Ob tridesetletnici
PANEVROPSKA KONFERENCA
Cambios con justicia
ODLOŽENA „ZA NEDOLOČEN ČAS“
Trideset let bo minilo 14. decembra, odkar je v Beogradu umrl v 69 letu starosti dr. Anton Korošec. Samo tisti bo mogel doumeti veličino te izredne osebnosti in pomen njegovega dela kot politika in državnika, kdor bo doumel razmere in okolnosti dob, v katerih je dr. Korošec vodil boj za obstoj, pravice in svobodo slovenskega naroda.
Ko je leta 1906 v dunajskem parlamentu kot 34-letni poslanec začel govor, je bila njegova prva beseda: protestiram! Kot zastopnik gospodarsko gibkih in narodno zapostavljenih državljanov — Slovencev je protestiral tedaj in pozneje ob vsaki priliki. Kazal je na krivice, na vnebovpijoče krivice, ki jih je v avstroogrski monarhiji moral trpeti slovenski narod. Saj je bil več kot mačehovsko zapostavljen v šolstvu, gospodarstvu in v vseh panogah javnega življenja. Po načrtih monarhije bi Slovenci morali ostati neuko ljudstvo, razdeljeno v različne upravne enote. Postavljene so bile vse ovire, ki naj bi preprečevale Slovencem pot do zavesti, da so narod.
Dr. Korošec ni obupal. V več kot šestdesetih govorih in številnih interpelacijah je z mladostnim ognjem in z izrednimi talenti obdarjen vodil borbo v dunajskem parlamentu za svoj narod in opozarjal na krivice, ki jih mora prenašati, Nikdar ni klonil pred fanatično j zagrizenimi nemškimi poslanci. Njegovi napori niso ostali brez uspehov:
Zmagoslavje Majniške deklaracije!
V Bruslju so imeli minuli teden redno konferenco zunanji ministri NATO ter so razpravljali predvsem o vpraša • nju varnsoti Evrope in vsega atlantskega prostora, predvsem v zvezi z nedavno zahodnonemško-sovjetsko nena -padalno pogodbo in sovjetskim vojaškim in političnim prodorom v vzhodno Sredozemlje.
Na programu je bila tudi razprava o sovjetskem zadržanju do berlinskega vprašanja, ki skupno s celotnim vprašanjem Nemčije ostaja četrt stoletja po koncu druge svetovne vojne nerešeno
Zunanji ministri so na konferenci podali stališča svojih vlad na zgornja vprašanja. Govorili so severnoameriški zunanji minister William Rogers, britanski zun. minister Douglas-Home, za-hodnonemški zun. minister Walter Scheel ter predstavniki Kanade, Danske in Italije.
Po konferenci je bilo izdano skupno poročilo, v katerem politični predstavniki NATO opozarjajo Sovjetsko zvezo, da ostaja vsled njene nasilne zunanja politike vprašanje sklicanja tkim. pan-| evropske varnostne konference, ki jo ! propagira Kremelj, odloženo „za nedoločen čas“.
Zunanji ministri NATO izjavljajo, da v sedanjih okoliščinah njihove države nimajo namena udeležiti se konference z državami Varšavskega pakta.
ki mu načeljuje Sovjetska zveza in ki naj bi imela za cilj ustvariti vse-evropski varnostni sistem. Taka konferenca bi bila brez smisla, dokler ne bodo rešena bistvena vprašanja evropske varnosti, med katerimi zavzema vprašanje Berlina prvo mesto.
Zunanji ministri NATO nadalje poudarjajo, da bj „lagali svojim lastnim narodom, če bi jih varali o možnos‘i skorajšnjega sporazuma med Vzhodom in Zahodom. Stvarnost je povsem drugačna.“
Sovjetska zvzea bo morala prej dokazati, da resno misli na reševanje problemov, se pravi, pristati bo -morala na pravilno rešitev Berlinskega vprašanja in v resnici zmanjšati število svojih oboroženih sil v svojih evropskih satelitih. šele potem bo mogoče začeti razpravljati o umestnosti sklicanja vseevropske varnostne konference in se razgovarjati tudi o gospodarskem in kulturnem sodelovanju med članicami NATO in članicami Varšavskega pakta.
Zunanji ministri 'NATO so nadalje poudarili, da bi se v nasprotnem slučaiu oslabila vojaška in politična trdnost atlantske varnostne organizacije, ki je j prav nedavno dobila nov zagon z Nixo -novo obljubo, da Pentagon ne bo zmanj -šal števila ameriške vojske v Zahodni Evropi vsaj do sredine leta 1972.
Ustanovitev Narodnega veča Slovencev, Hrvatom in Srbov v Zagrebu pod predsedstvom dr. Korošca, kot politično predstavništvo vseh Jugoslovanov v avstrijski monarhiji (6. okt. 1918).
Prva slovenska narodna vlada v Ljubljani.
. ■ Sami veličastni uspehi dolgotrajne, trde borbe.
Vsemu temu je sledilo 1. decembra 1918 zedinjenje Narodnega veča s Kraljevino Srbijo, kar je ob slovesnem aktu tega dne regent Aleksander označil kot „zedinjenje Srbije z deželami neodvisne Države SHS v enotno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev“. Na žalost se je to zedinjenje izvršilo v odsotnosti predsednika Narodnega veča dr. Korošca, t. j. suverena „neodvisne države SHS“. Bil je v inozemstvu v iskanju mednarodne zaslombe.
Način tega zedinjenja je bil izvor mnogih nesoglasij v Jugoslaviji, še bolj pa centralistična ureditev države, kar je bilo v bistvu nasprotno Koroščevemu pojmovanju ureditve nove skupne države.
Stopil je na čelo borbe slovenskega naroda proti centralizmu in je vodil to borbo več kot dve desetletji. Njegova borba je slonela na dveh temeljih: 1. Jugoslovanska država mora obstati, 2. slovenskemu narodu mora biti v tej držav! priznana narodna individualnost, etnična skupnost, finančna samostojnost ter politična in kulturna svoboda. ,
Te borbe dr. Korošec ni vodil kot demagog ali kot ljudski tribun. Vodil jo je kot politik, kateremu je politika to, | kar je profesorju njegova katedra, ali kar je umetniku njegovo ustvarjanje. Kot odličen psiholog je znal znanstveno razčleniti pereča vprašanja, pretehtati razloge za in proti, napraviti praktičen sklep in poiskati najprimernejšo pot za uresničitev sklepa.
Značilen za Koroščevo miselnost je tale dogodek: Leta 1928 je kralj Aleksander ponovno vprašal v razgovoru dr. Korošca, če mu je zvest. Ni se zado-voliil z ustmenim odgovorom, ampak je želel, naj mu prinese vsaj kratko pismeno izjavo, če je zvest kroni in dinastiji in če bi ostal zvest v vsakem slučaju. Korošec je na tolikšen pritisk res napisal kratko izjavo in jo prinesel kr^Fu Aieksandru. Glasila se je, da je zvest, kroni in monarhiji „in bo ostal zve-t. dokler ne bi ta zvestoba prišla v navzkriž'e z niegovim; verskimi in narodnimi načeli“. Kralj Aleksander je iz’’nvo prebral in rekel Korošcu, da ni vedek da je tako „jezuitski“.
Dr. Korošec je bil tudi videc. Že več let naprej je napovedal, da se nam bliža
Pavel VI. spet v Vatikan«
Katoliški študenti v Hong-Kongu
Papež Pavel VI. je iz Avstralije odletel na kratek obisk v Djakarto v Indoneziji, kjer se je v zadnjih letih število katoličanov zvišalo na 500.000.
Pavel VI. je daroval sv. mašo v dja-kartski katedrali, v neposredni bližini nove islamske mošeje, ki je največia mošeja vzhodno od sueškega prekopa. Imel je tudi kratek sestanek z voditelji nekrščanskih verstev v Indoneziji, med njimi z budisti, hinduisti, muslimani in celo nekaterimi voditelji mističnih sekt.
Iz (Djakarte je Pavel VI. odletel v titansko kolonijo Hong Kong, kamr" je prispel po štiri in pol urah letenja. Hongkonška Federacija katoliških študentov, kj šteje 2.000 članov, je objavila spomenico, ki jo je izročila Pavlu VI. in v kateri med drugim pravi:
„Pozdravljamo Vas kot neutrudnega delavca za resničen mir, temelječ na pravičnosti za vse ljudi, ne glede na politiko velikih sil.
Pozdravljamo Vas kot voditelja in glasnika tistih, ki se trudijo vzpostaviti pravičnost na svetu in premostiti
strašna preizkušnja. Kot Slovenec je predvsem želel, da bi Slovenci ob času preizkušnje bili vsaj v Jugoslaviji dovolj zavarovani. Zato je iskreno želel, da bi se Jugoslavija preuredila tako, da bi bila dovolj močna, da bi mogla z zavezniki braniti tud; Slovenijo in Slovence ter jih ubraniti sovražnim naka-nam._ Poleg prepričanja, da je centralistična ureditev države sama na sebi škodljiva, je bil to tudi razlog, da je zastavil vso svojo avtoriteto, da je bil sklenjen sporazum med Srbi in Hrvati. Pričakoval je, da bo prišlo tudi do ureditve slovenskega vprašanja, pa za to n; našel razumevanja ne pri Hrvatih in ne pri Srbih.
globok prepad, ki loči bogate od revnih v posameznih državah in med drža-vami samimi. Resničen mir na svetu mora namreč temeljiti na pravičnosti m ne na sili.
Vaš obisk tu nekateri kritizirajo. Razumemo razloge, psihološke ali drugačne, za to. Vendar menimo, da taka stališča niso v skladu z novimi težnjami in upanjem katoliške Cerkve.
Zahvaljujemo se Vam, da ne omahujete govoriti o družbi, ki zahteva odločne spremembe, globoko prenovite» in nujne reforme, ki jih je treba brez odlašanja podvzeti.“
Papežev obisk v Hong Kongu so zlasti kritizirali na Formozi, kjer so izjavljali, da bi Pavel VI. moral obiskati Taipeh namesto Hong Konga.
Na poti v Vatikan se je Pavel VI. ustavil v Colombo, v glavnem mestu otoka Ceylon.
Minulo nedeljo pa je govoril o svojem potovanju 100.00 glavi množici, zbrani na trgu sv. Petra v Rimu.
jam s svojo šibkostjo ne bi mogli prav nič koristiti, če pojdemo v boj tako nepripravljeni, kakor smo.“
V novoletni poslanici za leto 1940 j dr. Korošec svaril Slovence pred njiho vimj sovražniki. Glede mednarodneg komunizma je rekel, da ga vidi na delu kako razkraja vrednote našega narode ter spričo bližajočega se svetovnegr klanja pripravlja svojo revolucijo.
Še več: na predavanju akademsk mladini je napovedal, da bo prišel spo pad dveh sve+ov, v katerem bo sprvr Nemčra sicer zmagovala, da pa bosta fašizem in nacizem 'po silnih žrtvah premagana. Naposled bo premagan tudi komunizem, je napovedal.
Sodelavec dr. Korošca iz tiste dol »e je med drugim zapisal: „Zastavljal je ves svoj vpliv na vseh straneh, da bi naša zunanja politika bila tako usmerjena, da bi ob času spopada nas Slovencev ne zadel prid udarec. Bil je prepričan, da bo Nemčija šla v vojsko in da bo to sprožilo strašno gorje za vso državo, zlasti za Slovence, ki so Nemcem bili že dolga stoletja na poti ob njihovem stremljenju proti Trstu. Njegovo prizadevanje, kar je tudi na raznih sestankih povedal, je šlo za tem, da ostanemo v boju dveh blokov nevtralni do zadnjih mej možnosti. Jasno je povedal, da ga razum in srce vlečeta na zahod, da pa zahodnim demokraci-
Dr. Korošec je bil obdarjen z veli -kimi. izrednimi talenti. Saj ga po pravici primerjamo z de Gasperijem, Schu-manom, Adennauerjem in dr. Pa se ni dvignil kot rin malega slovenskega naroda na raven evropskega politika in državnika samo zaradi božje radodarnosti pri podeljevanju talentov. Tmel le tudi lastnos+i. v katerih ga lahko vsi posnemamo: bil je ves predan slovenstvu in krščanstvu, ves je bil v služb’ svojega naroda in bil je mož dela in trdnp volje. Poidimo po niegovih stopinjah in tako bomo največ donrinesli k uresničenju njegove napovedi, da bo tudi komunizem premagan in naša Slovenija svobodna.
La ola de secuestros que se viene sucediendo en el mundo ha despertado siempre, en mayor o menor medida, el repudio de todos aquellos que desean alcanzar sus fines mediante el empleo de métodos más humanos.
Nos encontramos nuevamente frente a uno de esos sucesos que llenan de vergüenza a la humanidad. Se trata del secuestro del embajador suizo en Brasil, señor Giovanni Enrico Bucher, raptado presumiblemente por un grupo comando de la Alianza Libertadora Nacionalista, organización esta que ya lleva en su haber numerosos hechos de iguales características.
Este tipo de agrupaciones subversivas desempeñan su actividad en distintos lugares del mundo y han dejado ya su secuela de terror y de violencia en países como Brasil, Paraguay, Uruguay, Guatemala, Argentina y otros...
La sociedad requiere hoy cambios de forma y de fondo; pero éstos, para ser positivos, deberán ser logrados mediante el común esfuerzo creador y na destructivo; mediante un estricto sentido de la justicia, justicia que engendre paz y no se convierta en el factor desencadenante de la violencia.
Spremembe s pravičnostjo
Val nasilnosti in ugrabitev, ki se stopnjujejo v svetu je vedno, v večji ali manjši veri, izzval ogorčenje vseh tistih, ki želijo doseči postavljene cilje z uporabo bolj človeških sredstev.
Znova se nahajamo pred enim teh dejanj, ki predstavljajo sramoten madež za človeštvo. To je ugrabitev švicarskega poslanika v Braziliji, Giovannija Enrico Bucherja, ki jo je, kot kaže, izvršila udarna skupina Nacionalistične osvobodilne zveze, podtalna organizacija ki ima na vesti že vrsto sličnih storitev.
Te prevratne skupine delujejo na različnih krajih in so pustile svojo sled strahovanja in groze v državah kot Brazilija, Paragvaj, Urugvaj, Gvatemala, Argentina in druge.
Res je, da današnja družba zahteva zunanjih, a tudi bistvenih sprememb. A če hočejo biti te spremembe pozitvine, morajo sloneti na skupnem konstruktivnem in ne razbijalnem delu. Doseči jih je treba v resničnem duhu pravice, pravice, ki poraja mir in se ne spreminja v početek nasilnosti.
Iz življenja fn dogajanja v Argentini
POLITIČNI IZHOD ŠE V POVOJIH
Ko je pred dobrimi šestimi meseci prevzel predsedništvo države general Levingston, je takoj izjavil, da ni govora o institucionalnem izhodu (t. j. prehodu iz revolucionarne dobe v ustavno potom volitev), dokler ne bodo postavljeni temelji bodoče stabilne demokracije. V nekem poznejšem govoru je določil rok za ta izhod in sicer v štirih ali petih letih. Jasnejše skoraj ni mogel izraziti vladnega načrta na tem polju.
Vendar se je politično zakulisje razpuščenih strank zelo razgibalo potem, ko so najprej vojska, nato pa še mornarica in letalstvo predložila predsed-ništvu svoj politični program. O načrtu vojske smo pisali v zadnji številki. Ni dosti razlike med tem in onima dvema, ki sta jih nekoliko pozneje predstavila ostala dva rodova oboroženih sil. Zanimivo je le, da mornarji predlagajo predsedniške volitve v dveh rundah in ne direktno, kot nekdaj, ali potom poslanske zbornice kot doslej. Druga volitev naj bi bila med dvema najbolj voljenima kandidatoma, kot delajo npr. v Franciji. Letalstvo pa predlaga, naj bi se v Ustavo dodalo tudi „Listino Ar gentinske revolucije“ in njene cilje.
Vse to je povzročilo veliko zanimanje za govor, ki ga je imel v provinci Neuquen, v Patagoniji, pretekli petek, 4. t. m., predsednik Levingston Napovedano je namreč bilo, da bo nakazal nekatere točke bodočega političnega načrta in ni bilo malo takih, ki so upali na direktno napoved volitev. Ti so seveda ostali z dolgim nosom. Predsednik države je namreč jasno in ponovno zatrdil, da bo politični kole-
■¿T ■
I "z TEDNA
Odobritev ločitvenega zakona v italijanskem parlamentu je povzročila p; vsej državi val ogorčenja med pravimi rerniki ter so ti ustanovili posebne odbore za preklic veljavnosti tega zakona z referendumom, za kar je potrebnih najmanj pol milijona podpisov. Organizatorji izjavljajo, da bodo samo v Rimi; zbrali 400.000 podpisov proti ločitvenemu zakonu.
Po vseh bolivijskih cerkvah so bile 29. novembra zadostilne svete maše zaradi napada, ki ga je na Pavla VI. izvršil Bolivijanec Beniamin Mendoza.
V Španiji so začeli proces protj ha skovskim nacionalistom, ki so obtoženi umora nekega španskega policista ob priliki nedavnih- političnih nemirov. Po vsej Španiji so v protest proti procesu nasprotniki Francovega režima organizirali razne stavke in poulične.nemire, baskovski nacionalisti pa so ugra-
dar (kot imenujejo rok za instituciona-lizacijo) navezan na dosežke gospodarskega in socialnega značaja Argentinske revolucije. Podlago za to bo dal Narodni načrt za razvoj, ki bo stopil v veljavo v teku prihodnjega leta.
Med politike, ki ne zahtevajo takojšnjih volitev, temveč „poglobitve revolucije“ pa spada bivši predsednik dr. Arturo Frondizi. Ta je pred dnevi ostro napadel vlado Zaradi „neaktivnosti“ ter s tem prešel v odkrito opozicijo. Politični komenturisti sedaj ugotavllaio, da je slično krPiko Frondizi naperil že na prejšniega revolucionarnega predsednika generala Ongan'o in da je ta kaj malo časa za tem strmoglavil. Tisti, ki so vražjevemi, vidijo v tem slab znak.
Kljub temu sedanja vlada počasi z vztrainostjo vodj naprej svoje načrte; Za popularnost poskrbi zlasti mnogo minister za socialno skrbstvo Jorge Manrieue, kj vztrajno dela in se mnogo giblie ter je zlasti vedno pripravi ien na dialog s komer koli. Precej pozitivnega je storil zlas+i za penzioniste in upokojence, pri katerih je le”o zarisan.
Ko govorimo o dialogu, dodajmo še. da so se v ponedeljek. 7. t. m., sestali predstavniki Glavne delavske konfederacije z notranjim minis+rom. Prosili so za avd’euco tudi nri ministru za soc'al-no skrh-tvo m tudi pri ministru za go-snodamtvo. Trenutno sindikalno m-e-mirie bo traíalo v^ni do konca poletnih noči+nic. tako meniio onazovalci. Potem sta na na izbiro dve poti: ali ostra opo-zici’a s stavkami, izgredi in zasedbami, ali pa vsaj delna zaslomba vladi. Vlada sama bo imela s svojimi deli pr? tem odločilno besedo.
V TEDEN
bili zahodnonemškega konzula Beihia da ga imajo za talca.
Allende, čilski marksistični predsednik. ie preživel prvi mesec svojega vladanja v Čilu. V tkzv. Unión popular, konglomeratu komunističnih, socialistic^ nih in drugih skrainih levičarskih skupin, ki je zagotovila volilno zmago Allendeju, so se pojavile globoke razpoke. Komunisti so nezadovoljni s „počasno socializacijo“, maocetungovski in drug} teroristi pa protestirajo proti moskovskim komunistom in Allendeju zaradi „oviranja revolucionarnega procesa“. Tudi med levičarskimi univerzitetnimi študenti je prišlo do zadevnih obračunavanj ter je bil v nemirih ubit er študent
Willy Brandt je v Varšavi podpisal s polisko komunistično vlado „pogodbo o normalizaciii odnosov“ med Zahodno Nemčijo in Poljsko.
Kaj se dogaja doma?
O tem, kaj se dogaja zadnji čas v Jugoslaviji, se sprašujejo po svetu, kajti nekakšno živčno iskanje zunanjih in notranjih zaveznikov s strani oblasti in ustvarjanje novih odborov v že itak zapleteni družbeni organizaciji opozarja na to, da je nekaj v zraku. Kaj, ne ve nihče in ostaja vsako ugibanje res le ugibanje. Londonski Economist piše, da so jugoslovanski problemi „zastrašujoče zapleteni“ (26. sept.).
Za točke juglosovanskih uradnih o-biskov je bil izbran Zahod: Belgija, Luksemburg, Zahodna (Nemčija, Francija, Holandska, na zima sta v načrtu Italija in Vatikan, spomladi pa Združene države Severne Amerike.
Ali naj ti obiski pomenijo iskanje pomoči iz obupnega gospodarskega položaja v Jugoslaviji?
Domače časopisje poroča, da so v Oktobru cene zbezljale, da je porast cen dosegel, rekord, da se niso življenjski Stroški že deset let tako zvišali, da se je trgovcev polastila nekakšna psiho- partija za’ kar dela inflacijo še posebno nevarno.
Cene na drobno so se v enem mesecu zvišale za 2,8%, indeks življenjskih stroškov pa celo za 3,6%. Tudi nesorazmerje v zunanji trgovini se je v oktobru bistveno okrepilo: uvoz je v pri— meri z oktobrom 1969 narastel za 60%, izvoz pa v istem času padel za 6%.
Kaj pa, če ni bolj „zastrašujoč problem“ to, da vpliva nelikvidnost gospodarstva na že itak razrahljane odnose med narodi Jugoslavije?
Ali je možno kako drugače razumeti besede predsednika jugoslovanskega Zveznega izvršnega sveta: „V današnjem položaju, za katerega sta značilna nelikvidnost gospodarstva in prepočasna gospodarska rast, bi bilo težko najti genija, ki bi mogel sredi teh vrtincev, neimra, žolča in sporov ustvar-
jati lepo, idealno federalno strukturo v našem centru.“
'S tem v zvezi je pisal svetovni tisk, da grozi Jugoslaviji nevarnost razpada; da so se spori med komunisti različnih narodnosti v Jugoslaviji nadaljevali kljub temu, da je dobila partija že lani 15-glavi izvršni biro kot osrednji vodstveni organ; da naj bi vodstvo države prevzel kolektiv, sestavljen iz dveh do treh zastopnikov vsake republike in velikih organizacij, zlasti partije, ki naj bi utrdil močno razrahljano tovarištvo jugoslovanskih komunistov.
Ali je treba v ta okvir vstaviti ustanovitev Koordinacijskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva za u-rejanje odnosov med Cerkvijo in samoupravno družbo v Slovenili? V odbor je poslala svoje ljudi partija, zastopnikov vernih pa ni poslala uradna Cerkev, ker pač ni bila za to naproše-na, ampak jih je naprosila za vstop tu-
Tn končno: ali je morda najbolj „zastrašujoč problem“ v Jugoslaviji danes sovjetska nevarnost?
Časopisi po svetu ugotavljajo, da še ni minil strah, da bi sj želela Moskva poiskati pot do Sredozemskega morja preko Jugoslavije. Poročajo, da pošiljajo članice Varšavskega pakta v Jugoslavijo preko Bolgarije orožje in radijske naprave }z moskovskih vojaških skladišč.
Kaj je tisto v zraku, kar vsi čutijo, pa nihče ne pove na glas: prvo, drugo, tretje ali vse troje?
Naj bo karkoli, skrbi nas za naše ljudi, za naš narod — to je edini razlog, da o tem pišemo — in želimo samo to, da bi se stvari pravočasno uredile, da ne bi plačeval nesposobr.o-
50 let slovenskega baleta
Slovesnosti ob petdesetletnici slovenskega baleta so se pričele 25. novembra. V ljubljanski Operi so člani ljubljanskega in mariborskega baleta prikazali na slavnostnem koncertu nekaj najznačilnejših del slovenskih baletnih ustvarjalcev ter izbor iz svetovnega klasičnega repertoarja. Istočasno so odprli razstavo, ki je prikazala zgodovino baleta v Sloveniji, izšla je tudi brošura, ki nudi izčrpen pregled ustvarjanja te umetniške zvrsti.
Vodilni evropski koreograf Sergij Lifar je 26. novembra vodil baletni večer. Vse do 6. decembra so se nato vrstile ponovitve raznih izvajanih del, pri nekaterih so nastopili tudi gosti iz tujine.
’Po zaključku v Ljubljani bo liub-Hanski balet gostoval še po raznih kra-jih Sloveniie. da bi še bolj približal to umetnost občinstvu, v načrtu pa imajo tudi gostovanja v zamejstvu.
,.bvoz“ delovne sile
Tudi v Zagrebu velik robe g
Pred kratkim smo v našem tedniku (VhifiviH r‘I"Tv,0'v\
cirani delavci iz slovenskih podjetij (v konkretnem primeru iz Litostroja) na delo v Nemčiio. Sedaj pa rano v roki rodatke, ki kažejo, da tudi na Hrvaškem ni nič boljše.
Statistike kažeio, da je v Zagrebu velika količina delavcev (vsaj tretjina teh visoko kvalificiranih), ki bi bili nrmr^vlieni oditi ha delo v tirino. in katerih število se suče nad 5 000. Na-dalie je ugotovljeno, da zagrebški zavod za zonoslovsnie dobi vsak mrw
v v, ,	okrog 1.200 prošenj za odhod na delo
sti drugih nas mali človek.	.	. ..	„	’ .	,	,, , ,
v tup.no (od teh so le rcdkokdo vrne m
1 -	__ 1___t-l. -
„Vsak hram v velikem domovanju človeškega srca ima skrite duri v drugi hram... in ta v tretji... in še nadalje, nadalje, brez konca, iz kapelica v kapelico, iz ječe v ječo, iz skrivnosti v skrivnost.“
Ivan Cankar, Podobe iz sanj, Uvod
Iz pisem
(Naša luč)
Turizem kot vir deviz
Letošnji rezultati so bili skromni
V	skrajno negativni zunanjetrgovski bilanci, v kateri se nahaja Jugoslavija, so domači oblastniki stavili velike upe v turizem, kot vir deviznega dotoka. Veliki obeti, ki so z njimi računali še na začetku leta, pa so se v precejšnji meri zjalovili. Ni bilo sicer uspeha, saj je na splošno turistični promet celo neznatno narastel, a iz domačih ne pa inozemskih virov. Vendar je to kaj negativno spričo napovedi o ogromnem porastu, ki smo jih lahko zasledili v začetku sezone.
Po desetih mesecih ostane končni rezultat skupno povečanje vseh nočitev, a le za 1% v primeru z istim obdobjem lanskega leta. Od tega se je najbolj okoristila Hrvatska, na katero odpade 61% celotnega turističnega prometa (in 76% inozemskega prometa) zlasti zaradi privlačnosti dalmatinskih krajev. Vendar tu porast ni bil občutjliv.
V	Sloveniji se je skupno število nočitev povečalo za 6% (inozemsko za 4%). Od vseh pa je rekord odnesla Črna gora, ki se zadnja leta izkazuje kot zel.-privlačna zlasti za tuje turiste. Porast inozemcev je dosegel 18%, medtem k. so se celotne nočitve zvišale v primeru z 1969 le za 9%. Najslabše se je letos godilo Srbiji, saj. je procentualno nazadovala tako v splošnem (1%), kot v inozemskem turizmu (2%).
Zanimivo pa je primerjanje glede na lege turističnih krajev. Planinski kraji so v nočitvah inozemskih turistov napredovali za 9%, zdraviliški kraji za 8%, obmorski pa nazadovali za 1%>.
Vsekakor bodo morali doma še precej študirati in delati, predno bo Jugoslavija postala mednarodni turistični velecenter, o katerem sanjajo oblasti Mnogo je na tej poti zaprek. Ena glav nih, ki jo turisti takoj opazijo: obupno stanje cestnega omrežja.
še ta za kr-tek čas), no drugi strani pa išče zagrebško gosrodarstvo vsak mesec okrog 4 000 drdnvcev. Te ne-oraz-rce-ie nreti s stalnim naraščanjem v škede domačemu gospodarstvu.
Vprašanje: kai storiti, zveni skorai smešno, kajti jezu za ta ogromen odtok ni. Odgovorni ugo+avlia‘o da ,.-avod ne moro kar čez noč prenehati z izdalo dovoHenj, gochodar-tvo pa ne more odmeriti strokovnjakom takih osebnih dohodkov, da hi l"hko konkuriralo tulim podietlem“. Nihče se pa seveda ne una uodvzeM konkretnih korakov za prepoved odtoka in sanacijo domače ekonomije. V sedanlih okoliščinah „reforme“ to tudi ni mogoče. So voz že predaleč zapeljali v blato.
Razvita In nerazvita Slovenija
Veliko število revnih občin
Republiški Izvršni svet je na nedavnih zasedanjih sklenil krepko se lotiti vprašanja nerazvitih krajev v Slovenija Najlažje je bilo predele ločiti po občinah in določiti, so li to zaostale ali razvite. Tako so ugotovili, da je trenutno vsaj 10 ali 12 občin na slovenskem ozemlju, ki spadajo med najrevnejše skupnosti, in ki potrebujejo krepko republiško podporo, da se bodo lahko vsaj delno opomogle.
Socialno pomoč ki naj b{ republiška vlada določila tem krajem, naj bi potem kanaliziralo potom občinskih skupnosti. Seveda bi bilo potrebno izpeljati socialno preusmeritev teh zaostalih predelov,
Paradoks kmetijske politike
Avto da, traktor ne
V Jugoslaviji se kljub močni industrializaciji, popolnoma ali vsaj delno ukvarja s kmetijstvom velik del prebivalstva. Sploh je kmetijstvo doma, kakor v vsaki državi na svetu, gospodarsko važna panoga, ki ima včasih kar odločilen pomen. Toda kot kaže že več kot četrtstoletna praksa, domači režim kmetijstvu še vedno obrača hrbet. In sodeč po dosedanjih ukrepih (ali bolje neukrepih) bo vedno večje število tistih, ki se še neposredno ukvarjajo s kmetijstvom, bežalo v mesta „s trebuhom za kruhom“.
Dejstvo je namreč, da je kreditna politika na kmetijskem področju popolnoma zgrešena. „Kmet lahko dobi za nakup avtomobila ali počitniške hišice kredit brez posebnih težav, ne more pa dobiti kredita za nakup traktorja ali kakega drugega kmetijskega stroja,“ je dejal pred kratkim Zvonko Curie, član mostarske gospodarske zbornice. Verjetno je položaj res najhujši v Bosni in Hercegovini. A ni mnogo boljši po
ostalih republikah, niti v Sloveniji. Večina kmetov se pač avtomobilu in počitniškim hišam odpove, saj s pridelki komaj živijo sebe in družino. Nakup strojev, ki so že neobliodno potrebni za bolj rentabilno proizvodnjo, pa je praktično brez uradne pomoči nemogoč. U-krepj odgovornih oblasti pa seveda ne spremenijo dosedanje politike.
Ta politika se kaže tudi v podatkih o številu traktorjev. Tu se zopet v najslabšem položaju nahaja Bosna in Hercegovina, kjer je bilo v lanskem letu 1624 traktorjev v družbenih in 1594 v zasebnih gospodarstvih. Republiški zavod za plan in gospodarske raziskave pa predvideva v analizi razvojnih možnosti kmetijstva do leta 1975, da se ho število traktorjev celo — zmanjšalo na skupno 2900-
List Oslobodjenje se pri tem spra šuje: „Kam to pelje?“ — Gotovo ne v „tuzemski raj“, o katerem vedo komunisti toliko dobrega povedati.
o čemer pa trenutno še ni konkretne!) načrtov.
Steveda pa se je že v debatah pokazala pomanjkljivost sistema. Če se namreč geografska razdelitev vzame globalno po občinah, je položaj bolj optimističen. So pa mnogi predeli, opr. Brnik:, ki spadajo pod večje število sosednjih občin. Te občine so na splošno označene kot „razvite“; omenjeni kraji pa so med nairevnejšimi v Sloveniji. Domače ob čine jim ne nudijo dovolj podpore, pri republiški analizi pa so jih zaradi zemljepisno družbenega položaja zaenkrat spregledali. Tako bodo morali prebivalci teh krajev še naprej trpeti na pomanjkanju. Socialno nazadovanje, kateremu so omenjeni predeli priče, je posledica uradnega zgrešenega planiranja, ki se na podrobnosti kaj malo ozira.
W/AVAVA’.,.WAW«WAWJ1
Iz različnih pisem, ki jih je dobdo uredništvo, ponatiskujemo nekatere zanimive poglede na zamejski tisk ter na razmere v Sloveniji in med komunističnimi veljaki samimi.
Iz pisma, ki nam govori o zamejskem revialnem tisku, posnemamo:
... „Most“ ni več zanimiv. Ton mu daje dr. Lokar, Kocbekov oboževalec. Seveda je zato pluralističen v smislu odprtja do komunistov. Glede Udeta naj povem, da ga tu cenimo, ker je ostal na liniji slovenstva in star komu-nist-idealist. Zato sta ga Kardelj i-i Ribičič odrinila vstran. Ude je bil leta 1968 edini, ki je opozoril na pomembnost 29. oktobra. . . Zares dobra revija je postal „Zaliv“. Ureja ga prof. Boris Pahor. Ker pripada slovenski levici in je po prepričanju socialist, mu doma ne očitajo kakega kolaborira-nja, kot delajo z nami. Danes je Pahor Kardelju najbolj nadležen brencelj. Popolnoma je razkrinkal partijo, da ji je več za stranko kot za narod in da je zlasti na Tržaškem in Goriškem kriva padanja slovenske narodne zavesti.
O razmerju med Cerkvijo in državo v Titovi Jugoslaviji in posebej v Sloveniji smo ponovno pisali. V enem od pisem, kj jih je dobilo uredništvo o tem vprašanju, stoji med drugim tudi tole:
Doma se partija krčevito trudi, da bi Cerkev ne dobila vpliva na novi rod. Baza (navadni komunisti) protestira proti Titovi politiki glede Vatikana in Nixona.. .
V nekaterih krogih slovenske emigracije so bili minuli meseci v znamenju debat o umestnosti in neumestnosti politike dialoga ali ponujanja roke kateri koli vrsti komunistov v Sloveniji. Prijatelj nam o tem med drugim pribija:
Partija še vedno pogreva naše „zločine“ in stalno še poudarja, da sprave z nami ni. Mislim, da je zato Žebotov poskus pridobiti napredno in liberalno krilo partije za sožitje jalov in obsojen na neuspeh.
Da je naš tisk potreben ne samo ohranjevanju slovenstva v zdomstvu, temveč, da njegovo poslanstvo sega tudi čez mejo v domovino, nam dokazujejo naslednji stavki iz enega izmed pisem v našem uredništvu:
Tu se zelo zanimajo za... (iz razumljivih razlogov ne navajamo imena izdaje). Pošljite čin» prej. Ob res odprti meji znesejo ljudje vse, kar izide v inozemstvu, domov... Vse to potrebuje zlasti novi rod, ki o pomoru domobrancev ničesar ne ve. Saj pa je od tedaj minulo že več let, kot je bila stara prva Jugoslavija.
Menimo, da je prav, da naši bralci poznajo značaj nekaterih vodilnih slovenskih komunistov, da si tako lažje
Pogreb kralja Petra
Velika žalna udeležba
O smrti kralja Petra II. smo že ob času poročali. Sedaj pa smo tudi iz Se". Amerike prejeli vesti o raznih podrobnostih s pogreba.
Udeležba posmrtnega sprevoda na pokopališče Libertyvile blizu Los Angeles je bila izredna, saj so našteli precej čez deset tisoč ljudi. Po večini so bili seveda Srbi. Zanimivo je, da se je pogreba udeležil tudi zastopnik ameriške vojske in sicer polkovnik, ki jo bil med vojno prj Mihajloviču. Med pogrebom pa so čez pokopališče leteli tudi vojaški jeti, ki so jih vodili piloti, katere so med vojno rešili Mihaj-lovičevi četniki. Sicer pa je bil dan poudarek na srbstvu in je tudi krsta bila pokrita s srbsko zastavo.
Vsekakor je bil pogreb veličasten, vreden kraljevskega dostojanstva pokojnika.
sami razlagajo razvoj dogodkov v Sloveniji. V pismu, ki smo ga dobili o tej zadevi, med drugim stoji:
Ribičič se zelo trudi, da bi veljal za naprednega državnika. Slovenstva se nikjer ne sramuje. Povsod govori, kamor gre, le slovensko, ne tako kot Kardelj. Zelo mu pa gre na živce, če se omenja njegova oznovska preteklost. Čutiti je, da se je sramuje in da bi jo rad prešel. Ko so v goriškem Katoliškem glasu pisali o njem glede tega, je takoj potom konzula v Trstu inž. Marijana Tepina interveniral, naj ga ne mažejo v italijanskih očeh...
Zanimivo je mnenje prijatelja, ki zasleduje dejanja in nehanja naše emigracije in jih primerja z razvojem položaja v Sloveniji. Takole piše:
Odklanjamo zaprtost in ekstremna stališča, kot so Jurčeceva, a istočasno smo skeptični glede liberalizacije jugoslovanskega komunizma. Saj bi se s tako liberalizacijo komunizem sam obglavil. Novi rod, ki pa vedno bolj spoznava Zapad, bo z njim gotovo pometel. Toda takrat ne bo ne nas ne tovarišev iz hoste. Slovenski narod pa bo živel naprej.
Veliko zborovanje partijske mladine
Ni skrivnost, da si partija nikakor ni mogla osvojiti naklonjenosti in srca mladine. Eden največjih problemov sedanjega režima v domovini je prav ta, da so njene vrste čedalje bolj starajo, medtem ko ni in noče biti mladega prirastka.
Kako kritičen je ta položaj nazorno pokaže novica, ki smo jo pred kratkim prejeli iz domovine:
V šiškj je bilo sklicano veliko zborovanje komunistične mladine, šel pa je tja tudi nekomunist in videl vso resničnost položaja. Videl je, da se jih je zbralo — le sedem!
„Zapeljana mladina“
'Predsednik češkoslovaške mladinske organizacije je zahteval „brezkompromisno borbo proti mladim Čehom in Slovakom, ki so še vedno protisovjetsko in protikomunistično orientirani. Na konferenci Socialistične zveze mladine v Pragi sredi oktobra je predsednik Juraj Varholik izjavil, da predstavlja množična podpora mladine Dubčkovim reformam iz leta 1968 in obsodba sovjetske invazije pravo katastrofo.
Ob koncu je Varholik seveda dodal, da je bil največji del mladine „zapeljan in desorganizirano gleda na dogodke iz leta 1968, ter da jih je treba pripeljati na pravo pot.“
Kot izgleda ni pravega odziva med mladino, da bi se odpovedala idealom iz leta 1968.
Spominska proslava v Clevelandu
Ob obletnicah smrti škofa dr. Rožmana in dr. Kreka
V nedeljo, 29. novembra, je bila v Clevelandu spominska proslava ob obletnicah smrti škofa dr. Gregorija Rožmana in dr. Miha Kreka, predsednika Narodnega odbora za Slovenijo v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Ob 8 zjutraj je bila za oba pokojnika v cerkvi sv. Vida sv. maša. G. Jože Falež, kaplan pri Sv. Vidu, je v pridigi lepo zadel zglede oben velikih mož: „Če ne bi znal brati in pisati, po njunem življenju bi spoznal veličino in globoko vernost teh velikih mož.“ Kljub zelo slabemu vremenu je popoldne prišlo na spominsko proslavo zelo veliko ljudi. Spored proslave je bil prisrčen in ganjliv..
Za začetek je zapel mladinski zbor pod vodstvom M. Košnika Sv. Vida zvon in Tam gori za našo vasjo. Nato je bila recitacija mladine slovenske šole. Gozdič je že zelen je zapel duet Ivo in Marija Ana Gorše. Tercet kitar: Tonček, Helenca in Janez Nemec je izvajal Glejte že sonce zahaja. Stopil je na oder g. Karel Mauser in v govoru orisal delo in življenje obeh velikih mož. Znani Janez Veršek je za to priliko v okviru Slovenske telovadne zveze pri-
pravil simbolično vajo Spomladi vse se veseli. Za zaključek je pa zapel moški zbor Lipa zelenela je, Polje in Iz stolpa sem mi zvon doni.
Temu programu so sledile še slike obeh velikih mož in odlomki iz njihovih govorov.
Posebno je stisnila srce zadnja slika, ko dr. Krek globoko zamišljen stoji ob škofu na mrtvaškem odru.
Ob vsaki stranj odra sta bili veliki sliki škofa dr. Gregorija Rožmana in dr. Mihe Kr6ka. Pred dr. Krekovo sliko je bila v okviru umetno izdelana zahvala in priznanje dr. Mihi Kreku ob njegovi 50-letnici, ki so mu jo leta 1947 poklonili begunci iz Barlette-Bari (izdelal Volovšek). Med kazanjem slik je bil na traku ponovljen dr. Krekov govor o delu slovenskega zastopstva v Londonu. Tudi tista zbirka zemljevidov o Sloveniji in z njimi zgodovinska razlaga, natisnjena med vojsko v Londonu, je bila razstavljena pred dr. Krekovo sliko. Ob zaključku sporeda je bil na platnu velik slovenski križ — znamenje, in g. župnik Praznik je za oba rajnika zmolil Očenaš.
LJUBLJANA — Društvo Ex-libris Sloveniae je bilo na XIII. zasedanju mednarodnega združenja v Budimpešti sprejeto v zvezo F. I. S. A. E. Tako bodo tudi slovenski ljubitelji drobne grafike sodelovali v mednarodni organizaciji in so jim že tudi naložili organizacijo enega prihodnjih mednarodnih kongresov.
MARIBOR — Založba Obzorja je ob svoji 20-letnici izdala bibliofilsko izdajo Prešernovega Krsta pri Savici. Knjigo, ki je tisoča knjiga založbe in ki je izšla ob 170-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna, je opremil ak. slikar Janez Vidic, uvodno študijo pa je napisal dr. Boris Paternu.
LJUBLJANA — Pri ljubljanski Dramj so ustanovili dramaturški svet, ki ga sestavljajo predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, dr. Bratko Kreft, Jože Javoršek in dramaturg Janez Negro.
LJUBLJANA — Slovenska filharmonija je imenovala za šefa dirigenta te ustanove dr. Oskarja Danona. Danon je 19 let vodil beograjsko Opero, v inozemstvu pa je bolj znan kot dirigent simfoničnih orkestrov. V Ljubljano je prišel naravnost iz gostovanja na Nizozemskem.
MARIBOR — Na tekmovanju slovenskih pevskih zborov, ki ga je organizirala Zveza kutumoprosvetnih organizacij, sta zlati plaketi dobila mešana zbora Tone Tomšič iz Ljubljane in Jacobus Gallus iz Trsta; srebrne plakete so podelili moškemu zboru Srečko Kosovel iz Ajdovščine, ženskemu zboru France Prešeren iz Kranja in moškemu zboru Vaslij Mirk s Proseka; bronaste plakete pa mešanemu zboru France Prešeren iz Celja, France Prešeren iz Kranja, pevskemu zboru Glasbene matice iz Ljubljane in zboru iz Brnika. Občinstvo in prireditelj pa sta bila razočarana, ker se zbora iz Maribora — Angel Besednjak in Slava Klavora — nista udeležila tekmovanja.
KRANJ — Kranjska tekstilna šola, ki je bila ustanovljena leta 1930, je V štiridesetih letih obstoja izšolala 1795 tekstilnih tehnikov, razen tega pa je v začetku obstoja organizirala večerne tečaje za izpopolnjevanja znanja že zaposlenih tekstilnih mojstrov in delavcev. Pomen te šole je bil zelo velik že ob ustanovitvi, in je še danes, kajti v jugoslovanski tekstilni industriji je še vedno okrog 60% delavcev nekvalificiranih ali polkvalifieiranih ter samo odstotek zaposlenih, ki ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo.
LJUBLJANA — Vremenoslovci so za 21. oktober napovedali prvi sneg v Sloveniji. Res se niso ušteli, še v Ljubljani je padlo za dva cm snega, na mejnih prehodih na Gorenjskem je bilo do 40 cm snega, cesto na Vršič so celo zaprli, na Pohorju pa je padlo 30 cm. Snežilo je po vsej Sloveniji, vendar v nižinah sneg ni dolgo obstal.
KAMNIK — Desettisočglava množica, med katerimi so bili tudi borci za severno mejo iz prve svetovne vojne, se je zbrala 25. oktobra v Kamniku ob odkritju spomenika generalu in pesniku Rudolfu Majstru-Vojanovu.
SLOVENCI
KANADA-TORONTO
14. redni letni občni zbor H. P. S. ž.
Hranilnica in posojilnica slovenskih župnij v Torontu je zaključila 13. finančno leto. Na občnem zboru, ki je b;l v nedeljo, 22. novembra, popoldne v župnijski dvorani na Manning Ave. so odborniki podali svoja poročila in povedali, kako so v preteklem letu gospodarili. Občnega zbora ob pogrnjenih mizah se je udeležil tudi župnik pri Mariji Pomagaj g. Tone Zrnec C.M. Poleg njega pa tudi še avditor Mr. Zenon Gutkowski, predstavnik GUNA Mutual Society Mr. B. Glen in zastopnica Ont. Cr. U. League Mrs. Glen.
Po začetnih formalnostih je predsednik g. Peter Markeš dal besedo upravniku, ki je navzočim razložil finančno stanje ob zaključku leta 30. septembra 1970. Iz njegovega poročila in iz poročila, ki ga je podal predsednik, je bilo razvidno:
Oznaka preteklega leta je gospodarski zastoj. Hranilnica pa kljub temu ni nazadovala, ampak je celo vsaj maio napredovala. Čez sto novih vpisanih članov je napredek; porast kapitala tudi; več dohodkov enako; da je hranilnica odplačala ves svoj dolg je uspeh; hranilne vloge so porastle in so presegle milijon dolarjev. Znižala se je edino vsota izdanih posojil. Zato je mogla Hranilnica in posojilnica že sredi leta odplačati ves svoj dolg in je tako pri-
LJUBLJANA — Direktor stanovanjskega podjetja „Dom“ je ugotovil, da ima Ljubljana pri cenah novih stanovanj nič kaj razveseljiv rekord, ki spada v sam vrh evropskega povprečja. Cene za kvadratni meter so se od leta 1966 povečale od 1400 din na 3000 din. Povprečna plača Ljubljančanov pa je 1330 din, kar znaša dve in pol mesečni plači. Na Poljskem pa velja kvadratni meter stanovanja 2200 do 2500 zlotov, predstavlja povprečno mesečno plačo.
LJUBLJANA — Ker so se oktobra zvišali življenjski stroški za 4,5%, v vsem letu pa nad 16%, je osrednja vlada začela s posebnimi ukrepi za stabilizacijo. Za nedoločen čas so „zamrznili“ cene. O tem so seveda razprav -ljali tudi v slovenskih sindikatih in so se „popolnoma brez vsakega pritiska' prostovoljno,, odločili, da bodo sprejeli ukrepe za stabilizacijo. Izrazili pa so, da je treba zaščititi dosedanjo življenj -sko raven delavcev, „če je že za določeno dobo ne moremo zvečati“. Take izjave torej posredno priznavajo tudi „zamrznitev“ plač, čeprav so se na seji sindikatov pred zamrznitvijo cen odlo čno uprli zamrznitvi plač.
VELENJE — Velenjski rudnik je v oktobru odposlal v razne predele 311.128 ton lignita. V Sloveniji so prodali 254 tisoč ton, na Hrvaškem ok. 40.000 ton,
10.000	ton pa so izvozili, od tega 3.280 ton kot vzorčno pošiljko na Norveško.
RIBNICA — Ob praznovanju 75-let-nice gasilstva v Ribnici, katerega se je udeležilo 7. novembra izredno veliko občanov, je Gasilsko društvo dobilo nov kombiniran gasilski voz — avtocisterno.
UMRLI SO OD 6. DO 13. NOVEMBRA:
LJUBLJANA: Angela Batinica roj. Zupančič, Vilko Kozin, skladiščnik, Jožefa Potočnik roj. Kralj, Lojze šmuc (79), koroški borec, Jože Ulrich (47), Ignac Tomc (77), Milan Vavpotič, up., s. Alojzija Domanjko predstojnica hčera Marije Pom. v Jugoslaviji, Slavko Višnar v. kom. v p., Helena Šerbec r. Radonovič (77), Štefanija Podgornik l. Rejec, Marija Bernik r. Schuster, up., Marija Trtnik roj. Lamberger (88).
MARIBOH: Franci Kapun (61), up., France Brence (67), Karel Repič (67), upokojenec.
RAZNI KRAJI: Franc Kren (76), Drganja sela, Martin Malenšek, biv. trg. in gost. (88), Črmošnjice, Rihard Pestevšek, šol. nadz. v p. (87), Celje, Andrej Mrzlikar, Vrhovci, Antonija Vi-denič r. Florjančič, Cerklje ob Krivi, France Kozjek, župnik v Blagovici in Št. Ožbaltu (554), Janez Jenko, Smlednik, Fanika Kočar, črna pri Kamniku, Cilka Novak, up. uč., Dolnji Logatec, Albina Mali roj. Vrtar (71), Vel. Lašče, Karel Potokar (79), Kamnik, Helena Sterle roj. Rožanec, uč., Dobrna, Francka Markelj roj. Petrač, Železniki, Štefan Ambrožič (63), Stranska vas pri Dobrovi, Slavko Majerič, gradb. inž., Celje, Olga Okorn roj. Peternelj, Davče, Marija Suhadolnik (90), Preserje, Jože Detela, biv. gost. v Puštalu, Ivanka Tavčar roj. Andrejak. št. Vid nad Ljubljano, Valentina žepič roj. Gorjanc, Kranj, Justina Lavrič, Moravče, Franc Jeras, Nožiče; Jože Drašler,' žel. m. v p. Lesce, Franc Urleb (79), zlatomaš-nik, Šmartno ob Dreti, dr. Franci Rakuša, Zg. Polskava, Amalija Martelanc roj. Regent (81), Koper, Matija Wächter st., Novo mesto, Valentina Bizjak, bivša trg., Žiri.
PO SVETU
hranila na obrestih, kar je bila zopet velika korist za člane.
Dobro administracijo je pohvalil tudi nadzorni odbor, v imenu katerega je poročal ing. Jože Škulj. Enako laskavo poročilo je dal tudi poklicni auditor.
Člani so vsa poročila sprejeli soglasno. Enako tudi predlog upravnega odbora, da člani vlagatelji prejmejo 6% dividende na hranilne vloge in da vsi dolžniki, ki so svoje obveznosti v redu odplačevali dobijo povrnjenih 10% plačanih obresti.
Temu razpravljanju o številkah je sledil odmor. Vsi udeleženci so prejeli prigrizek, kavo in razne okrepčilne pijače. V dvorani se je razvil prijateljski pomenek.
Tretji, važen del občnega zbora, pa so bile volitve štirih novih odbornikov. V upravni odbor sta bila ponovno izvoljena soglasno predsednik in tajnik, v kreditni odbor istotako njegov dosedanji načelnik g. Jože Turk. Le v nadzorni odbor je prišel nov član in sicer Joe Vinčec.
Za konec je bilo še žrebanje 19 dobitkov, med katerimi je bilo šest knjižnih darov iz založbe „Svobodne Slovenije“. Po triurnem delu so se člani zadovoljni razšli; s seboj so odnesli zavest, da so opravili za skupnost koristno delo. Spremljala jih je pa tudi ponosna zavest, da njihov denarni zavod tako lepo uspeva in opravlja družbeno koristno delo.
IlOVINCI V ARGENTINI
Osebne novice Zlata poroka
V	župni cerkvi Santa Rita v Bou-logne sta prejela božji blagoslov ob priliki svoje zlate poroke na praznik Kristusa Kralja, 22. novembra, zakonca g. Ivan Terčič in ga. Otilia Marinič, oba primorska Slovence iz okolice Gorice. V dobi, ko je bilo toliko razporok na svetu, so take zlate poroke svetal zgled naši mladini, zgled zvestobe in ljubezni vseh 50 let.
V	cerkvi so bili navzoči vsi sinovi in hčere s svojimi družinami, da se skupno s starši zahvalijo Bogu za blagoslov želeč slavljencema še mnogo let življenja, čestitamo!
Jože Musar umrl
V	ponedeljek, 30. novembra, je na posledicah hudih opeklin umrl g. Jože Musar. Pokojni se je rodil 13. marca 1928 v Ljubljani. Tam je dovršil osnovno šolo in štiri razrede realne gimnazije, nakar je vstopil v trgovsko akademijo, katero je dovršil v Trstu. Leta 1948 je prispel v Buenos Aires. Tu' se je s svojo podjetnostjo kmalu uveljavil in postal podjetnik, lastnik velike družbe za prevažanje tekočih goriv.
31.	maja t. 1. je bil izvoljen za predsednika zavetišča škofa Gregorija Rožmana v Argentini. Pred dnevi pa je ob hudem požaru prejel poškodbe, zaradi katerih je nato umrl. Naj počiva v miru. Prizadetim pa naše globoko sožalje.
BUENOS AIRES
Prvo sveto obhajilo slovenskih otrok
Kot je že tradicija, so na prvo adventno nedeljo, prejeli prvikrat sveto obhajilo naši otroci. Letos jih je bilo 61 iz Berazateguija, Capitala, Carapacha-ya, Morona, Ramos Mejie, San Justa in iz San Martina.
Obred je bil v Slovenski hiši, kjer je sv. mašo daroval delegat slovensk-h dušnih pastirjev msgr. Anton Orehar. Med daritvijo je prepeval otroški zbor iz San Martina pod vodstvom g. Borisa Pavšerja.
Otroci so pobožno pristopili k obhajilu in prvič prejeli Jezusa v svoja nedolžna srca. Z njimi so pristopili k angelski mizi tudi njihovi starši in številni rojaki.
Po maši so se skupno fotografirali, prejeli spominske podobice ter se nato zbrali pri zajtrku, nakar so se srečni . razšli na svoje domove.
Sestanek Zveze slov. mater in žena !
Po vrnitvi iz Evrope je dne 26. 11. predaval pri Zvezi slov. mater in žena g. Zorko Simčič o temi: Kakršna sedanjost, takšna bodočnost.	!
V	nadvse zanimivo predavanje je
nanizal svoje vtise in, zaključke, do katerih je prišel po 4 mesečnem bivanju ■ in študiju v Evropi.	j
Analiziral je evropsko življenje z vsemi pozitivnimi in negativnimi pojavi, pokazal tendenco razvoja v kulturnem, ekonomskem in predvsem narodnostnem oziru.
Povdaril je pravilnost in nujnost ohranjevanja slovenstva v emigraciji. Rešila nas bosta vera in dejavna ljubezen do naroda, in ne sentimentalizem, ki sloni na spominih in lepotah domovine. Potrebujemo tiste iskrene ljubezni do slovenstva, kakršna je ljubezen otroka do matere.
To je samo nekaj misli iz pestrega predavanja in mislim, da je g. predavatelj dosegel kar je v začetku predavanja omenil, namreč to, da so ta predavanja predvsem zato, da nas prisilijo k razmišljanju problemov in njih rešitev ne pa, da ostajamo nemi sprejemniki besed brez vsakega odziva. Prav zato se g. predavatelju iskreno zahvaljujemo.	M. B. * v
SLOVENEC — PIONIR ARGENTINSKEGA HMELJARSTVA
Dne 23. novembra t. 1. se je vršilo
v mestu Cipolletti, v provinci Río Negro, važno zborovanje vseh argentinskih hmeljarjev in glavnih predstavnikov argentinskih pivovarn. Glavni namen tega zborovanja in zlasti še posebnega slavja je bilo priznanje izrečeno našemu rojaku dr. Leopoldu Leskovarju, upravitelju veleposestva „El Lupular“ (Hmelnik) v bližini Mar del Píate, za njegovo pionirsko delo v argentinskem hmeljarstvu, ki se je začelo gojiti šele pred 23 leti. Leta 1947 se je namreč izvedel prvi nasad hmelja v Argentini in to na nekem manjšem posestvu v , bližini omenjenega mesta Cipolletti.
Na slavnostni večerji, ki je sledila j zborovanju in je bila prirejena na čast dr. Leskovarju in njegovi gospe, sta govorila bivši minister za socialno za- j ščito province Rio Negro, (ki je v svo- j jem govoru opisal življenjsko pot in njegovo delo na polju argentinskega j hmeljarstva, ter predsednik pivovarne Quilmes, v katere gospodarski sklop spa- j da odlično ureieno in strokovno vodeno veleposestvo El Lupular. Po njegovem govoru so predstavniki Zveze argentinskih hmeljarjev izročili dr. Leskovarju spominsko zlato kolajno in pergament,
' s katerim so ga imenovali za pionirja argentinskega hmeljarstva.
Dr. Leskovar se je v svojem govoru zahvalil obema govornikoma za njune, besede, s katerimi sta ga počastila, predstavnikom zveze hmeljarjev za izkazano mu priznanje in izročene spominske simbole, vsem navzočim pa za njihovo udeležbo, s katero so njega in njegovo gospo počastili.
Našemu rojaku, priznanemu hmeljarskemu strokovnjaku, k njegovemu imenovanju za pionirja argentinskega hmeljarstva iskreno čestitamo in se mu obenem javno zahvalimo, ker s svojim strokovnim znanjem in delom dela čast slovenskemu narodu in imenu v Argentini.	T.
SAN JUSTO Zaključek šole
Slovenska šola „Franceta Balantiča“ v San Justu je v soboto, 5. decembra, zaključila šoIsko leto. Na prireditvi, ki je privabila lepo število rojakov, so nastopili vsi šolarji. Najmlajše je pripra-j vila gdč. Marija 1 omaževič, iz drugega j razreda gdč. rerezka Osojnik, iz tre-: tjega in četrtega razreda gdč. Marjan-j ka Furlan, iz petega in šestega gdč.
! Kati Cukjati. Osrednja točka pa je bil | nastop šolskega pevskega zbora* ki ga vodil gdč. Angelca Klanšek.
Po nastopu sta spregovorila še voditeljica šole gdč. Angelca Klanšek in katehet g. dr. Alojzij Starc.
V	večernih urah pa je v Naš dom prišel še sv. Miklavž. Bilo je polno veselja, pa tudi strahu ni mdnjkalo. Z radodarnostjo je številne osrečil in tudi najmlajšim vlil pgouma.
RAMOS MEJIA
Občni zbor v Slomškovem domu
V	nedeljo 22. nov. je imelo društvo Slomškov dom svoj redni občni zbor. Po pozdravu predsednika g. Franca Pergarja so posamezni odborniki po -dali svoja letna poročila. Iz njih je bilo razvidno, da je društvo v preteklem poslovnem letu kar živahno delovalo. Brez večjih težkoč je zgradilo novo kegljišče, ki je stalo okroglo 3.000.000.— pesov. Pri vseh finančnih akcijah je društvu krepko stalo ob strani članska medsebojna pomoč. Malo več težav je bilo na družabno-prosvetnem polju. Pri članih se čuti neka utrujenost; še se udeležujejo prireditev, jih je pa vedno manj, ki bi pri njih tudi aktivno sodelovali. Poročila so izzvenela v prošnjo: dajmo zgled našim mladim. Žrtvujmo ne samo naš denar, temveč tudi naš čas in naše sposobnosti.
Med važnejšim spremembami v poslovnem letu so odborniki omenjali zlasti dve: Z mesecem majem je prevzel oskrbništvo doma g. Stanko Novak, ki vrši to delo z njemu lastno vestnostjo in natančnostjo. V veliko pomoč mu je g. Franc Kresnik. Koncem oktobra je bila društvu podeljena pravna osebnost, tako da bo odslej pred oblastmi zadruga „Castelli“ lastnica vseh nepremičnin Slomškovega doma.
Ob koncu so bile volitve novega odbora. Predložena je bila ena sama lista (ali bo kdaj toliko življenja v naših društvih in organizacijah, da bomo prišli na občne zbore z dvema ali tremi listami?). Izvoljeni so bili: g.^ Vester Franc, predsednik; g. šeme Jože, podpredsednik; ga. Andrejak Joža, blagajnik; g. Malovrh Franc, namestnik blagajnika; g. Škerlj Stane, tajnik; gdč. Zveznik Anica, namestnik tajnika; g. Šifrer Marjan, prosvetni referent; g. Šušteršič Marjan, namestnik prosve -nega referenta; g. Jeločnik Avgust, finančni referent; g. Kržišnik Jurij, namestnik finančnega referenta; g. Bidovec Anton mladinski referent; ga. Breznikar Kristina, namestnik mladinskega referenta; g. Makovec Ivan, gospodarski referent; ga. Malovrh Helena, prireditveni referent; g. Lavrič Alojzij, šolski referent; g. Zupan Herman st., socialni referent. V nadzornem odboru sta g. Loboda Marjan in g. Zupan Herman ml.
Po končanem občnem zboru je večina članov ostala še pri skupnem kosilu ter se v prijetnih razgovorih pomudila do poznih popoldanskih ur.
IVVVVVAVAWAWAWAWiVV
PO ŠPORTNEM SVETU
Namiznoteniški turnir
Na XIX. mednarodnem namiznoteniškem turnirju za prvenstvo Jugoslavije, v Subotici, ki je zaključilo 8. novembra je nastopilo 159 tekmovalcev in tekmovalk iz 17. držav. Tekmovali so svetovni prvaki Japonci, Švedi, Avstralci, Nemci, Holandci, Madžari, Romuni, Poljaki, Francozi, Avstrijci, ekipe iz ČSSR, SZ, Anglije, Bolgarije, NDR in Italije. V ekipnem prvenstvu sta dve ekipi iz Jugoslavije prišli v polfinale: Prvo, v postavi. Korpa Karakaševič in Vecko, so premagali Švedi s 3:0, drugo, v kateri sta igrala Sitipančič in Šurbek, pa Japonci s 3:1. V finalu so si Švedi privoščili zmago nad Japonci s 3:2. Zanimivo je, da sta svetovna prvaka v moških parih Alser in Johanson izgubila z Japoncema Itom in Imamom, toda Alser je zmagal Ita in Hasegavo; Johansson je dobil igro s Hasegavo, izgubil pa je z Itom.
Pri dekletih je iSZ v finalu premagala Romunijo s 3:1, ' Jugoslovanki Resslerjeva in šrbčeva sta izpadli že v prvem kolu z Anglijo s 3:2.
Pri posameznikih se je uvrstil na prvo mesto Šved Alser, drugi je bil Karakaševič; svetovni prvak Ito (Jap.) je izpadel že v četrtfinalu, kjer ga je premagal Karakaševič s 3:2.
Pri damah je zmagala svetovna prvakinja Kovada (Jap.), Resslerjeva pa je izpadla v četrtfinalu. Presenetljiva je bila zmaga angleškega moškega para Neale-Barnes nad Japoncema Tasaka-Inoue; v ženskih parih sta zmagali Romunki Alexandra in Mihalca, zmagovalca v mešanih parih pa star Turai in Voštova (ČSSR).
Celjan Vivod je postavil nov slovenski rekord v skoku v višino (obenem tudi izenačil jugoslovanski rekord) z višino 2,14 m.
Jugoslovanska reprezentanca v kar-tingu, ki so jo sestavljali večinoma ,Slovenci, je na letošnjem ekipnem evropskem prvenstvu zasedla 9. mesto med 15. nastopajočimi. Zmagala je ekipa iz ZR Nemčije.______________
PRIDOBIVAJTE SVOBODNI SLOVENIJI NOVE NAROČNIKE!
Vsak teden ena
ČOLNIČKU Simon Gregorčič
Po morja, neskončni vodi čolnič meni drag vesla.
Koder hodi, koder brodi, oh, povsodi
duša moja ga spremlja; koder brodi, koder hodi, sto prošnja iz srca
zanj pošiljam do neba:
Brodi, čolnič, srečno brodi čez viharni val morja!
Bog nebeški naj te vodi,
On naj čuva te v nezgodi, k mirni kočici na prodi vaj ti priti da!
Naročnike Svobodne Slovenije, ki 30 s plačilom naročnine v zaostanku šč Za prejšnje leto, prosimo, da jo poravnajo brez odlašanja. Prav tako jih promo, da plačajo tudi naročnino za le-o 1970 še pred koncem letošnjega leta.
Uprava
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
7.	decembra 1950 — Št. 49 NAŠ ZGOVORNI MOLK „... Prva in skoro edina naloga emigracije je, da v skupnem naporu vseh svobodnih in demokratskih narodov pomaga, da tudi narodi Jugoslavije dosežejo demokratično svobodo in popolno priložnost, da sami odločijo o svoji usodi v bodočnosti...
Demokrati deloma politiko z narodom in za narod, ki ga zastopamo ... Vsi tisti, ki v emigraciji krojijo svoje načrte, delajo to tjavendan za svoje veselje, z narodom in za narod pa ne.. . To, kar delajo razne skupine slovenske, hrvatske in srbske emigracije..., to je pa otročarija, ki se ji zastopstvo slovenskih političnih demokratskih strank ne more pridružiti; raje molči in čaka, da pride iztreznjenje.
Vsak demokratičen politični emigrant je dobil od svojega naroda samo en jasen in neposreden mandat: delati in se boriti za osvobojenje narodov izpod diktature, delati in boriti se protj komunizmu. To velja za nas vse brez izjeme in razlike. Slovenci smo v emigraciji ta mandat izvrševali, ga izvršujemo in ga tudi bomo...
Po zemljepisnih nespremenljivih okolnostih smo Slovenci sosedje Hrvatov. Imamo na vratu pritisk nemštva in italijanstva na severno, za-padno in južno narodno mejo. Hočemo vsaj s Hrvati živeti v trajno dobrem in mirnem sosedstvu...
Med čisto hrvatskim in čisto srbskim ozemljem leže mešane pokrajine. Razmejitev teh se more doseči samo sporazumno ali z bojem. Vsaka nesporazumna razmejitev bo povzročala stalno nasprotovanje, ubijala napredek obeh narodov in pomenila stalno nevarnost za mir vseh narodov ob Jadranu in na Belkanu, torej nevarnost tudi za NAŠ mir.. .
Kdor koli ruši sedanje državne meje Jugoslavije, se mora zavedati, da gre v nevarnost, zelo verjetno skoro neizogibno nevarnost, da bodo meje njihove „samostojne“ države sekale v meso njegovega lastnega naroda...
Tako bi formuliral našo nalogo v politični emigraciji: 1. služno čuvajmo naše meje; 2. složno se borimo proti komunistični diktaturi ni za demokratično svobodo vsem narodom v Jugoslaviji; 3. pri vsem svojem delu za bodočnost imejmo živo pred očmi, da je sreča vseh naših narodov, mir in blagostanje, odvisna od temeljne začetne rešitve našega državnega vprašanja.“
Dr. Miha Krek, predsednik NOS, Washington
POPRAVEK
V članku „Jurij Kozjak v Adrogue-ju“, objavljenem v prejšnji številki, kjer smo poročali o lepem uspehu te igre, je pomotoma izpadlo, da je kozjaškega hlapca Primoža igral Lojze Lisjak, Jošta pa Darijan šifrer. Mladega Jurija pa je igral Andrej Zakrajšek (in ne Jurij kot je pisalo).
Ukrajinska univerza
Izpiti na Ukrajinski univerzi s slovenskim oddelkom bodo: 18. decembra slovenska literatura, slovenska zgodovina, pedagogija in psihologija; 22. decembra zgodovina vzhodnega krščanstva, vzhodna teologija, primerjalna zgodovina slovanskih literatur, zgodovina zahodnih Slovanov, staroslovenšči-na in gospodarstvo vzhodnega bloka. Pričetek obakrat ob 19.
SLOVENCI PO SVETO
ZDA
Ob 20-letnici Slovenske telovadne zveze
Rožmanov zavod v Adrogué
O 10	20	30	40	50	60	70	80	90	100	110	120	130	140	150
I ! i I I 1 I I ! I I ! I I I I
sfz
sdo
] ESL0VENIA LIBRE
V soboto, 28. novembra, je Slovenska telovadna zveza v Clevelandu praznovala 20-letnico slovenske telovadbe v Ameriki. Prireditev je bila v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Velika dvorana je 'oila skoraj do kraja zasedena. Janez Varšek, ki ves čas vodi in poučuje, trenira našo mladino v telovadbi, je v pozdravnem govoru orisal pomen telovadne organizacije za našo mladino, pohvalil njih požrtvovalnost in zelo viden napredeu. Ob zaključku se je spomnil tudi smrti Ivo Kermavnerja, ki je ob začetku Slovenske telovadne zveze v Clevelandu dajal vzpodbudo in vztrajno deloval pri j organiziranju mladine za telovadbo. Ves spored je bil odlično izveden, posebno se je izkazala orodna vrsta s preciznim izvajanjem zelo zahtevnih vaj. Janezu Varšku in vsem članom Slovenske telovadne zveze ob 20-letnici naše iskrene čestitke!
Že smo v nabirki sto~ili s krepkim korakom v drugo polovico na tlakovanju naših cest, ki skupaj morijo 150 m dolžine.
Kot smo prvo, bomo gladko plačali
in tlakovali trdi drugo polovico — i morda do konca tega leta, gotovo pa do velike boči prihodnjega leva. I Vsem dosedanjim in bodočim dobrotnikom Bog stotero povrni!
MIKLAVŽEV AN JE
bo v soboto, 12. decembra ob
20 v Slovenski hiši
Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit
Za dobro voljo
OD DOMA
Delitev dela: Na zvezni konferenci o vasi, kjer so živahno razpravljali o kmetijstvu, so bili le dva ali trije kmetovalci. Saj več ni potrebno, ker kmetje morajo pridelovati žito, slamo pa mlatijo drugi.
Kadar je tisk svoboden, se zgodi, da bralci ne morejo citati „važnih“ novic - ker je tisk svoboden, da jih ne
objavi.
25; decembra ob 19. uri
SLOVENSKI BCŽIC
v Slomškovem domu
Slovenski dom
v San Martinu
vabi v.se članice in člane na
redni občni zbor
ki bo v nedeljo, 13. decembra po maši v domu.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2 T E. 38-8827
Dr. Tone Žnžek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30 «re. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 16 T. E. 47-4852
ODVETNIK
Dr. FRANC KNAVS
TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital T. E. 45-0320
Uradne ure vsak dan od 17—20
Po dogovoru tudi izven tega umika
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
ipeeialUt za ortopedijo in
travmatologijo
>rdinir» v torek, četrtek in sobote od 17 do 20
1 José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-6855
OBVESTILA
SOBOTA, 12. decembra 1970:
14. Tabor (občni zbor) Društva slovenskih protikomunističnih borcev in konzorcija Vestnika ob 19 v Slov. hiši.
SDO in SFZ prirejata v Slovenski hiši miklavževanje. Pred tem bo ob 19 nedeljska maša za udeležence mladinskega izleta, ki bo naslednji dan.
NEDELJA, 13. decembra 1970:
V Domu v San Martinu po maši ob 10 redni občni zbor doma.
Mladinski izlet. Odhod iz Slovenske hiše ob 7.30.
NEDELJA, 20. decembra 1970:
V Domu v San Martinu ob 19 predbožična prireditev s pesmijo in glasbo, nato večerja.
ČETRTEK, 24. decembra 1970:
Božična polnočnica v Slovenski hiši. Ob 23 priredi slovenski pevski zbor „Gallus“ božični koncert.
PETEK. 25. decembra 1970:
V Slomškovem domu ob 19 Slovenski božič.
SOBOTA, 26. decembra 1970:
V Slomškovem domu družabna prireditev s sodelovanjem orkestra Planike
NEDELJA, 27. decembra 1970:
V Slovenskem domu v Carapachayu
Izlet v Monte
bo v nedeljo, 13. decembra.
prva tombola.
ČETRTEK, 31. decembra 1970:
V Domu v San Martinu silvestrovanje s pestrim spbredom in ob zvokih
Planike.
NEDELJA, 1Ó. januarja 1971: Pristavski dan.
DRUŠTVENI OGLASNIK
14. decembra ob 20 bo seja vseh, ki se zanimajo za mladinsko vprašanje. Vabljene vse organizacije! Predaval bo g. prof. Tine Vivod.
Knjižnica ZS ima tudi mladinske knjige. Pridite ponje, saj v počitnicah imate čas, da si razširite znanje slovenščine in slovenske literatura.
Zbiranje ob 7.30 v Slov. hiši. Nedeljska sv. maša za izletnike bo v soboto, 12. decembra ob 19 in v nedeljo, 13. decembra, ob 7 zjutraj v Slovenski hiši.
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N' 996.221	
NOVE PLOŠČE IZ SLOVENIJE
Simon Rajer
Tucumán 1561 - 7. nadstr.
Cap. Fed.
p. 49
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1970:
■	za Argentino $ 2.900.— Pri pošiljanju ; po pošti $ 3.000.— ZDA in Kanada • 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 ¡I USA dolarjev za pošiljanje z avionsko : j pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za
■	pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
■	i Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
ZVEZA MATER IN ŽENA
Božični sestanek Zveze slovenskih mater in žena bo letos v Slomškovem domu dne 20. decembra ob 17. Vabljene vse matere in žene.
Božične voščilne razglednice v prid socialnem fondu Zveze mater in žena so na prodaj v vseh domovih in pri g. Šemetu.
PORAVNAJTE NAROČNINO 1
BOŽIČNI KONCERT
Slovenski pevski zbor „Gallus“
Začetek ob 23 na sveti večer pred polnočnico v Slovenski dvorani
IO. januar 1971:	\
■	■ l
PRISTAVSKI DAN |,
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev in konzorcij Vestnika
vabita vse člane na
XIV. TABOR (OBČNI ZBOR)
z običajnim dnevnim redom, ki bo
v soboto, 12. decembra t. I.
i :
V Slovenskem domu v San Martinu
bo v nedeljo, 20. decembra ob 19
PREDBOŽIČNA DRUŽINSKA PRIREDITEV
pri pogrnjenih mizah s petjem božičnih in drugih pesmi (poje
Slovenski pevski zbor iz San Martina in dr.) in igranjem na glasbene inštrumente.
Po prireditvi bo pripravljena mrzla večerja.
▼ prostorih Slovenske hiše
Ob 19 bo v kapeli sv. maša za umrle borce, nato pa občni zbor.
Slomškov dom
v soboto, 26. decembra, ob 21
DRUŽABNA PRIREDITEV
ob koncu leta.
Za dobro voljo in solidno postrežbo bo poskrbljeno
Sodeluje orkester Planika
Darujte svojim argentinskim prijateljem monumentalno slovenska-izdajo argentinske pesnitve
MARTIN FIERRO
z njo uveljavljate naš ugled v svetu!
Dobite jo v Dušnopastirski pisarni, Ramón Falcón 4158
Slovenski dom v Carapachayu
bo pripravil na svojem senčnem vrtu:
Dobitke — bogate, kot še nikjer. Tablice — kot povsod — po 1 peso. Pijačo — hladno in poceni.
Jedačo — okusno in poceni, kot vedno
Vse to in še več...
Niso samo obljube!
Prihitite zato na
PRVO TOMBOLO
27. decembra 1970
Ves dan: 11.30 sv. maša
12.30	kosilo
16.30	pričetek tombolo prosta zabava
- n i
Otroci vseh šol dobe pri vhodu eno tablico brezplačno!
V Tvoje roke izročam dušo svojo: rešil me boš, Gospod, ti zvesti Bog.
Jože G aljot
Komaj 27 let star nas je nenadoma zapustil in odšel k Bogu po večno plačilo. Pokopali smo ga v četrtek, 3. decembra, na pokopališču v San Justu.
Lepo se zahvaljujemo č. g. dr. Alojziju Starcu za duhovno pomoč v bolezni ter sveto mašo in pogrebne obrede; gospodoma Janezu Grilj in Ivanu Albreht za pomoč v bolezni, vsem sosedom in prijateljem za pomoč in tolažbo v težkih urah ter vsem, ki so ga prišli kropit, mu prinesli cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči:
v Argentini: Ana Galjot, mama,
Ivan Galjot, brat, z družino v domovini: Lovrenc Galjot, stari oče ter ostalo sorodstvo.
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
(Coop, de Crédito „S.L.O.G.A.“ Ltda.)
Bartolomé Mitre 97
Ramos Mejia
T. E. 658-6574
KINTA SLOGA
Del Cielito 279 — Villa Udaondo
Poletna sezona 1970/1971
Do 14. marca 1971 vse dni v tednu, razen ponedeljka, od 9 do 21.
Vstopnina:.ob sobotah, nedeljah in praznikih $ 3.— za osebo. Vstopnina: ob delavnikih $ 2.— za osebo,
Sezonska vstopnica: $ 30.— za osebo.
Otroci članov do izpolnjenega 14. leta imajo vstop le z družinsko člansko izkaznico, sicer pa brezplačno; od 15. do 18. leta pa za polovično ceno. Vstop na kinto je dovoljen samo članom Slovenske hranilnice in njihovim družinam s posebno izkaznico, katero dvignite v zadružni pisarni za $ 1.—.
Na kinti bo vedno na razpolago hrana in pijača po zmernih cenah.
Jože Musar
predsednik zavetišča dr. Gregorija Rožmana
je po hudi nesreči umrl 1. (decembra 1970.
Odbor
iee;
«T
ú
Buenos Aires, 3. decembra 1970
Sv. maša zadušnica bo 27. decembra 1970 ob 11 v Zavetišču.
: i
Spravljen s svetimi zakramenti je odšel po večno plačilo naš zvesti član, gospod
g. Franc Vodnik
Ohranimo dragega pokojnika v lepem spominu in zmolimo očenaš za pokoj njegove duše.
Ramos Mejia. 29. novembra 1970.
Slomškov dom