Stev. 52. V Trstu« ¥ M. oktobra 1914. Letnik I. Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančliki Asiikega it 20. L nsdstr. — Vd dopisi tuj $€ poiiijajo *jredniStvi lista. Ncfrankirana pisma se nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord| .'ista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega SL 20L Telefon uredništva in uprave Jtev. 11-57. Naročnina anala- Za celo leto.......K 24 — za pol leti................. 12*— u tri mesece.............. - . . 6*— Za nedeljsko Izdajo ca celo leto........ 5*30 za pol leta............... . 2*0 VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi ae računajo na milimetre v SirokostI ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta.............2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in ser a t ni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se poSiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava In tnseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSki Asiikega it 20. — PoStnohranilniČni račun St 841.652. Novo velikansko bitko no rusKo-poljsKem bojišču. limim v nemiklb DUNAJ. 15. (Cenzurirano). Napad naših čet preko Sana proti utrjenim ruskim postojankam med Medyko In Starim Sam-borjem je bistveno napredovat Na levem krilu sovražnikovem med Staro Soljo in Sam borje m smo dosegli znatne uspehe. Tudi napad proti sovražnikovim postojankam jugov z točno od Frzemysla je bil u-spešen. Trdno smemo upati, da bodo te postojanke, ki jih Rusi trdvratno branijo, kmalu v naših rokah. Prizadevamo si, da obkolimo sovražno južno krilo pri Starem Samboru. S tem naj bi bil otežkočen nadaljni sovražnikov odpor, za katerega si je med Samborjem in Lvovom priredil več postojank. Dosedanji boji ob Sanu in v okolici Sambora utrjujejo mnenje, da so Rusi porinili znatne moči k srednji Visli. V posamičnih slučajih so plačevali, toda največkrat prisilili prodajalce, da so potrdili prejem veče svote, nego so jo prejeli. In kadar so plačali, se je vsled visokega kurza rublja, ki |e bil določen na 3 krone 30 vinarjev, cena blaga zmanjšala na minimum. Ruske čete so tudi trgovale, posebno z ugrabljenimi kravami. Posebno treba omenjati, da so se — kakor javljajo iz različnih okrajev — izvrševala nasilstva na ženah in dekletih. DUNAJ, 15. (Kor.) »Armadni naredbe-ni list« objavlja: Cesar je podelil red železne krone L reda z vojno dekoracijo, prosto pristojbine, FML Kusmaneku, trd-njavskemu poveljniku v Przemyslu, v priznanje junaške obrambe trdnjave proti sovražnim napadom, ki so bili uprizorjeni z veliko pretežnostjo in ročnostjo; dalje red železne krone II. reda z vojno dekoracijo, prosto pristojbine v priznanje hrabrega in vspešnega nastopa pred sovražnikom FZM Ljubičiću, poveljniku XI. zbora, FML Lipovščaku, poveljniku 2. pehotne divizije in GM v pokoju, knezu Schonburgu - Hartenstelnu, poveljniku 88. brigade deželnih strelcev. Dalje viteški križec Leopoldovega reda z vojno deko- Težišče dogodkov leži sedaj ob srednji j racijo FML pl. Eislerju, poveljniku 48, pe-\isli. Tam so avstro-ogrske in nemške če-(hotne divizije. te. boreče se ramo ob rami, potolkle šest ruskih armadnih zborov. Rusi so udrli med obema trdjavama čez Vislo. Bili so ob velikih izgubah vrženi nazaj čez reko. Več tisoč jih je bilo vjetih in veliko topov in drugega vojnega materijala je padlo v naše roke. Ruski poraz je popoln. Operativni uspeh tega znatnega uspeha našega in nemškega orožja se danes ne da še presoditi. Eno pa se more reči: Z močnimi silami izvedena ruska ofenziva se je ponesrečila ob zelo občutnih izgubah. LONDON. 15. (Cenzurirano). Kakor poroča »Morningpostc iz Petrograda, se drže vojne operacije v Rusiji strogo tajne. Armade se koncentrirajo za velikansko bitko, ki bo prekašala na obsegu vse, kar je bilo videti doslej. Trajalo bo najbrž še cel teden, preden je pričakovati pomembnejših vesti. Netnci pni Varim. KRAKOV 15. (Cenzurirano). .Nova Reforma" beleži tu razširjeno vest, da so nemške čete že zasedle Varšavo. Gotovo je vsekakor, da stoje Nfmci v neposredni bližini Varšave in da vtada v Varšavi velika panika, ker se meni, da je mesto že obkoljeno od Nemcev. Razmere, ki vladajo v Varšavi in so se že zelo poostrile vsled lakote in bede prebivalstva, so že dovedledo velikih protiruskih demoostracij. Rusko porofllo o položaja v Gaiiciii. ROTTERDAM, 15. (Cenzurirano). Iz Petrograda se poroča, da so Rusi opustili obleganje Przemysla, da so mogli zavzeti strategično pozicijo nasproti nemško-av-strijskim četam. Opustili so tudi druge pozicije v Galiciji. Krsto postopanje raskid tet DUNAJ, 16. (K.) Iz stana vojnih poročevalcev se javlja uradno: Naše, od Tarno-va preko Rzezova napredujoče čete, so se mogle prepričati o barbarskem postopanju ruskih čet, nasprotujočem vsem militarističnim pojmom, nasproti domačemu prebivalstvu.Vse vasi nudijo sliko naj-hujega opustošenja. Posebno so plenili grajske posesti in objestno demolirali vse pohištvo, da nudijo sliko najsurovejega vandalizma. Ruski vojaki so napredovale zasedli vasi po zistemu, ki jim je bil očitno že v naprej zapovedan in ki nima nič skupnega s poštenim vojaškim načinom borbe, in je marveč uprizorjen roparski pohod pod pretvezo militarističnega postopanja. Prebivalstvo so podrejali tudi telesni vizitaciji in je oropali. Posebno so se vrgle ruske čete na ure. Tudi častniki se niso brzdali pri ropu ur. Ropalo se je po zelo enostavnem praktičnem zistemu. Kozaki so v gručah osem do deset mož šli v prodajalne in stanovanja in z revolverji v roki, obleko, perilo in pohištvo spravljali v vreče. Vsebino so potem delili s častniki. S katoliško duhovščino se je postopalo riculjudno in često tudi brutalno. Duhovnike so s silo primorali k odpiranju cerkva. V rzezovski bolnišnici so dvajset na driski bolnih avstro-ogrskih vojakov pognali iz postelj, kar je v dokaz, da se ni niti napram bolnikom spoštovalo ni naj-primitivnejše čustvo človečnosti. izjava cesarja Viljema. BLROLIN, 15. (Cenzuriramo). »Mor-genpost« prtobčuje pismo nekega svojega sotrudnika. ki je na bojišču severno od Reimsa. V pismu, ki je pisano meseca oktobra, se pravi: Tu stoji stvar sedaj izvrstno in ni izdajstvo če povem to, kajti cesar nam je povedal to včeraj osebno, z izrecnim dovoljenjem, da smemo upori biti njegovo izjavo. Kritiko v angleiken Bstu i nildldk operacijah. LONDON, 15. (K.) »Morningpost«, ki je že poprej svarila vlado pred nevarnostjo latentnega posezanja civilnih oseb v mili-tarične in mornariške operacije, kritizira v svojem izdanju od 13. L m. poizkus za osvobojenje Antwerpna z malo silo mornariških vojakov in dobrovoljcev ter izvaja nadalje: Imamo razloga za bojazen, da so angleške izgube izdatno večje, nego to pripoz-nava državni tajnik. Ali že pripoznane izgube so resne dovolj, če pomislimo, da sovražnik ni imei temu sorazmernih izgub ter da je naše izgube povzročila uporaba povsem krivega operacijskega načrta. To ne gre, da Curchill porablja svoje mesto v to, da svoje taktične in strategič-ne linije usiljuje strokovnjakom. Doznaje-mo, da je bil Curchill v zadnjem mesecu enkrat v angleškem glavnem stanu na Francoskem, enkrat v Diinckirchenu in enkrat v Antwerpnu. Njegovo mesto je noč in dan v admiraliteti. Predlagamo, da tovariši Curchilla določno in končno veljavno izjavijo prvemu lordu, da militarič-nih in mornariških operacij ne sme voditi on pod nobenimi okolnostmi. letnike vojno posojilo- BERLIN 15. (Kor.) Zaključno do 15. t. m. se je na vojno posojil uplačalo 2771 milijonov mark, to je 63 odstotkov podpisane svote. To znaša približno eno mfljardo več, kot je zapadlo ob prvem plačilnem roku. Ob tem roku 5 oktobra, je znašal za uplačanje zapadli znesek 40 odstotkov podpisane svote. Dejansko pa je bilo uplačanih že takrat 54.26 odstotkov, medtem ko naj bi se uplačalo po 20 odstotkov dne 26. ok-obra, 25. novembra in 22. decembra. Anileikl miniral t raski službi. CARIGRAD 15. (K.) »Tasvir i Efkiar« potrja, da je angleški admiral Limpus, prejšnji poveljnik turškega brodovja,vsled vojne Anglije z Nemčijo in Avstro-Ogrsko moral v smislu svoje pogodbe zapustiti turško službo, se podati na Rusko in stopiti v službo pri ruskem brodovju Črnega morja. Ta vest je napravila v turških krogih jako slab utis in poojstruje obstoječo nezadovoljnost proti Angliji. nih zastopnikov v inozemstvu, ki se ba-vijo s političnimi in diplomatičnimi odno-šaji vlasti trosporazuma pred izbruhom vojne. Iz lahko razumljivih razlogov se moramo izogniti ocnačenju poročujočih u-radov in natančne«« datuma. Spisi govorijo že sami ob sebi. Vedno gosteje postajalo zanke v mreži, v katero je znala francoska diplomacija zaplesti Anglijo. LONDON 15. (Kor.) Admiraliteta objavlja« da se smejo prodaiati dogotovljene ladje, izvzemSi majhne jadrnice, samo angleškim kupcem ali v resnici angleškim društvom. novim častnikom. BERLIN, 15. (K.) »Norddeutsche Allg. Zeitung« objavlja spise o predzgodovini vojne in piše v uvodu: Povodom pri naših nasprotnikih pojav-Ijajočega se prizadevanja, da bi »nemški vojaški stranki in nemškemu militarizmu« pripisali krivdo na sedanji vojni, objav- ■ f______a _ __■ f i ___mM — M 9 a - - _ _ a.« m ■ DUNAJ, 15. Gojencem Fran Josipove vojaške akademije, ki so odbrani kot častniki, je odgovoril nadvojvoda prestolonaslednik s to-le brzojavko: Najtopleja zahvala na patrijotičnem, od pristno militaričnega duha prežetem pojavu. Moje misli se mudijo pri naših tovariših, ki posvečajo danes imetje in kri za našega oboževanega cesarja in domovino. Uverjen o Vaši vojevitosti, zvestobi in hrabrosti prosim Vsemožnega, naj bi vaše deviško orožje blagoslovil in dovolil, da staročestitljivo, po zagrizenih sovražnikih ogroženo zastavo Ilabsburžanov do-vedete do zmage. Nadvojvoda Kari. Nadalje je vsem izbranim gojencem vojaške akademije in kadetnih šol došla od armadnega višjega poveljnika, nadvojvode Friderika že javljena brzojavna depeša. Čitanje vseh brzojavnih odgovorov je vzbudilo povsod najveseleje navdušenje Tudi v topničarski kadetni šoli v Trais-kirchenu se je vršila danes na slovesen način odbera 64 gojencev IV. letnika za praporščake. Cesarju in prestolonasledniku sta bili odposlani udanostni brzojavki. Tudi na naslov armadnega višjega poveljnika nadvojvode Friderika so poslali odbranci Terezijanske vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu zahvalno depešo, v kateri izrekajo odbranci. visoko navdušeni in globoko ganjeni, nadvojvodi Frideriku v svoji najudaneji zvestobi in pokorščini svojo najspoštljivejšo zahvalo. Med slavnostjo odbere v Terezijanski vojaški akademiji je došel letalni aparat z enim nadporočnikom kot aviatikom ter je vrgel šop cvetja s čmo-rmenim trakom kot po zračni poti poslano čestitko dunajsko - novomeščanskih častnikov - letalcev za mlade vojščake. DUNAJ, 15. Na pozdravno depešo od-brancev iz vojaških izobraževalnih zavodov so došli brzojavni odgovori Njegovega veličanstva, kjer je rečeno: Njegovo veličanstvo sprejema z odkritim zadoščenjem s toplo Čutjenimi besedami poklonjeno prisego udanosti predčasno odbranih ter se zahvaljuje prisrčno na ob takem velepomembnem povodu izkazani udanosti za najvišjega vojnega gospoda. Istotako je izvolilo Njegovo Veličanstvo izraziti trdno nado, da sedaj veselo navdušeni, k izpolnjevanju dolžnosti pred sovražnikom hiteči novoimenovani častniki, stoječi pod zaščito Vsemožnega, s svojim mladeniško-možatim pogumom z naj-boljimi močmi pripomorejo našemu orožju do zmage in slave. Po najvišjem povelju: general konjeništva grof Paar. Tehnični vojaški akademiji je dospel od generala artiljerijskega inšpektorja, nadvojvode Leopolda Salvatorja na dopo-slano mu udanostno depešo nastopni odgovor: Moje prisrčne čestitke naj spremljajo mlade gospode, ki jim je dano, da — predčasno sledeč klicu najvišjega vojnega gospoda — stopijo v vrste naše slavne artiljerije. Naj bi. zvesti starim tradicijam našega ljubega orožja, novo izpletenemu lovor-vencu pomagali pridružiti še mnogo svežih mladik. DUNAJ, 15. Na Terezijanski vojaški a-demiji v Dunajskem Novemmestu, v kateri se je dne 1. izvršila normalna odbera in se je takoj zopet začel šolski pouk, se je danes vdrugič v tem letu izvršila slovesna odbera gojencev akademije kakor tudi druzih izobraževalnih zavodov, katerih najvišji razredi so bili združeni z a-kademijo. Odbranih 148 akademikov III. letnika za poročnike in SI učencev IV. letnika vojaške višje realke v Krakovu. kakor tudi na infanterijskih kadetnih Šolah v Lvovu in Liebenan-n za praporSčake. Po vojni mali Je imel profesor akademije Kod vzneien nagovor, na kar je po- prisegel novoimenovane poročnike in praporščake ter jih v jedrnatih besedah opominjal na njihovo vzvišeno dolžnost. Ptvak letnika je obljubil v imenu svojih tovarišev, da so vsikdar pripravljeni žrtvovati svoje življenje za cesarja in državo. Njegovemu klicu »Zvesti do smrti« so se navdušeno pridružili tovariši, pri čemer so potegnili sablje in so v potrditev obljube križali orožje. Pred spomenikom Terezije in kipom cesarja so ob zvokih godbe položili vence. Slavnost se je završila z defiliranjem. Cesarju in višjemu armadnemu poveljniku, nadvojvodi Frideriku, sta bili odpo- Zdrovstveoo stanje bavarskega kralja. MONAKOVO 15. (Kor.) O zdravstvenem stanju kralja se uradno razglaša: Ko se je danes odstranila obveza, se je videlo, da se rana celi normalno. Kralj se je včeraj relja1 ven in se več ur sprehajal y grajskem parku. Pogreb romunskega kratio Karla. BUKAREŠT, 15. (Kor.) Posebni vlak z zemskimi ostanki kralja Karla je dospel v Courtea de Argeš ob 3 popoldne. Ulice mesteca je napolnila izredno mnogoštevilna množica, ki je prišla iz vse Romunske, da se zadnjikrat pokloni svojemu kralju. Videti je bilo poleg kmetov v bogati narodni noši meščane v žalni obleki. V iz-prevodu je korakalo pet polkov. Po ulicah so tvorili špalir vojaki, veterani, šolski otroci, občinska zastopstva z župani in društva. Izprevod se je vršil po istem redu, kakor v Bukareštu. Ob 5 popoldne so položili krsto s kraljevim truplom v samostanski grobnici k nogam krste kneza Neagoe Basaraha, ustanovitelja samostana. Topovi vseh utrdeb in vseh posadek so oddali istočasno 101 strel.Zvonovi vseh cerkva so začeli zvoniti in vsi železniški vlaki so v znamenje žalovanja obstali za pet minut. Atentat v Bnkarettu. BUKAREŠT, 15. Kirurg Toma Jone-scu, ki zdravi oba brata Buxtona, izjavlja, da se brata začasno ne nahajata v življen-ski nevarnosti. . . Essad paia predsednik Albanije. ATENE 15. (Cenzurirano). „Agence d'Athenes* poroča: Essad paša je bil Imenovan za predsednika albanske vlade In vrhovnega poveljnika. Avstrijski član albanske mednarodne komisije v Albaniji odšel na dopust. DRAC, 15. (Kor.) Avstro-ogrski član mednarodne kontrolne komisije, generalni konzul Kral, je nastopil dopust in se je danes zjutraj odpeljal z nekim italijanskim torpednim čolnom. Nadomeščal ga bo c. in kr. konzul Vu-Iystovski, ki vodi kot poslovodja tudi av-stro-ogrsko poslaništvo. Generalni major Vittorio Elia italijanski državni podtajnik v vojnem ministrstvu. RIM, T5. (Kor.) Generalni major Vittorio Elia je bil imenovan državnim podtajnikom v vojnem ministrstvu. Prihod turškega poslanika v Sofiji Fethi beja v Berlin. BERLIN, 15. (Kor.) Turški poslanik v Sofiji, Fethi bej, je danes dospel semkaj. Bivši ruski poslanik na Dunaju, šebeko, prišel v Bukarešt. BUKAREST, 15. (Kor.) Kakor poroča list »Adeverul«, je bivši ruski poslanik na Dunaju, Sebeko, prišel semkaj. Posvetovanje avstrijskega in ogrskega trgovinskega ministra. BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Avstrijski trgovinski minister dr. Schuster je dospel danes v spremstvu sekcijskega šefa dr. Riedla semkaj. Tu je imel z ogrskim trgovinskim ministrom posvetovanje, popoldne se pa zopet povrne na Dunaj. OdhMe terjatev po sodniku. Naredba ministrstva za pravosodje. V smislu §§ 15. in 16. cesarske naredbe od 27. septembra 1914, drž. zak. št. 261, o odložitvi privatno - pravnih denarnih terjatev morejo sodišča na predlog toženca — ako njegov gospodarski položaj to opravičuje in ako upnik ne trpi neraz-merno veliko škode — glede neodloženih terjatvenih zneskov določiti daljši, nego zakoniti rok plaćanja. Pod istimi predpogoji morejo sodišča v smislu § 18. ces. naredbe v prilog neodloženim terjatve- cije. Predvidjena je nadalje obsežna pravica odložitve zahtev vseh vrst z ozi-rom na posebne razmere v Galiciji in v Bukovini in na bojišču sploh. Sodiščem je dana s tem gospodarski velevažna in z veliko odgovornostjo spojena naloga. Splošna odredba o izjemah glede odložitve more edino odgovarjati pravilu; v to pa treba mesta, ki vzrav-nuje, ki zagotavlja u važe vanje potreb posamičnega slučaja. Da bo odgovarjalo namenu sodnikove odložitve, ni smeti razlagati predpisa le kot ozko omejeno izjemo obsežnega pravila, kajti namen mu je, da se odlog omogoči tam. kjer je po položaju posamičnega slučaja opravičen po gospodarskih razmerah. Kdor po svojih gospodarskih razmerah more odgovarjati obvezam v izmeri, določeni sedaj po zakonu, temu naj se ne dovoli odlog. Na drugi strani pa naj se po omejitvi odloga terjatev ne povzroča propada gospodarskih ekzistenc. Sodnik naj spravi zahtevano plačilo v soglasje z gospodarsko močjo dolžnika in naj tako v interesu skupnosti ohrani njegovo gospodarsko delovanje. Sodnik bo moral torej v vsakem posamičnem slučaju dobro preiskati, ali so dani merodajni predpogoji za sodnikovo odložitev. Njegova odločitev je tem pomembneja, ker je končno veljavna. Izogibati se je vsaki tesnosrčnosti. Svobodni razsodnosti je odprta pot le ob uvaževa-nju resničnih predpogojev. Ako vidi sodnik, da dolžnik res ne more poplačati terjatve in da po dovolitvi nadaljnega odloga upnik ne bo imel nerazmerno velike škode, potem ima dolžnik zakonito pravico do odloga, ki ga ima sodnik odmeriti v mejah potrebne mere. Sodniki istega sodišča se bodo morali potruditi, da bodo postopali čim enotneje, da ne bo naključje, ki igra svojo vlogo pri razdelitvi posla, vplivalo na presojanje posamičnih slučajev. Ce bo moral promet računati s tem, da se bo vsikdar, kadar bo opravičeno po stanju stvari, v resnici dovoljeval odlog plačila, potem se je nadejati, da bodo upniki, ki jim bo izvensodno stavljen predlog za odložitev, to dovoljevali in da bodo že v interesu ohranitve nadaljnih kupčijskih odnošajev prihranjali dolžniku troške sodnega postopanja. Izvensodna poravnava stvari bo da]ala Izpričevalo o volil posamičnika. Izhajajoči Iz razumevanja interesov splošnosti, k doprlnaša-nju žrtev za blaginjo splošnosti. ljamo vrsto poročil nemških diptomatiC- vettnik akademije FML pt Beimonde za- mm zneskom dovoliti odložitev ekseku- Razpoloženje v Berollnu. Razpoloženje v Berolinu je od izbruha vojne sem bistveno vedno enako, mirno, resno, zaupno. Seveda je bilo včasih bolj veselo, živahno, vznešeno, a včasih zopet mračno, potrto, kakor so pač nanesli slučaji. Navdušenost je dosegla svoj višek, ko so v začetku vojne nemške čete zmagovito prodirale na francosko ozemlje in je zmaga sledila zmagi. Hiše so bile v zastavah, »Unter den Lindena zvečer veselo vrvenje nepregledne množice, ki je nestrpno čakala poročil iz bojišč ter iste, ako so bila ugodna, pozdravljala s prepevanjem patrijotičnih pesmi. Prišli so žalostni, strašni dnevi, ko so Rusi prekoračili mejo vzhodne Pruske. Berolin se je polnil z ubežniki in četudi so časopisi smeli prinašati le pomanjkljiva poročila o dogodkih v vzhodni Pruski, si je ljudstvo vendar od ust do ust pripovedovalo to, kar se je zvedelo po stranskih potih in prebivalstvo si je bilo v svesti resnosti dogodkov na vzhodnem bjoišču za prusko državo. Takrat je bilo razpoloženje na najnižji stopinji. To pa je treba vzeti v primeri s tem, kar se je bilo zgodilo poprej, samo relativno. Razpoloženje sicer pada, ali se ne pogrezne nikdar. Naravno da se je zgodilo nekaj čisto izvanrednega. Minulo je že več kot sto let, odkar je Napoleon I. zavzel Prusko; od takrat ni stopil noben sovražnik več na pruska tla. Da se to lahko kedaj zgodi, tega bi pred par tedni ne bil verjel nihče. Ko se je pa vendar zgodilo, ko se je dognalo, da so Rusi zavzeli že več vzhodno-pruskih tnest in da prodirajo vedno dalje proti Kraljevcu, se je narod udal tudi temu in ostal miren. No, kolo sreče se vrti in sreča je opote-ča. Prišla so poročila o Hindenburgovih zmagah; kako nepopisno veselje v Berolinu! V Berolinu, da, v celi Nemčiji je Hin-denburg sedaj najpopularnejši mož. Njegova dela djunačujejo Čudesno, če se pomisli. da ima možakar že malodane sedem k rižev na plečih in da ni nič kaj trden in zdrav. Jasen, zdrav duh biva v že zdav-nej slabotnem telesu zmagovalca v bitld pri Tannenbergu, ki je, kakor se govori, iz postelje, na katero ga je potiskalo trganje Stran li. „VEČERNA EDINOST" št 52. V Trstu, dne 15. oktobra 1914. po udih. inihitcl na vzhodne bojišče, ća si j hip prenesti ofenzivo preko reke Sana, in ta s svežim lavorjem ovenča trudno sivo j ofenziva bi znatno olajšala nemško napredo-g|avo i vanje severno od naše vojske. Varšava je Pa i ouu''-'-i :c tudi raJost o Hindenbur- najmanje tri dni daleč od Ivangorr da in od govih ziHi.ft.uii i 'rva faza vojne se ie urna- j nesla, k|er so se vršili poslednji boji. Gla-knila dru^i. Ne izhajajo več posebne dnev- ^im uradnih poročil napreduje naša ofenziva ne izdaje listov, ki bi prinašale zmajco za zmago. Grozovita, strašanska bitka ob Aisni je v polnem tiru že tedne in tedne. Zeljno se pričakuje njen izid ki le noče priti in se odmika vedno bolj. To dolgo ča kanje je mučno, mrtvilno. Pa tudi tej težki nalogi Je berlinsko prebivalstvo ko^. Pojmi, da izid te sTrašanske bitke zadržuje gigantski upor zvezne sovražne armade, tolaži se in potrpežljivo in udano upa na zmago. Zaupanje v nemško vojsk« in njene voditelje je neornajario. Na časopisje seveda pritiska po vojni I povzročeno izjemno stanje s celo svojo težo. Cenzura je stroga in polje, ki je časnikarstvu vztočno od Chyrova, a od tu je sam« en dan poti do Sombora in tri dni do Lvova. (ilai> >m nadaljnih uradnih poročil je sovražnik, ki je prišel preko Užoškega klanca po tisnjen do Turke, a če gre naša vojska šr dalje od Chyrm'a, tedaj pade naša vojsk . Rus >m pri Turki če so še tam — za hrbet. Z ozirom na narav terena bi bilo to lahko mogoče in ni izključeno, da se to tudi zgodi, če se ruske čete le količkaj zamude. svfljih ljudeh, njihov tolažnik in sveto valeč, ki jih razvedruje s svojim vedno svežim humorjem. Če pa začenja vesele* razpoloženje ponehavati in ljudje hočejf obupovati, tedaj pa zagrmi po sobi pra-porščakovo povelje: »Nastop!« In vojaki, ležeči v pločevinastih oblogih, ki se ne morejo niti ganiti s postelje, se zakro-hotajo na vse grlo .... : i Sličice Iz vojne. Nepričakovano snidenje. Bilo je v za- iTprosVzeio oVneTcno.' Prim.znaii Igrebški bolnici rdečega križa, kjer je ve-pa je treba tudi v tem pogledu, da se v ^a soha določena za častnike. V sredi obče ne sodi prestrogo in preozko^rčno inj^c stojita dva stebra. Neki stotnik, tez-da je časopis ie ograničeno samo toliko, k n ranjen na nogi, leži že več dni v sobi. koli' or to absolutno zahtevajo vojaški od- i'nleg njega so le še trije tovariši, a šest-nošaii in potrebe. najsi postelj je še praznih. liho in mirno Sicer je pa ravno vojna glede stike ča-lie v sobi. Nekega večera pa se je začel sopisja z oblastmi povzročila v Herolinu j zunaj na hodniku šum in hrup ter hitra neko novo ureditev, ki se je izvrstno spo- ^a gorindol po hodniku. Ker je bilo že nesla in je zato vredna posnemanja. Ta1 .o!« pozno, je gorela v sobi le še nočna ureditev je sad obojestransVc^:« spozna- lučKa. ki je le slabo razsvetljevala sobo. nja. Časniki in oblasti so .lamreJ spoznale,1 Prišel je nov transport ranjencev, in ker da če k eda i. je ravno sedaj \ tc-h časih I je bilo drugje že vse polno, so provizornima potrebno, da so časniki in on last i nčno namestili nekaj vojakov tudi v sobo v vednem medsebojnem stiku. Zato m) v I za častnike. Ranjenci, ki so bili utrujeni Đero'inu v državni zbornici v dvorani, I po dolgi vožnji, so kmalu trdno zaspali, kjer imajo sicer komisije svoje seje. vsaki j Ko so prihodnjega jutra posijali prvi solnč-dan posvetovanja med zastopniki Dosaine-ini žarki skozi okno, se je stotnik, dasi-znih listov in posameznih oblasti, ki pri- ravno le s težavo, vendar sklonil neko-dcio v poštev. Pri takih sejah se najprej S liko pokoncu. da bi si ogledal ranjence, obiaviio došla poročila in potem se o teh poroči lili razpravija ter določi, kaj se obe- Razne politične vesti. Novi celovški škof. Kakor se poroča z Dunaja, namerava ministrstvo za uk in bogočastje predlagati knezonadškofijske-ga duhovnega svetnika dr. Adama Hef-terja, ki deluje kot profesor klasične filologije na deželni realni in višji gimnaziji v Klosterneuburgu, za naslednika celovškega knezoškota dr. Kaltnerja. Dr. Hefter se je zadnjih deželnozborskih volitev na Nižjem Avstrijskem udeleževal aktivno kot agitator za krščansko socijalno stranko. Umljivo je, da dr. Hefter nt zna niti besedice slovenski, dasiravno na bi škofoval v Koroški, kjer je vendar šc vsaj 100.000 Slovencev. ki so jih prejšnji večer namestili v sobi. Tam za stebrom se mu je zdelo, da je za-iodani in kaj ne. Večkrat tuui vladni za- gledal znano lice. Nagnil se je nekoliko strpniki zaupno kaj povedo in ni treba posebej poudarjati, da tega zaupanja od strani vlade ni zlorabilo časopisje še nikoli in da ni nikoli, kar mora ostati tajno, prišlo javnosti nn ušesa. In tako gre v Berolinu vse svojo staro rrejšnjo pot. Kdor je tu poznal življenje pred vojno. ta ga tudi sedaj ne najde diu- na stran, da bi videl bolje, in tedaj se mu je nehote izvil vzklik: »Svoboda, to si ti!« Bil je njegov sluga. Sluga pa se ni ganil in ni mogel odgovoriti na pozdrav, dasiravno so^njegove oči zrle naravnost v stotnika. UEogi sluga je ležal popolnoma ohromel na svojem ležišču in debele solze so mu kapale po licu. So pač govorile te gačnega. Po ulicah isto vrvenje in drve- solze, ko niso mogla govoriti usta nje. vozov Josti kot prej. samo malo res- Nemške bombe v Parizu. Pariški do- r.eiše zgleda cclokupnn slika mesta, pa pisnik kodanjskega lista »Politiken« pri- tudi to morda samo 7a opazovalca. Seveda poveduje tako-Ie o dejanjih nekega nem- se vidi»o tuintam ranjenci, ki, opiraje se škega letalca nad Parizom. Izprehajal ob palico, šepajo po ulicah ali hodijo okoli z zavezano roko i. t. d. Zastražena so tudi nekatera javna poslopja, česar prej ni bilo. a drugače ie vse — pri starem. Položaj na severnem bojltfn. Skupne operacije naše in nemške vojske* ki sc sedaj raztezajo na vsem prostoru od Kraljevca Črr.ovic, so posledica dobro premišljenega načrta in zato ni možno brez poznavanja tega načrta razumeti položaja na t- m bojišču. — Ko je začela vojna, je morala Nemčija postaviti brezpogojno svoje glavne čete na francosko in na belgijsko bojišče, a svoje meje proti Rusiji je zavarovalo z razmemo malimi četami. Kaj bi se bilo * r< j zgodilo, če bi bila Rusija s vso svojo glavno silo pridrla v vztočno Prusko? Na vsak način bi bilo to zlo za končni re-zul at vojne. A to je preprečila avstrijska vojska s tem, da je z ofenzivo Auffenber-g vih in Danklovih čet prisilila rusko vojsko, d.* je svojo glavno silo vrgla proti nam v Galicijo To je bil velik uspeh naše vojske, pri katerem se pa ni gledalo ne vprašalo za nas, a katerega ni niti nihče razumel, ker so vsi videli edino le umikanje preko Sana in nič druzega. Nato so Rusi po svojem načrtu naglo prodrli v Ogrsko misleči, da bo morala monarhija vreči velike čete na Ogrsko in da bo tako znatno zmanjšana avstrijska vojska v Galiciji. Medtem je pa Rusija s svoj m načrtom zopet enkrat občutila, da ni pametno podcenjevati sovražnika, ki ni slabeji od nje. — Na jugu Karpatov ce bore v glavnem samo ustaši ter poljske nkrajinsVi n- ^♦ovoljne čete, dočim je te malo u; razreda. Nasa glavna vojska je ostala ialiciji ter je paralelno z nemško vojsko začela z ofenzivo, ki je kmalu prepodila sovražnika z zapadne in osrednje G- licije Zmage pii Klimontovu, Tarnobrzegu. Sandomierzu, Dy-novu in Lan čutu so zopet naše lovorike; in ravno tako tudi Przemysl, katerega so Rusi obleg- li m na katerega so vprzarjali divje naskoke, da bi ga čim prej zavzeli, a so ga zapustili zapustivši tudi ves kraj zapadno od Sana. V istem času pa stoje nemške zavezne vojske na Visli in odbijajo močne ruske čete, ki bi hotele iti preko Visla pri Ivangorodu. Sedaj sta reki Visla in San meje med našimi in nemškimi ter ruskimi četami. — Reka San je pod Prze-mvslom Široka sto metrov a globoka štiri metre, in to ni kakršnasibodi zapreka za prehod čez reko. Na San u so mostovi pri Przemyslu, Radimni, Jaroslavi in Sieniavi. Visla je od ustja Sana pa do Varšave vsaj dvakrat toliko široka in globoka, a njena okolica je polna jezer in močvirij, mostovi preko nje so pa samo pri Ivangorodu in pri Varšavi. Med največje strategiške tež-koče spada na vsak način prehod tako velikih rek, kakor sta Visla in San. Pri takem napredovanju so velike koristi utrdbe, ki s svojim položajem pomagajo pri prehodu in pri zavzemanju mostov preko takih rek. Pri sedanjih operacijah gre za utrjeni mesti Varšavo in Przemysl, ki s svojimi močnimi utrdbami morejo zavarovat1 pomikanje velikih čet preko Sana in preko Visle, dočim jim sovražnik ne more mnogo škoditi. Most preko Visle pri Ivangorodu je ravno tako zavarovan z utrdbami tega mesta, a te utrdbe so starejega tipa ter niso bogve kakšnega pomena, a nemški vojski se je posrečilo, da je zaustavila rusko vojsko, ko je skušala priti preko te reke. Naš Przemysl nain s svojo pozidjo omogočuje, da moremo vsak sem se po boulevardu Bonne Nouvelle in sem nehote pogledal kvišku. Naenkrat sem zagledal ob horizontu majhno piči-co. Takoj so opazili to pičico tudi drugi in pojmljiv nemir se je polotil vsega bou-ievarda. Ljudje so začeli skakati iz tramvajskih voz, izvoščki so začeli tolči po konjjh in so skušali uiti iz nevarne ulice. Dame so bežale v stranske ulice in veže. Vedno bliže je prihajal nesrečonosni »golob«. Naenkrat se je letalo dvignilo skoraj navpično v višino in prihodnji trenutek smo že začuli v naši bližini strahovit pok. Množica na boulevardu je tedaj skoraj zblaznela. Ljudje so se zaletavali drug v drugega in se niso mogli pomiriti, dasiravno ni bomba padla v našo neposredno bližino. V divjem begu je drla množica na severni kolodvor in se prerivala v poslopje. Bomba je padla na kolodvorsko streho in jo deloma razrušila. Ljudje so mislili, da je letalec zamenjal kolodvorsko streho s streho velike vojašnice, ki je poleg kolodvora na trgu de la Republique. Napetost je bila velikanska, ko je množica zagledala, da se je tamkaj od Meudona štiri ali pet francoskih letalcev drug za drugim dvignilo v zrak. Zbrali so se kakor obroč okoli »goloba« in začel se je boj v zraku pred našimi očmi. Culi smo streljanje strojnih pu-šek, toda pol minute pozneje so veliki bojni ptiči že izginili na obzorju. Z one strani Drine. Stotnija nekega hrvatskega polka je ležala skrita v dobro zavarovanih strelskih jarkih. Dva dni in eno noč se je neprenehoma streljalo na sovražnika, ki se je vkopal na nasproti ležečem hribu. Po ledeno mrzli noči, ko ^o po kratkem premoru v jutranji megli padli prvi streli, je opazil poveljnik naše stotnije, da prihajajo vsi streli s samo ene strani. Vsa ostala strelska vrsta je molčala. Tedaj se je odloČil za naskok. Ko so naši vojaki skočili izza okopov ter udrli po obronku navzdol, da bi na oni strani zaseke splezali zopet navzgor, se je vsula na naše vrste toča krogel] iz strojnih pušek. V divjem naskoku so skoraj brez sape dospeli na vrh, ki |e bil skoraj popolnoma zapuščen. Le na najvišji točki se je za nekim grmom še neprenehoma bliskalo. Srbski častnik je popolnoma ram držal postojanko z eno strojno puško, da bi tako varoval umikanje svojih ljudi. V prihodnji minuti je sovražno streljanje Lmolknilo n srbski častnik je umrl Junaške tmrti. Tedaj je komandiral naš roveljnik »k molitvi« in rekel: »Take junake je treba častiti tudi kot sovražnike.« V tem ko je naš oddelek streljal za sovražnikom, ki se je pomikal po odprtem ozemlju, je bil junaški sovražni častnik pokopan z vsemi častmi. Povzdigujoči prizor je v taboru raših vojakov pobudil največje navdušenje in vsakdo bi bil pripravljen, takoj slediti zgledu junaka, ko bi prišla vrsta nanj. Vrl praporščak. Jelačićev polk je bil v zadnjih bojih ob Drini nameščen na zelo izpostavljeni postojanki. Neki praporščak je znal svoje ljudi navdušiti za najneverjetnejša junaštva in se je tudii prebil žnjim skozi sovražne čete. Bil je ranjen in prepeljali so ga z dvajsetimi možmi njegove stotnije v Zagreb. V Zagrebu so hoteli v bolnišnici namestiti praporščaka v častniško sobo, a praporščak je prosil, naj ga raje puste pri njegovih hrabrih Ličanih, čemnr so tudi ugodili. Praporščak je sedaj sobni poveljnik pri Umetno-fotosrafični ateljt Trst. ulica del Rivo it. 42 (pritličje) Trst ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ Izvršuje vsako fotografično delo kakor tndi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsako vrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE a: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih iz-vršnje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejSih cenah. 1! Trst, ul. del Rlvo štev. 4Z. Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Semoliž, Trst ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlate kolajno in častno diplome na razstavi v Firence. Peče se fin in navaden kruh trikrat na dan. Izbera sladčic, vina v steklenicah, prepečencev (bi cott ni) konfektnre itd. Sprejema naroČila za poroke In krste ter vsakovrstno pecivo ter po« šftreZe tudi na dom. - ZMERNE CENE. »Dovoli ie, gospod Sylvester!« Predsednik avstrijske poslanske zbornice, dr. Sy!vester, ima slabo lastnost, da govori tedaj, ko bi bilo najmanj treba, in da trdovratno molči, kedar bi kot predsednik našega ljudskega zastopa moral povzdigniti svoi glas. Dr. Sylvester je bil tak, ko je zboroval parlament in je ostal tak, ko ne zboruje več parlament, in pred-kratkim je dr. Sylvester zopet spustil v svet enega svojih »znamenitih« govorov, v katerem je govorii za »ustanovitev srednjeevropske upravne In gospodarske skupnosti in vojaške zveze«. Na to najnovejšo dr. Sylvestrovo duhovitost odgovarja glasilo Čeških agrarcev, »Ven-kov«, tako-le: »Marsikaj zmedenega in komičnega se nahaja v predlogih gospoda dr. Sylvestra. Zato bi se moralo že iz usmiljenja molčati o njih. In to bi se tudi dogajalo, ko bi slučajno g. dr. Sylvester ne bil slučajno predsednik dunajskega parlamenta. To dostojanstvo pa moti inozemsko javnost, ki misli, da dr. Sylvester v svojih izjavah ne razlaga svojih nazorov temveč mnenje odločujočih krogov avstrijskih. In tej zmoti je treba napraviti energično konec! Zato pravimo, da je Avstrija v svofl pretežni veČini slovanska in da brez soglasja slovanskih narodov nI mogoče tu nič deliti in tudi nič združevati, kar M dovajalo do prevratne Izpre-membe razmer. To, kar naznanja g. dr Sylvester, se v nekaterih točkah protiv našim gospodarskim in političnim potrebam ter Je že torej zato izključeno iz vsake resne diskusije. In prav zato, ker imajo njegove izjave tako tendenco, bi bili morali gospcnla predsednika pravočasno opozoriti z vplivnih mest, da bi ne žali po nepotrebnem Slovanov in se vzdrževal vsega, kar bi moglo povzročiti nejevoljo. Sedaj, ko žrtvujemo svoje življenje, ko se borimo za državo in prestol, mora imeti gospod predsednik zbornice drugo skrb, nego vnemati prepir o vprašanjih — oddaljene bodočnosti.« — K tem izvajanjem pripominjajo »Narodni Listy«: »Soglašamo z vsako besedo in samo še dodajamo, da posl. dr. Sylvester s svojimi času neprimernimi političnimi eks-tempori spravlja v razgovor nevarna vprašanja, ki bi morala biti s stališča avstrijskega patrijotizma popolnoma izločena. Toda to naj uredi žnjim kdo drug____« Samoobsebi je umevno, da se tudi mi popolnoma strinjamo s češkimi listi in obsojamo nepremišljeno nastopanje zborničnega predsednika, ki more vzbujati v avstrijskem prebivalstvu le nevoljo in ogorčenje. Avstrijski volni ujetniki v Sibiriji. »Nova Reforma« objavlja neko pismo, ki je je prejela neka rodbina v Krakovem od nekega sorodnika avstrijskega vojaka, ki je padel v rusko ujetništvo. Vojak piše iz mesta Ufa, s tamošnje železniške postaje in je na potu v Sibirijo. Pismo je došlo v Krakov po posredovanju avstrijskega »Rdečega križa« na Dunaju, je datirano od 19. septembra in ima poštni pečat iz Celjabinskega, ki leži že onkraj Urala, meje med Evropo in Azijo. ZDRAVNIK Med. Dr. Karal Pernifit ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Trgovina jestvin in delikates MARCEL LAZAR Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej : Kave, olja in dr. Hlrodllnfca in ditavarnica JOSIP PET0R1Ć Trst: Centrala V. A^uedotto 19, tel. 23-89 Mnffiriu: fia Lazzaretto mehio št. 32. Via Apiari $t. 4 ia Via IntmiM (hjai) 2. - Zalofa u leteli V. Lazzaretto vecchio 32 Medicin&lne in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe mr ^Gumi^ Izključna zaloga gum, predmetov tovarne Gard Frćres. Specijaliteta higijeničnih potrebščin. Dvanajst erica K 1.80, 2.20 in 2.40. < Proti pošiljatvi tndi v znamkah — 80 stot pošljem poštnine prosto 3 I. — Taine uzorce). ?ajne pošiljatve, Domače vesti. Razstava Izdelkov In darov v blagu. Izdelki in darovi v blagu, ki v bogati meri dospevajo danskemu odboru pod protektoratom njene jasnosti gospe princese Fran eiške Hobenlohe, se izlože; predao se oddajo svojemu namenu, na splošen in brezplačen ogled. Ta razstava bo v foyerju LIoydove palače v nedeljo, dne 18. t m., od 10 predpoldne do 1 opoldne in od 3 6 popoldne. k Skednja nam pišejo: V nedeljo se je v Skednju pod pokroviteljstvom tamošnjega učiteljstva priredila gledališka predstava, ki je precej dobro uspela v vsakem pogledu. Videlo se je, da so se igralci z vso vnemo potrudili za časten nastop in ljudstvo ni štedilo z odobravanjem. Posebna čast gre deški godbi, ki je v odmorih igra la prav lepe komade. Posebno sta ugajala komada iz »Traviate« in »Rigoletta«. Dobro bi bilo, da bi se ista predstava ponovila še kje v okolici, ker bi bilo škoda, da bi se s takim lepim programom nastopilo le enkrat. Torej škedenjski igralci, upoštevajte želje občinstva. Knjige Mohorjeve družbe za rojansko iupnljo so doile. Dobe se pri povefjeniku g- kapelanu Bonaču. Vljudno ae prosi, naj vsak član ob spra^u M* P* Pgg Jeniku plači polti 2 K za leto 1916. Dr. H0RVATH TRST, CORSO iT. 17 Sptdjrttt ta KOiNC In SPOLNE BOLEZNI VOZNOST 11-1 pop. In 5 - 7 ivtter ■II MHNH^m IH Dr. PEČNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA i UTERINA $TE0. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: IIM>—f in 7—iVi iilfiaaarli iim^ij ise^ž! S ~ Dobroznana mirodilnica i Iv. Camauli = Sv. Ivan - Trst - blizu Kar. doma 1 Velik izbor barv = = poviak iteS.= Ig Zaloga za Trst in okolico redilnega ™ ke In odrasle SLAĐIH ter fesfornega apna in C«l«ga srafta za Živali. - Trttfan E3. IIES33II ^r^isa sn Sasfr^a cfleBavnSca ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ A. v TRST, Glosue Car-ducci Itevilka 27. Podruinica : ulica Rigutti it. 31 („Al Buon Operaio") :: Vallka zaloga moSkEh in lanskih čevljev. Popravlja tofio In solidno. Zmerne cena. LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo Si gostilno .Brioni (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, vla deli' Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rlvo fit 9 s prodajo gorinaveden;' pijač in mrzlih jedil. fcdina priponka tu v ar na dvokoles .TRIBUNA' Gorica, Trtaika u I. 23 prej pivovarna Ooriiip). Zaloga đvokoles, Hvalnth ta kmetij**.h atrojev, gramofonov, Oi kes tron. itd. F. MTJEL O ori ca. Stolu al. 2-* Plačuje ae na obroke. Ceniki franko. Mi Imm M TRST, Biki Lazzaretto veccbii 31, TRST se priporoča toplo vsem svojim udom in Šlovanom sploh. Toči se izvrstno vipavsko, dalmatinsko In Istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorkim! in mrzlimi jedili. POSTREŽBA TOČNA. Zaloga tu In inozemskih vin, špirita, liker- ; jev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delta Acque it. 6 (Nasproti Caife Centrale). Velik Izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnita Italijanskih in avstro-ogrskih vin. tiordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropino^ec sllvovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, doSIl iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja