drofenika, ki je zadnjo nedeljo v imenu radičevcev zboroval nekje krog Rogaške Slatine. Gospod Drofenik je bil vendar pred zadnjimi volitvami kot ubežnik iz Puceljeve Samostojne prav posebno oboževani ljubljenec, Žerjavovih glasil — a danes ga »Jutro« že želita, ker stopa za nekdanjim voditeljem slovenskošlajerskih naprednjakov dr. Kukovcem, žerjavove! vidijo spore ter razdore v vseh 'drugih strankah, samo v svoji SDS ne. Osebnih koristi in vladne moči je -za -SDS konec in sedaj je pač prevladala v žilah naše napredne daži-inteligen.ee moč pregovora: V begu je rešitev — — pa četudi treba bežati in se skriti med pred meseci najbolj reakcijonarne, proti državne, anaci jonalne, defen-iistične in demagoške — radičeve e! — ak.
Iz Slovenije-
Šolska upraVja in »Jutro«. Minister prosvete Vuki-«evič je odstavil mariborskega oblastnega nadzornika JScihella, ki je bil znan strankar samostojnih demokratov in je v njihov prilog tudi delal. Na njegovo mesto imenovan dosedanji profesor na mariborskem učiteljišču g. J. Vrščaj. Kolikor je nam znano, je g. Vrščaj icden najboljših šolnikov, strokovno, teoretično in prak-
tično naobražen, po svojem delu pa do skrajnosti objektiven, toda natančen naprani sebi in drugim. Zato je tem bolj značilno, da ga napada »Jutro«. Pač ne , more preboleti, da se namesto njegovih eksponentov i stavijo možje, ki smatrajo 'šolo kot vžigajališče in iz- j obraževališče v pravem državljanskem smislu. »Jutro« ' Vrščaju očita, da ni izšel i-z učiteljstva. Tukaj se je pač . samostojno^demokralsko glasilo nalašč zlagalo, kajti j znano je, da Vrščaj- deluje na vadnici, kamor ne pride j nihče brez učiteljišča. Tudi je znano, da je g. Vrščaj- I služil na narodni šoli G. M. družbe v Trstu. Priganja- j čem JDS je odklenkalo, in to demokratarje boli. — ak.
»Jutifo« in zasebne šole. Intrigantom samostojno-demokratske stranke se je prvotno posrečilo preslepiti sedanjega ministra prosvete, da je v njihovem smislu ukinil zasebne šole, tako tudi šolskim sestram v Mariboru. Toda minister 'V-ukičevič je pravičen mož, ki se da informirati in pametnih razlogov ne odklanja. Tako se je zgodilo tudi v zadevi šol. Gg. žerjav in tovariši so ) ,s svojimi referenti vred pogoreli in sedaj se jezijo in pišejo vse mogoče. Stoji ih ostane: zasebne šole šolskih sester bodo redno poslovale in za drugo se bomo z »Jutrom« še zmenili. Marsikaj- j,e »Jutro« namenoma in zlohotno izkrivilo, pa še svojo blamažo o šolah hoče sedaj krili z intrigami. Potolažite se gg.: vas se je začelo ceniti po vaši moralni in številčni moči.
Libeitajlni manevri ne usjtivajp več. »Jutro« se toži, da haje neko omizje radikalov in davidovičevcev podpira predloge naše stranke in naših poslancev, Ako je to resnica, potem to dejstvo ne dokumentira nič dražega, kakor da imajo ti gospodje pač malo več smisla za objektivno upravo, kakor pa so ga imeli samostojni demokrat je z g. velikim županom Pirkmajerjem vred. Je pač sitno, če manevri samostojnega (generalštaba dr. Lipolda, Špindlerja i-n tovarišev nič več ne izdajo. Kako je bilo recimo luštno, ko je brez razloga na brzojavno urgenco g. Pirkmajerja moral slovenski profesor v Srbijo, ker je gospodi Lipoldl s tovariši tako hotel. Ej, gospoda, zapojte si ono lepo »Oj zdaj! pa nikdar, nikdar več, veselje preč je preč.« — ak.
Popočilta sta sp- 'dne 6. septembra v Framu g. Josip Hočevar, kapetan I. kl. v penziji z gdč. Maro Podgornikovo. Obilo sreče!
Ogenj v Razvanju. V sredo je nastal požar pri posestniku Rečniku v Razvanju pri Mariboru. Ogenj je nastal najbrž vsled slabega dimnika v -pralnici. Na mesto nesreče je prihitelo takoj več -požarnih hramb, ki- so požar hitro -o-mejile. Rečniku je pogorela samo streha z zalogo sena, ostali del poslopja pa se je posrečilo rešiti.
Upravičena pritožba kruho-bornega delavstva. Iz Ljutomera- smo prejeli: Na Murskem polju imamo v Lokavoih veliko Hönigmannovo opekarno, Krajnčevo v Ljutomeru, Borečko in Kri-ževsko. Vse prve tri so noč in dan v obratu, samo zadnja, ki je d. d., koje predsednik je Lovro Peto-var, počiva in so delavci odpuščeni. Veliko delavcev je iz nam neznanega vzroka bilo (odpuščenih iz obrata Križev-ske opekarne, M bi morala biti pod vodstvom samostoj- » nega demokrata Petovarja na višku, a ravno nasprotno: počiva! Javnost bi zanimalo, ako- bi jej g. Lio-vro Petovar pojasnil: Zakaj so vse druge opekarne Minskega polja v polnem obratu in dajejo kruha ter zaslužka tolikim delavcem, samo Križevska stoji i-n je delavstvo, -ki je (bilo zaposleno v njej, brez zaslužka. Srnic» res radovedni: ali1 nam bo g. Petovar razjasnil zadevo z odpustitvijo delavcev od Križevske opekarne?!
Pri Sv. Križu pri Ljutomera je bil v nedeljo, dne 6. t. m., po prvem cerkvenem opravilu zbor SLS. Shod je bil prav dobro Obiskan. Poročal je poslanec dr. H -o h n j e c. , Volilci- so njegovo poročilo vzeli s pritrjevanjem na znanje j ter izrekli njemu in vsemu Jugoslovanskemu klubu popolno- odobravanje in zaupanja. V sprejetih resolucijah so protestirali proti sedanjemu davčnemu sistemu in načinu izterjevanja davkov v Sloveniji, proti mnogoterim -postavkom nove carinske tarife, zlasti onim, ki zadevajo uvoz kmetskih potrebščin, proti ukinjanju zasebnih učiteljišč v Mariboru in v Ljubljani ter so zahtevali jesenske šolske počitnice na ljudskih šolah.
V Veržeju se je shod- SLS vršil v nedeljo, -dne 6. t. m., popoldan. Bil je dobro obiskan. Poročilo poslanca dr.
H o h n j e c a je bilo sprejeto z velikim odobravanjem ter se jé izreklo Jugo slo v. -klubu popolno zaupanje.
Shod SLS v Ponikvi ob juž. M. V nedeljo, dne 13. septembra 1925 bo tukaj v prostorih g. Antona Ošlak shod SLS, na katerem poroča narodni poslanec gosp. Škoberne -o političnem položaju. Pričakovati je velike udeležbe.
Smrt naše naročnice pri Sv. Jede rti nad Laškim.
Umrla je dne 9. t. m. zvesta »Straižina« naročnica, gospa Marija Štrumbelj, veleposestnica in gostilničarka. Naj v miru počiva!
Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani i-n glavna podruž niča Slovenskega lovskega društva v Mariboru prirede dne
26.	t. m. starostno tekmo španijelov ter dne 27. t. m. up.o~ rabnostn.0- tekmo pso-v-ptičarjev. Dne ,26. t. m. se vrši starostna tekma španijelov v zasebnem lovišču Hoče-Rogoza-Skoke-Sli-vnica p-ri Mariboru. Tekmovati morejo vsi spaniteli, stari najmanj eno leto ter vpisani v jugoslovanski rodovnik ali v spanju vzr. knjig« (nemške vzrejne knjige špa-nijel-ov), ali pa -imeti kak rodoven list, da ga vodstvo tekme pripozna. Vsi drugi- psi so od tekme izključeni. Pogoji tekme so objavljeni v letošnji septemberski številki- »Lov-oo« na strani' 399 in dalje. Prijave za tekmo in prijavnino,
ki znaša pri klubovih članih za vsako tekmo -in za vsakega psa 10 din,, pri nečlanih 20 din., je poslati najkasneje do 20. f. -m. na naslov: B. Pogačnik, Maribor, Strossmaj-erjeva ulica 29, ali pa n anaslov: P. Žmitek, Ljubljana, Rimska cesta'2 II. — Zbirališče na dan tekme je ob 6. uri zjutraj na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora v Mariboru; Tam se -bo vršila smotra psov,, nato pa odhod z osebnim-vlakom ob 8.28 do postaje Hoče. Poklicnim lovcem, ki se udeležijo tekme vsaj z enim psom, povrne glavna podružnica -SLD v Mariboru potne str.cške. Dne 27. t. m. se vrši uperabnostna tekma p-s-ov ptičarjev v zasebnih loviščih Orehova vas-Skoke-Račje pri Mariboru. Tekmovati morejo vsi psi, stari najmanj eno leto in ki- so vpisani v jugoslov. rodovnik ptičarjev, ali pa v -kako od kluba pripoizna-no rodovno knjigo, odnosno, ki bi -imeli pravico do vpisa. Pogoji za tekmo so -opisani v »Lovcu« letnika 1921, str. 258. Izpuščeno je le -grmarenje, ki šteje (2), izpraševalo se pa bode tudi: Prinašanje roparic po umetnem sledu (6). Prijave za tekmo in prijavnino, ki iznaša p-ri klubovih članih za vsako tekmo in vsakega psa 10 din., pri nečlanih 20 din., je poslati najkasneje do 20. t. m. na naslov: B. Pogačnik, Maribor, ali pa: P. Žmitek, Ljubljana. Zbirališče na dan tekme je ob pol 7. uri -zjutraj na -restavracijskem' vrtu glavnega kolodvora Maribor. Tam se bo vršila smotra psov, nato pa odhod s poštnim vlakom do postaje Orehova vas-Slivnica. Poklicnim lovcem, ki se udeležijo tekme vsaj z enim psom, povrne glavna podružnica SLD v Mariboru potne stroške. Ob 20. uri se vrši prijateljski sestanek v restavraciji »Meran«, kjer se bedo razdelila tudi darila.
Dnevne novice.
Protest preiti ukinjenju sasmiojstjajnsjkih šol. V sredo,
9.	septembra, so se zbrale hrvatske gospe in gospodične na zborovanju v Zagrebu ter so odločno protestirale proti ukinitvi samostanskih š-ol. V sprejeti resoluciji izjavljajo, da je zavod! usmiljenih sester v Zagrebu prvi ženski zavod na Hrvatskem in na slovanskem jugu vobče, ustanovljen leta 1848, kateri je 78 let vzorno vršil veliko kulturno delo ter dal prvo narodno žensko inteligenco. V dobi po vojni, ko človeška družba boleha od moralne krize, so samostanske učiteljske šole vršile veliko vlogo moralnega ozdravljenja družbe. Resolucija nadalje konstatira, da so zasebne šole dopuščene v ustavi, da je torej naredba ministra prosvete protivna ristavi. Ta naredba tudi gazi in krši temeljno pravo -staršev, da dajo otrokom vzgojo vi šolah, v katere imajo zaupanje.
Proslava Pribičevičevih Jugosokolov lOOOletnice hrva iškega kraljestva. Na praznik, dne 8. t. m., so se zbrali v Zagrehu Pri-bičevičevi Sokoli, da s& tudi .eni spomnijo lOOOletnice obstoja ‘hrvatskega kraljestva. O proslavi Jugosokolov piše zagrebško časopisje tako-ie: »čitajoč pisavo demokratskega časopisja bi človek pričakoval, da bo jugosokolska proslava res nekaj veličastnega, a ko je prišlo do -izvedbe proslave, v Zagrebu nikdo ni znal, da se sploh kaj slavi. Jugosokoli se niša upali na dan proslave na solnce, ampak so se na- večer pred slavljem lepo tiho -eden za drugim smukali v gledališče in so se tudi tihoj razšli iz gledišča na svoja stanovanja. Praznik dne 8. t. m je bil krasen dan, mobilizirana je bila cela zagrebška policija. Na vprašanje tujcev: zakaj mobilizacija straže, je sledil odgovor: Policija ouva Jugosokole ipred mržnjo mas. Ta opreznost je bila odveč, ker je vsak šel mimo Jugosokolov, ne da bi se zmenil za nje. Povorka od 50 črnih šajkač je bila bolj podobna pogrebnemu sprevodu, kakor pa kaki proslavi. Zagreb je Jugosokole tudi ob tej prilik popolnoma bojkotiral. Nikdo jiih ni pričakal, nikdo pozdravil, nikdo njim na- čast razobesil zastave, takorekoč -nikdo jih ni pogledal. Vse je bodilo mimo njih, kakor da bi jil sploh ne bilo, n-ikdo se ni- .zmenil za to, da bi z njimi ob računal radi lanskih izgredov. Vse to so videli Jugosokol radi tega so stopali, žalostni samo po -onih ulicah, po ks terih sc litorali, dobro se zavedajoč, da so za Zagreb ne povabljeni gosti-. -Ravnokar beleženi opis jugosokolske bi» .maže v Zagrebu ne rabi. nobenega komentarja!
Rekord jugoslovanskih pustolovščin je gotovo dosege Ignac Trebi-č -iz Vojvodine, katerega išče menda celokup na svetovna policija. Treble je sedaj star kakih 50 let, pustolovskega življenja- pa -ima za seboj že 30 let. Kot 201e| ten fantič se je podal v svet -iskat srečo, katera mu je j istini dobro služila, kajti ldjub številnim prevaram je sedi d-osedaj- samo >2 leti 4 ječi. Prepotoval je že celi svet t< povsod zapustil za seboj neprijetne utise, posebno pri p( liciji. Bil je že vse, vse poklice je poskusil, najbolj mu i pa ugajala, čast protestantskega pastorja-, katero je uži*1 v Ameriki in v Angliji, kjer je bil pred, vojno izvoljen cel v parlament. Med vojno je bil .pastor na bojišču v Fr® ciji, po vojni pa je neznano kam izginil ter se nenadot zopet pojavil na Kitajskem, kot -svetovalec in tajnik «u nega generala Vu-pei-fuja. Ko je bil Vu-pei-fu od svoje! generala izdan ter je moral bežati, j-e izginil iiz Kitaj® tudi- Trebič in najbrž se je vrnil v domovino. Be ograj® polioija je izdala sedaj- iza tem svetovnim pustolovcem ralico.
Smrtna obsodba v Petrinji. V Petrinji je tamošnje * dišče obsodilo na smrt 271ehvega .kovača iz Komore, M* vana Zoriča. Obsojeni je ubil -iz zasede svojega brata vana, ker se nista -razumela. Ubil -ga je s petimi stre»1 samokresa. Zorič je oče dvoje otr-ofc.
3
1
*
*
1
Roparski umor v Titelu. Te dni se je. v Titeki v Voj-Ldini dogodil zverinski roparski zločin. 'Natakarja Ivo jflibrišiča, ki se je vračal po noči iz hotela Perkovac, je pri-jakal na dvorišču biše, kjer je stanoval, ruski 'begunec fiasilije Šaškov. Udaril 'ga je parkrat s sekiro po glavi s ItkO1 silo, da se je žrtev zgrudila mrtva brez -glasu na tla. |(o-maj pa je začel morilec preiskovati žepe ubitega, je to neki stanovalec opazil ter pričel klicati na pom-cč. Od Vseh strani so prihiteli ljudje ter se vrgli na zverinskega jločinca. Ropar si je prisvojil okrog 10.000 din., kamre je Imbrišič prinesel iz hotela.
Čudovit pojav v Bosni. Pretekle dni so prebivalci Der-Unte v Bosni doživeli ču-den prirodni pojav. Po noči je priletelo nad mesto na milijarde majhnih belih'metuljčkov, ki so se zgrinjali -okrog' svetilk ter padali- na tla, k-ot po zimi sneg v najhujšem metežu, Kmalu s,o ve-šče pokrile ulice in strehe ter jih popolnoma pobelile. 'Nočni hlad je ži-valice uničil in drugo jutro so se prebivalci čudili nadna-javnemu snegu.
Važno za producente in prodajalce vina. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru -opozarja vse proizvajalce vina,, dacso zavezani v r.cku 10 dni od dneva, ko so izpre-šali vino, prijaviti dobljeno količino vina pristojnemu oddelku finančne kontrole. Nadalje je vsak, kd-or proda vino, dolžan, da -prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole prodano količino vina, predno istega izroči ikiup-cu. Na vsako -tako prijavo dobi prodajalec vina -od finančne kontrole za nezatrošari-njeno vino kontrolni list, -za izat-rošarinjeno vino pa svobodni-ooi. Kontrolni list, oziroma -svobodniico, mora prodajalec izročiti istočasno- -z vinom kupcu, ki pa mora kupljeno vino -tekom -24 ur -po prejemu prijaviti svojemu pristojnemu oddelku finančne kontrole ter izročiti istemu kontrolni list, oziroma svobodnico. Če pa je dobil kupec vino s kontrolnim listom, mora tudi v gori omenjenemu roku 24 ur plačati odpadajočo trošarino in eventuel-no občinsko- doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni -svojega vinskega -pridelka, ali- opusti prijavo vina, bo kaznovan po čl. 85 trošarinskega pravilnika na denarno kazen 1000 din., katera kazen se ne m-ore znižati. Kupec ! vina, ki ne prijavi -tekom 24 ur -prejetega vina dm -ga ne zatr-cšarini v istem roku v slučaju, da je sprejel nezatroša-rinjeno vino, se bo smatral v smislu čl. 77 trošarinskega pravilnika kot tihotapec ter ga čak-a ka-zen v petkratnem znesku prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno, dokler ne plača, prikrajšane trošarine in kazni. Vinskega mošta, pridelanega na brajdah pri hiši, ni treba prijaviti.
Davčno okrajno ravnateljstvo v Mariboru razglaša: V smislu člena 204 finančnega zakona za leto 1924—1925, »Uradni list« št. 140, se objavlja, da je odmera davka na poslovni promet za leto 1925, i-zvzemš-i za podjetja, kojih promet je presegal leta 1924 360.000 din. ter za podjetja, ki -so zavezana javnemu .p-oiaganj-u računov, dovršena. 15dnevni rok za vpogled -v o-dmerne izkaze se določa za čas od 16. do vštevši 30. 9. 1925. Odmerni izkaz je razpoložen na vpogled pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, soba št. 75, pri pristojnih davčnih uradih, ter pri mestnem magistratu, -odnosno občinskih uradih, v čigar okolišu se nahaja davku zavezano podjetje. Vpogled je dovoljen izključno le davčnim zavezancem im njihovim pooblaščencem. Predpis davka onim davčnim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled v odmerni izkaz, torej do vštevši 15. 10. 1925, ne vloži-jo pritožbe pri davčnem okrajnem oblastvu, postane pravnoveljaven. Pripomni se, da imajo v smislu člena IO zakona o -davku na posl. promet z dne 31. 1. 1922, št. 46, pravico pritožbe le oni davčni zavezanci-, tki -so pravočasno vložili prijavo o prometu, kar je v odmerne-m izkazu (zadnji razpredele-k) posebej označeno.	,
Uredba o olajšanju denarnega prometa z inozemstvom. Finančno -ministrstvo je ob delni spremembi toza-devni-h^dc-ločil Pravilnika o ureditvi prometa z devizami- in valutami dovolilo: 1. da sme vsak imetnik čekovnega računa pri poštni hranilnici, oziroma njenih podružnicah, preko teh institucij naročati izplačila za inozemstvo v proti vrednosti do največ 1000 din. mesečno za svoje osebne potrebe brez specijalne -odobritve generalnega inspektorata; 2. da smejo inozemoi iz svojih čekovnih računov pri navedenih institucijah brez specijalne odobritve generalnega inspektorata svobc-dno razpolagati in dvigati vsakih 15 dni zneske do 5000 din., ako ti zneski ležijo najmanj dva meseca na čekovnem računu; 3. da smejo inozemci z imovino na svojih čekovnih računih brez specijalne odobritve generalnega inšpektorata razpolagati v naši državi tudi na ta način, da vrše izplačila ali polaganja zneskov, ki ležijo najmanj mesec dni na čekovnem računu, pri pooblaščenih bankah pod pogojem, da ti dinarski zneski po prenosu na račun pooblaščenega zavoda ne predstavljajo-svobodni-h terj-atev in da ne morejo služiti za zavarovanje valute.
Nove cigarete. Uprava monopolov je na napade radi slabe kvalitete naših cigaret odgovorila takoj, -da namerava v -kratkem izdati v promet nove cigarete najfinejše vrste: »Karagjorgje.« Cena bo taka, da si jih -bodo -privoščili samo najbogatejši sloji; ena cigareta bo namreč stala 1.50 din. Cigarete bodo prišle v promet v pločevinastih škatljšcah s slika Karagjorgja. V škatljicah se -bode nahajalo -po .20 cigaret.
Otoški postržek, s,pisal Anton Vadnjal, Mohorjeve knjižnice 7. zvezek. Založila Družba sv, Mohorja., natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja na Prevaljah, 1925. Za ude Mohorjeve družbe broš. 10 D, ve-z. 10 D, za nemi e 13.40 D in 22.70 D.
Vse vrline, ki jih -gospodinja zahteva od mila, vsebuje naše milo znamke »Gazela.« Zato pri Vašem trgovcu zahtevajte samo tega!
Borza (Avala). Zürich zaključni: Beograd 9.22, Paris 24.40, London 25.11 K, Newyork 518, Milano 21.70, Prag 15.35,	73.05, Budapest 0.00726, Berlin 123.80,
Brüssel 23.05, Madrid 73.80, Amsterdam 208.25, Varšava 102.50, Bukarest 2.60, Sofija 3.75, Atena 7.65. — Zagreb devize: Paris 262.70—266.70, London 271.36— 273.36, Newyork 55.76—56.36, Milano 235.70—258.10, Berlin 1329—1339, Zürich 1081—1089, Amsterdam 2265—2285, Praga 165,38—167.38, Wien 7.855-7.95. — Valute: Dolar 55.09—55.69.
Iz Maribora.
GRADITEV OBČINSKE STANOVANJSKE HIŠE.
Izredna seja niiajriborskega občinskega Svetin
V s-redo ob 6. uri popoldne se je vršila izredna seja mariborsega občinskega sveta z dnevnim redom: odobritev načrta za zidavo mestne stanovanjske hiše v Frančiškanski ulici in oddajo stavbenih del.
Referirai je predsednik III. odseka, g, dr. Kac.
Nova občinska hiša bo stala v Frančiškanski ulici poleg kopališča ter je zamišljena kot trinadstropna stavba z uličnim traktom v izmeri 27 krat 30 mi in stranskim dvoriščnim traktom v .izmeri 21 krat 15. Pod prvim (uličnim) traktom bi se nahajale tudi kleti. V pritličju bi se nahajala na ulico prodajalna mestnega električnega podjetja,, pisarniški. prostori, stanovanja monterjev in skladišče, na dvorišču bi -pa bilo knjigovodstvo. V I. nadstropju uličnega trakta bi se nahajal mestni stavbeni urad in mestni fizikat, v 2. in 3. nadstropju pa ,po -dvoje stanovanj! s tremi sobami in- kuhinjo. V dvoriščnem- traktu bi bilo v vsakem nadstropju 2 stanovanj- z 2 sobami in pritiklinami. Stanovanja bi bila v prvi vrsti namenjena za nastanitev občinskih uradnikov. — Načrte, ki so že komisij onira-ni. je občinski svet Soglasno sprejel,
Nato se je sklepalo o oddaji gradbenih del. Občina je razpisala težaška in zidarska, betonska in tesarska dela; rok za vložitev ponudb pa je bil- 9. september. Poleg splošnih, običajnih pogojev, so bili razpisani tudi specijalni pogoji, katerih sprejem je bil predpogoj za oddajo dela. Stavba mora biti pod streho sredi decembra, popolnoma izgotovljena pa mora biti 1. junija prih. leta.
Dospele so tri ponudbe, in sicer od* teh 2 iz Maribora, ena iz Ljubljane, ki- pa je bila vložena z zakasnitvijo. Iz Maribora sta se potegovali za graditev1 dve tvrdki, in sicer Ivan živič in Jugoslov. inž en. podjetje, Rudolf Ki ff maim in Nassimbeni'. Iz Ljubljane je poslala ponudbo tvrdka Dukič in drug, ta ponudba pa je za dobrih 300 tisoč dinarjev višja odi prvih dveh, tako, da pri konkurenci sploh ne pride v poštev. G. Ivan Živič je pripravljen prevzeli zgradbo za 1,331.940 Din, ponudbe Jugoslov. i-nžen. podjetja, Kiffmanna in Na-ssimbenija pa so za okrog 24 tisoč dinarjev nižje ter znašajo 1,307.528 D.
Za oddajo dela se je razvnela živahna debata; Nemci so se potegovali za Kiffmanna in Nassimbeni-ja, istolako socialisti.
Pri glasovanju je glasovalo za oddajo dela gospodu Živicu 16 obe. odbornikov, proti pa 6. Celokupno graditev nove stavbe prevzame torej g. živič.
S tem sklepom je mariborska občina pričela izvajati vsaj: delno svoj stavbeni program, da tako od-pomore stanovanjski bedi, ki je od dne do dne hujša. Občinska mestna hranilnica istotako gradi stanovanjsko hišo, občina namerava p-a na pomlad pričeti z graditvijo še enega poslopja, ki bo služilo izključno stanovanjskim potrebam.
K Sv. Križu nad Mariborom! Prihodnjo nedeljo, dne
13.	t. m., priredijo- organizacije SLS v Mariboru in okolici izlet na hrib k Sv. Križu nad -Mariboro-m. Tam bo po pozni sv. maši (ob pol 11. uri) ljudski tabor. Govori poslanec F. Ž e b -o t in drugi govorniki. Izleta se udeležijo tudi pevci. Po shodu priredi Prosvetno' društvo pri Sv. Križu prijetno hribovsko veselico. -Mariborčani; odkorakamo -iiz Maribora točno ob 6. -uri zjutraj z, Glavnega trga (zbirališče pred u~ pravo »Slovenca»). Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Kdor je korajžen, na -plan!
Ponesrečil se je pri delu. Včeraj se j-e ponesrečil 25-ietni nameščenec mestnega električnega podjetja Konve-tič Prie. Pri delu j-e 'padel v globino 9 -m ter se težko poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico.
Kfft. društvo rokodelskih pomočnikov. Na svojo uda-nostno izjavo, katero so v Mariboru ob 701efnici- zbrana drušrtva poslali sv. Oče*u, je prejel prevzv. kneeoškof im-
rilhcrsfci sledečo brzojavko: »Znak najpokornejše udanosti, izražen od Kat. društva rokodelskih pomočnikov v tej škofiji, uvaž-uje sv. Oče z očetovskim srcem, in proseč vse dobro- od Boga, v največji ljubezni blagoslavlja. Kardinal Gasparni.«
Higijenski tečaj v Maribo-ru. Ljudska univerza priredi s -pomočjo -drž. -higijenskega zavoda v Ljubljani higijenski tečaj 18 večerov. Otvoritveno- predavanje se vrši -dne 16. t. m., -ob pol 8. uri zvečer v kazinski dvorani. Predaval bo g. dr. Pirc, ravnatelj higij-enskega zavoda v Ljubljani, o važnosti higijene. Vsakdo se more udeležiti tega -tečaja -in i -do-bi po -rednem obisku vseh predavanj spričevalo drž. hi-; gijenskega zavoda. Priglasiti se je ustno ali pismeno pri j oblastnem referentu za zdravstvo g. dr. Jurečku v oblastni ; palači (okrajno -glavarstvo), I. nadstropje levo, ali pa -pred -otvoritvenim predavanjem v kazini. Predavanja bo-do pojasnjevale skioptične slike in filmi. Razen rednih obiskovalcev in obiskovalk imajo tudi drugi pristop. Z ozir-cm na važnost -higijene za ljudsko zdravje je pričakovati velike udeležbe. Natančneje glej na lepakih.
Prireditev mariborske požarne brarnbe. V soboto, dne
12.	t. m., ob 20. uri -zvečer, priredi mariborska -požarna bram-ba v Ljudskem vrtu velik v-ečer umetnih ognjev. Pri-
i reditev bo prvovrstna in je vsak Mariborčan dolžan, da se je udeleži. Čisti dobiček je namenjen nakupu gasilnega i orodja.
Znižanje krušnih cen v Mariboru. Zadruga mariborskih pekov javlja, da -stane 1 kg črnega kruha 5 din., 1 kg; -belega kruha 6 din., žemlja 514—6 dkg 50 para.
Mestni šolski svet. Uraduje se o-dslejj zopet na mestnem magistratu v sobi št. 2. Tam se naj oddajo tudi vsi spisi, ki so naslovljeni na mestni šolski svet.
Obrtno-nadaljeivalrta šola. Pri Vpisovanju v o.-n. šolo še manjka precejšnje število vajencev in vajenk. Vodstvo zaključi vpisovanje dne 15. t. m. in zato pozivlje vse mojstre in mojstrinje, naj- še te dni pošljejo svoje vajene* in vajenke k vpisovanju, ker bo moralo vodstvo pozneje z zaostalimi strogo postopati in dognati, kdo je kriv, da se vajenec ali vajenka ni vpisal pravočasno.
Drž. dAora-zredira trgovska šolja v Miajriboru. Šolsko leto 1925-26 se prične v pondeljek, 14. septembra- s službo božjo -ob 9. uri v frančiškanski cerkvi. Nato se z ber o učenci in učenke v svojih razredih, kjer se jim razloži disciplinarni red in naznani urnik, V torek, 15. septembra se prične ob 8. uri: reden pouk. Prijave za vstop v: I. in II. letnik sprejema ravnateljstvo do nedelje, dne
13.	septembra.
Učitelj Franjo Serajnik poučuje goslanje. Oglase: Samostanska ulica šola IV.
Mestno električno podjetje javlja, da bo v nedeljo, dne 13. t. m., prekinen električni tok od 7.30 do 14.30.
Zadruga slikarjev in pleskarjev itd. javlja, da je v nedeljo, dne 13. t. m., ob 9. uri dopoldne v gostilni »Rotovž« vpisovanje in op-ro-ščenj-e učencev naše zadruge, ob enem odborova seja. — Načelnik.
Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Neimenovana u Sevnice je darovala Dijaški kuhinji v Mariboru 100 din. kot. kruh sv. Antona. Prisrčna hvala!
Dijakom in staršem priporočata Tiskarna sv. Cirila in nje podružnica v Aleksandrovi cesti št. 6 šolske knjige za vse šole kakor tudi svojo bogato zalogo vseh šolskih potrebščin. Podjetje se bo potrudilo za ceno, točno in solidno postrežbo. Ker je ob začetku šolskega leta naval na prodajalno vedno silno velik, zato vljudno prosimo cenj. gg. dijake in njih starše, ki stanujejo v Mariboru, da se oskrbijo s knjigami in šolskimi potrebščinami že zdaj pred začetkom šolskega leta ter se na ta način pozneje izognejo dolgotrajnemu čakanju.
Cirilova tiskarna v Mariboru je dozdaj založila in izdala sledeče zvezke »Cirilove knjižnice«; 2. zvezek; dr. Lenard: Jugoslovanski Piemont. 7 D. 3. zvezek; dr. Lenard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda 10 D. 4. zvezek: Moj stric in moj župnik. Povest. 4 D. 5. zvezek: Melville: Gladiatorji. Roman. I. del 8 D.
6.	zvezek: Melville: Gladiatorji II. del 10 D. 7. zvezek: Wells: Zgodba o nevidnem človeku. 7 D. 8. zvezek: Orczy Dušica. Roman. I. del 16 D. 9. zvezek: Conan Doyle: V libijski puščavi. Roman. 12 D. 10. zvezek: Bernett: Živ pokopan. Povest. 8 D. 11. zvezek: Camelli: Izpoved socialista (Od socialista do duhovnika). 16 D. 13. zvezek: E. Lešnik: Šumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine. 5 D. 14. zvezek: Ljubša: Slovenske gorice 7 D.
Širite „Našo Stražo"!
Poskusite najboljše dalmatinsko vino v Mariboru!
Ljubiteljem dalmatinskih vin in nizkih cen vljudno sporočam, da sem sprejel veliko množino
pristnega ti nega sladkega vina là la RefoSk), zajamčene naravnega,
kojega tcćimcd danes napnj v lokalu in čez ulico ir vinotoču restawacije „Union“, Cafava uliea, à Dinj IO — po litru ire
Isolo Štajersko à Din, MS*—, — Priporočam se
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
f Koman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
I
F
50
3. poglavje.
Z rokavicam i.
Da Li folla burka polna, je očital Pasolti»svoji ženi, £La je povedala gospodu Giacomu razgovor dona Giu-seppija o primernosti tega zakona. Uboga gluha žena je padla z oblakov, ni vedela ne o razgovoru, ne o zakonu, ■ugovarjala je, da je to obrekovanje, rotila svojega moža, ■naj nikar ne verjame, ter je bila skoraj vsa obupana, ker je kontrolor vztrajal pri svojem sumničenju. Hudobni človek si je pripravljal prav poseben užitek. Hotel je reči gospodu Giacomu in donu Giu seppi ju, da hoče njegova žena svoj, greh popraviti ter sklenili mir. Hotel je •napraviti tako, da bi se vsi sesti v njegovi hiši, on pa bi bil zadaj za vrati prisostvoval sijajnemu prizoru, ki bi nastal med razjarjenim gospodom Giacomom prestrašenim don Giuseppijem ter razžalošeeno 'in gluho Barbaro. Toda načrt se mu je ponesrečil, ker njegova žena ni imela obstanka ter je stekla v »palačo«, d'a se opraviči.
Našla je don Giuseppija in Marijo v izrednem razburjenju. Doletela jih je neka velika stvar, ki jo je Marija hotela povedati, don Giuseppe pa ni pustil. Končno je gospodar odnehal in dovolil pod pogojem, da Marija ne bo kričala, temveč dopovedala z znamenji. Ko pa tudi tega pogoja ni hotela izpolniti, je v svoji previdnosti naravnost vzrojil in dekla je od jenjala.
Ker se je raznesel glas, da je zbolela v Lugano na koleri neka oseba, ki je prišla iz Milana, kjer je razsajala ta bolezen, je don Giuseppe takoji odredil, da se morajo vse potrebščine za kuhinjo kupovati v Porlezzi namesto v Luganu. In naročil je to Giacomu Panighetu, poštarju, ki je prinašal pisma v Valsoldo, ne trikrat na dan, temveč dvakrat na teden, kakor je bil tedaj blaženi običaj malega starega sveta. In sedaj,, pet minut preje, predino je prišla gospa Pasotti, je prinesel Giacomo Panigli et običajno košaro. In v košari je bilo skrito podi zeljnatimi glavami pisemce, naslovljeno na don Giuseppija. Pismo se je glasilo:
»Vi, ki igrate karte z don Francami Maironijem, opomnite ga, da je zrak v Luganu mnogo boljši kot v Orii.
Tiivano.«
Marija je molče pokazala Pasottijevi še polno košaro, označila z jasno kretnjo odkritje pisma, ter ji je ponudila, naj bere.
Komaj je gluha gospa prebrala pismo, je nastal medi vsemi tremi čudovit,, nepopisen, nem razgovor. Marija in don Giuseppe sta z naglimi kretnjami in pogledi .izražala svoje začudenje in svoj strah. Pasotti-jeva pa ju je gledala napol prestrašena, napol zmedena z odprtimi usti, s pismom v roki, kakor da bi stvar razumela. V resnici pa je razumela le toliko, da vzbuja pismo strah. Spreletel jo je blisk, z levico je držala pismo proti don Giuseppiju, kazala s kazalcem desnice na besedo Franco ter prekrižala roke z vprašajočo kretnjo. In ko sta oba spoznala njuno vprašanje rok ter hitela prikimavati z glavo, je bila vsa iz sebe vsled' velike ljubezni, ki jo je gojila do Luize. Popolnoma je pozabila na svoj lastni opravek, ter pojasnila z znamenji, da hoče takoj; hiteti v Orlo k don Francu in mu dati pismo, .	P ':c pU' 'pi ■ !,U :Vi • ■ v-r
Pobasala je pismo v žep, odhitela ter skoraj ni pozdravila ne don Giuseppija, ne Marijo, ki sta se zaman trudila, skoraj brez zavesti, da hi jo zgrabila, jo pridržala ter ji priporočila največjo opreznost. Izvila se jima je iz rok in se spustila v tek proti Orii. Njen visoki klobuk se je majal, njeno staro sivo klilo se je opletalo po tleh. Vsa iz sape je prispela tja. Njena glava je bila polna orožnikov,, zasledovanj, zaporov, strahu in solz.
(Dalje priajdnjič.)
Spretna samostojna kuharica za vse se išče za majhno gospodinjstvo. Maribor, Aškerčeva ulica 22, I. nadstropje, vrata št. 3.	437
Lepa kuhinjska oprema, belo barvana se po zelo ugodni ceni proda. Maribor, Dušanova ulica 2.
Dobro ohranjen sod, kateri drži 3000 litrov, je poceni na prodaj. 'Naslov pove upravništvo.	434
Podstrešna stanovanja. »Marstan« prevzame akcijo izrabe podstrešji za cenena stanovanja. Resne ponudbe na »Marstan.«	439
Išče se dobro idoča gostilna v Mariboru ali v okolici, ki se pozneje mogoče tudi kupi. Vzame se tudi na račun. Ponudbe Trn upravništvo lista,	436
Kupujte samo prvovrstno
: domačo svinjsko mast :
znamke Ji* P«
znamke
Lastni izdelek tvrdke
Janko Popo»K i» Llubliani.
Najnižje cene!	Solidna postrežba 1
Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.
Učiteljska kolonija. Vpokojeni učitelji mariborskega okrožja propagirajo kolonio v Mariboru. Dobrodošli tudi drugii vpokojenci. Pojasnila samo resnim reflefctan-tom: »Mojmir«, kreditno-stavbena zadruga, Maribor.
Šolske torbice, mape in jermeni za knjige, nahrbtniki, kakor tudi različni kovčeki in torbice za potovanje priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.
Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znani Šla-ger-Trio »SantorLedovskii-Šimek« od 21. do 1. ure in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure.
Pouk posameznikov
v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci. Začetek dnevno. Traja 3 do 6 mesecev. — Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.	435
la. semensko žito
inm^rniTiBaiiiiaMiimffKMminimrinieriwiiiTM ' j
(pšenico, rž in ječmen) lastnega pridelka prodaja oskrb- j ništvO' Scherbaum, Maribor, Grajski trg 7.
Ü®®BSIBIitGiä6a8S®S*Säl8S!fS8EilMffilSaS£*SääSäi!ai&iHtiältSiE&JS
BffiaaBiBHBiigBa
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo
KARO - čevlje
Lastne delavnice — solidne cene.
MARIBOR, Koroška cesta št. 19
«•
Le najbolje je najceneje.
AV"
DOMAČA ÌÀRHSCA
TOVAR«A
VOLTAI
MARIBOR

POPEÀVIU
MEHANIK IVAN LEGAT
specialist za pisarniške stroje H. MARIBOR
samo Vetrinjska ulica 30. Telefon št. 434.
IIIIIMIIIII
Oglasni in reklamni zarod
i Voršiča naslednik
Vinko Kovačič
Mirta, Slomškov trg
sprejema oglase po originalnih časopisnih tarifah za vse tu- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte.
s
E
I
B
1
■
m
□ia!D;D!DOaoDODiapiaiD
Solidna postrežba
najnižje dnevne cene
vedno sveže blago
dostavlja se na dom
E. GASPARI
(nreie Tischler)
trgovina z mešanim blagom
MARIBOR, Aleksandrova cesta 19
■i®
a
■
w\ "o
ist -»
H I m) ^
¥] g*
B * E 1 B S B ® ® ■= B
B g
[«] ®
B
a a
»
<

tp&ule !
MS Metna fmmsteol
Najpopolnejši
Stoewer šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljaije ter za vsak dòm. Preden si nabavite stroj, [si oglejte to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga,
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Jisk: Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Za konzorcij »Naše Straže«: Vladimir Pušenjak.
Urednik: Januš Goleč.