Številka 225. Trst. v sredo 16. avgusta 1905. Tečaj XXX." z***]* dAB -mm T«dJ ob nedeiiah iD oraznikih ob 5. on. ob ponedeljkih ob ari ziutraj. fflsanl^Be itevllke »e prodajajo po S aovi, (« stotink) t unos m tobakarnan v Trstu in okolici. ^Ljubljani, Gorica, fliL Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petro. Sežani, Nabrežini. Novemmeciu i^d. i(la*e ln aaroebe spreiema uorava iist* .Edinost", lil« vlerrlo Galatti It. IS.'— trads« are «o od 2. pop. 4e i. ireier. — Cene oirtaaom 16 st na Trato oetit; poslanice, ismrcnice. javne zanvaie m domaći oeiasi po pogodbi. TELEFON I ter. 11»7. Gtatilt ptlftttaeg* Irvltva „EJiMSt" za PriMtrtka. V arffnoaff ji moč I IvoAaUft saaia tm vse leto 34 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne ozura. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraakoraaa pisna se ne sprejemajo ia rokopisi se ne vraeajo. ^ Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list«. UBEDNIŽTVO: al. Gtortf® Galattl 18. »rodni dom.* Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laatnik koosorci) lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista „Rdinost** v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. i«. Poftao-hraailaičal račun 6t. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. n^t' « (Brzojavne vesti.) Rasi v s« vero i Koreji. TOKIO 15. (Reuterjev biro.) Poroči s», i« se Kuei umikajo preko reke Tumen t«T ia ee izognejo bitki v ee^erni Koreji. Pc-:r«fc"a o tem še d;. e jrom. Mirovna pogajanja V Mandžuriji vlada premirje. PORTSMOUTH 15. (Reuterjev biro) Dogodki v Rusiji. * Spomenica Pobedonosceva. PETROGRAD 15. Včeraj je car vepre-jel Pob« donoaceva, ki mu je izročil neko spomen co. Car je podpisal manifest. BEROLJN 15. Is PortBmoutba so spore'* li »Lokal Anzeigerju« : Zvedelo ee je iz krogov ruskh odposlancev, da je car v so-j^j b^to podpise 1 njfcniVst, ki sklicuje narodni ki bo priobčen ob primerni V resnici vlada v Mandžuriji premirje verojttao, da pride za časa mirovnih poga- parlament,n anj do h y OJ obeh stran, se priznava, da P"Iiki. Mandat je sestavil Pobedonoscev m Japonska pred vsem svetom gubila svej P™ti sveta členov reskc.jske stranke, ugled, ako maršal Ovama prif li LineviSa do boja, v katerem bi peg n o na tisoče ljud'. Seja mirovne konference dne 14. t m. PORTSMOUTH 15. (Reuterjev biro), -ito ie izdal naBtopno oficijelno objavo: Na oopoludtn^ki Beji toof^renee dne 14. t. na. se Brzojavne vesti. Sestan«k avstrijskega cesarja ln angle-žkesra kralja. IŠL 15. Cesir se je ob 3. uri 30 min. je rezpravl alo in rtšilo drugi in tietji člen popoldne v spremstva generalnega pobočnika paških predlogov. Ob li. uri je bila seja grofa Paera in krilnega pobočnika polkovnika sključena. Prihodnja seja danes ob 9. uri 30 kneza D.etricbsteina s posebnim dvornim minut dopuludne vlakom odpeljal do Gmundena nasproti an- gleškemu kra ju, da tamkaj pozdravi kralj«-Car ne odstopi ni ped ozemlja. ^ ^ QU vladarja m poUim akupaj PKTROGRAD 15. Poročilo, da Witta peljeU v I§1 ne dopisuje naravnost s cirjem, ni JresničnoJ ^ 15 Qb 5 uri popoIudn 1. uri je bila seja ijati drugo tečko. odgodjena ter ob otvorjena. Pna to?ka, ki je bila Le odgovarja besedilu, kakor so ga PODLISTEK. 27* ». uri popoludne zopet i VBprejeta, bili Ja- tega vlada v sultanovi palači iaredao razburjenje. Odkritje spomenika. TCRIN 15. V prisotnost kraljeve dvojice in ministrov ee je danes pri spomeniku Prokletstvo. Scodovlaafci roman AvfuU Aaaoe. — Nadalje«*! te dovrfiil I. B. Tooalć. PreveJ M. O—6. — Reči vam moram še, gospoda, sb je dvignil Vlad. o, da to ni nikaka sila, ker s silo se ne veže bratova, ker iz sile ne na-vstaja sreča: ali treba, da smo vsi zbrani, da bmo močneji, drugače nt s opleni tujinstvo in naš razdor nee izbr še z lica zemlje. V ta hip seje oglasila vredna Btara glava, Kanonik I azcelot, ter rekla : — Da ste nam dobro doš.i, dragi ljudje od morja. Čnli smo vašo b« - ido, a srce naše jo je umelo; kar ste rekli, je resnica, a kar je rekel gospod Abaoij, je tudi resnica. Jat ni, .o, da je tu v*ak zanesljiv in da ga ni izdajalca ta. Kra2; Tvrdko je očitno javil1 svetu, da je sin prave matere eerkve, jaz pravim torej : on je Človek našega jezika, jaz sem za Tvrdka. — Tudi mi vsi smo za Tvrdka ! fo vsklikali plemiči v en glas ia so dvigali svoje sablje v vis. Živelj kialj Tvrdko! Vse plemstvo se je dvignilo ter je jelo podajati roke odposlancem bosanskega kralja. Najbolj pa so stiskali roke Berislavu, ki jiuz je bil dober znanec. Bilo je govora o tem in onem, povpraševanja o skt fi Pavlu, banu lvanišu ia drugih zaancih pri morju, ki se ni»3 cneli povrniti v Slavonijo, ker so bili čleai lige ter -*-d ee bojevali prot' Sigismundu in Mariji. Nova vlada v Srbiji. Srbija je prišla končno do dt fiaitivuega miniet >rstva. Išt» je §€stavlj no — kakor je bilo pričakovati po izidu volitev v skupščino _ od nczaviBnih radikalcev. Ministerski predsednik je visjkcšolski profesir Stoja-novič. Nova vlada ns predloži aku^šSini nikacega programa in opozori le na program, ki ga je nedavno priobčila ntzavisno-rad:-kalna stranka. Nota vlada sa torej identi-fikuje bs stranko, iz katere je z šla in ki ima večino v zbornici. Ta vlula je torej strogo kcnstitucijonfclna. Vprašanje je le, dit-li se bo mogla dlje časa držali ta \ Uda. Večina, ki jo ima za razpolago v nkupščini, ni ravno velika. Vse je ravieno torej od vprašanja, da-li je nezavisno-radikalna stranka, na katero jedino je nova vlada naslonila svojo ekzistenco, dovolj homogenna, jedinstvena v mišljenju, zanesljiva in d s?iplinirana da bo mogla vlada v vsakem slučaju računati na nje vae§kupnoet ? ! Pred volitvami bo se širili ste vile i glasovi, ki so zatrjali, da te Btranke ni smatrati kaisor reBno, ker je sestavljeni cd samih mlad-h ljudij, in ker vsled tega tudi nima dovolj sposobnih, resnih in izskušen h mež, da bi mogla Besta-viti vlado, sposobno za življenje, n ti nima mož, ki bi znali stati stranki ca čelu s tisto parlamentarno spretnostjo in rutino, ki je potrebna, da stranka *advladuje eituvacijo tudi v kritičnih momentih. Će pa členi vlade in voditelji vladne stranke jostavijo na laž te črne glaBove in neugodne Eodbe, ki so j h njih nasprotniki širili pred volitvami, potem ni izključeno, da bo usoda Srbije za dlje časa poverj< na tej stranki. To pa še posebno, ker te čujejo glasovi, da tudi v stari Paš dev?, to je prejšnji \ladni stranki ne manjka elemtntov, ki ne bodo hoteli načelno nasprotovati novi vladi. Program, ki ga je nezavisno radikalna stranka razglasila pred volitvami v si upščino je po Bvojih g avnih zahtevah jako [prikup-ljiv in razsodno koncipiran in ne kaže, da ga je pisala roka političnih otrok ! Notranja uprava mora postati jednostavneja in se ima število uradnikov skrčiti. Vršiti ee ima stroga kontro a nad njih poslovanjem. Ne*a-visni radikale zahtevajo gospodarskih so1, ki so v Srbiji se nepoznane. Oni zahtevajo dalje popolno avtonomijo občin io okrožij. Do5im so za skrčenje izdatkov za vojsko, -pa bo nova vlada absolutto zahtevala potrebnih kreditov za spopolnjenje omrežja lokalnih želein c, ker sodi prav in opravičeno, da se tako povzdigne ekonomno stanje v deželi. Jako važno stališče je zavzela stranka nezavisnih radikalcev osirom ta. vnanjo politiko: »Balkan balkanskim narodom! V tem smislu hoca storiti vse možno, da se o jači in uremiči jugoslovanska vzajemnost ! Kakor rečeno: zvoki progi ama stranke, ki bo v podstavo novi vladi v Srbiji, niso nesimpatični. Će bodo besedam programa — Ne boj se, so, določ 1 sem jim zna menje, kedaj naj uderejo. Skriti eo tu v palači. Sedaj pojmo, poktži mi pot! — Počasi, dragi ban, je odgovorila Lu-kreoija, še ni vse na čistem. Ti poznaš moje pogoje. Jas jih hočem imeti vse na belem, si jih-li napisal ? — Sem, tu ti je pismo, je rekel Lučenao in izroči! Lukreciji zamotano polo. — Čakaj, da vidim, je-li res tako, kakor sem rekla, zaustavila ga je Itilijanks, odprla papir in Čitala. radovedno, ker ni prav vedel, kam ga Lu- krecija vodi. _ Kaj todi, je vprašal ban, kam me vodiš todi ? — Molči, je šepnila Italijanka, sedaj boš videl, kam ? Za malo trenotkov sta prišla do malih vrat v mestnem zidu, Lukrecija je izvlekla iz nedrij ključ, se ogledala dva-trikrat, in ko ni videla nikogar, je odprla hitro vrata in p J vlekla za satoj bana Lučenca. Na labno se je pripognila k njemu in mu šdpnila : _ Sedaj, ban, so vsi zarotniki v najin h Ali mi ne veruješ, se je nasmehnil' pasteh, puBti vrata odprta, da bodo mogli Lacko, od kedaj si toliko nezaupna ? otožaiki na tvoj žvižg udreti eemkaj. — Jaz ne verujem nikomur, ban, ker ( — Kaj, zarota Be kuje v Prcdaničevi sem bila stokrat prevarjena. Oprosti mi to, hiši, je vprašal Lučenao začujeno. Ta gospod ali v tem ne poenam nobene izjeme. Nu, je bil zvesto udan kralju Sigismundu, kako po svojt dobro si napiBal, prav tako, kakor sem mi- bs je naenkrat zaBukal na drugo stran ? iprovede alila, sedaj »pojmo«! Lučenao je opisal svoj — Odkar je nehal biti ban, ee j« je na- Baa Lučenac je hodil nemirno sobi. Pričakoval je Lukrecije, da ga sprovede..... v gnezdo zarote ter zaloti vse zarotaika. j meč, zataknil si n:ž za pas, se ogrnil z lah- smehnila Italijanka. Ali molči s«daj, da nas Hkratu j-e vstopila lepa Benečanka. Stopila ja kiai plaščem in postavil kapo na čelo. Odišla ne čuje nikdo. Lukrecija je s a naravnost v pred bana ia ga vprašala : — Sč-li vse pripravil, gospodar ? — Ne akrbi, sem. — So-li orožnik^ -intavljeni ? sta doli po stopnjicah na dvorišče kraljev- Prodaničevo hišo, a za njo ban, čudeči s?, skega dvora, zatem na vrt, a od tu skozi kako je Benečanka poznala tu vsako Btopinjo. mala vrstica v sosednji vrt gospoda Ahacija Najprej sta prišla v teman hodnik. Prodaaiča. Gospod Licio se je ogledal (Pride s?.) * □a sledila tudi primerna dejanja, pjtem bo do-pritden dokar, da je t\ stranka veliko bolja nego je bil nje glas pred volitvami. Jz'asti mora iskreno teleti vsaki Slovan, da bi nova srbska vlada uresničevala princip »Balkan balkanskim narodomc s tem, da bo strogo odklanjala tisto varuštvo sovražnikov Slo-vais'va nad Srbijo, ki je za dobe Obreno-vičev, izlaati pa pokojnega Milana, vpropa-ščalo Srbijo ! Tisto varuštvo, ki mu je bil glavni namen, da se ne uveljavi princip »Bilfcai balkanskim narodom!« Tisto varuštvo, kupljeno za milijone, ki ao se lahko-živno trosili po rasnih raskošnih krajih Evrope, ni dalo da pride do solidarnosti med Jugoslovani lavno eato, ker ni hotelo, da bi biii balkanski narodi gospodarji na Balkanu, marveč je hotelo, da bodi to teren za gospodarsko in politično eksploatiranje od sirani — sovražnikov balkanskih na-rcd jv. Vsi naj bi bili gospodarji na teh tleh .e balkanski narodi naj bi bili sužnji njih ! ! V trojni smeri treba ds se gibljejo prizadevanja nove srbske vlade, da uresaiči svoj t r ncip : »Balkan balkanskim narod )m !« : a.) odklanjati je z vso energijo vsako poz-sanje neslovenskih vplivov v notranjo in vnanjo politiko Srbije: b) gojiti mora najiojalneje in najiskreneje odnošaje do dmz h slovanskih balkaoszih držav, in c) ohranjati si simpatije one velike države, ki je prelila reke krvi — ne morda za to, da si razširi tvoj teritorij, ali da bi eksploatirala gospoda? ski balkanska tla, marveč jedino in ravno v ta namen, da se enkrat uresniči princip, ki gaje vapre-jela nezavisna radikalna stranka v Srbiji: Balkan narodom!! To so peti, ki jih mora hodit: Srbija, ako res hoče priti do veljave — P i j e-monta na Balkanu! Na lo je Witte izjavil: Ravno iz tega razloga bi radi neresnico izpodbijali z resnico, in tajnost z javnostjo. Večim delom je bilo vsikdar pomanjkanje javnosti, ki je pro-vzrečalo, da so vzroki, ki so doveli do vojne, delovali dalje, dokler ni bilo prepozno, da bi se jih odstranilo. Naše sedanje delo je humanitarno in narodno. Samo radi glasu človekoljubnosti smo tukaj in svet bi moral vedeti, kaj da deiamo. Dolgo pač ne bomo zamogli vsega prikrivati. Jaz glasujem torej Rnsko-japonska vojna. Trst, dne 15. avguata 1905. Japonsko poročilo o vojnem položaju v Mandžuriji. Dopisnik londonskega lista »Daiiv Tele-grapht poreča iz Moji: Neki častnik, ki ee je povrn 1 cd fronte, je izjavil, da to pot dežerjs ni tako dolgo trajalo kakor prej, vendar je bila vs'ed enega edinega naliva dežela poplavljena in spremenjena v velikansko jezero. Sedaj je dež ponehal. Linevič je se vedno v nejasnosti o aponakem operacijskem nt crtu ter neprestano menja svoje dis-poz c e z namenom, da vara Ojamo. (Torej so tudi Japonci v nejasnem gleda niskega operacijskega otčrta. Op. ured. »Ei.nosti«). za javnost in zato vsprejemljem odgovornost. Mi hočemo igrati z odprtimi kartami pred vsem svetom. Vzi c temu pozivu \Vitteja so Japonci iz vzrokov, ki niso znani, zahtevali tajnost razprav. Witte se je udal po dolgem obotavljanju. Vkljub temu so se o seji priobčila poročila in v velikih potezah je bilo več poročevalcev obveščenih o teku razprav. Dopisnik londonskih »Times« poroča iz Portsmoutha : V soboto ob 3. uri popoludne so se pcoblešSeziei zopet sedli. Baron Komura je Witteju izročil neki odgovor, ki se pa ne tiče vseh pogojev, ampak samo enega predloga. Rasi so odgovorili, da se njihova pismena nota bavi z vsemi pogoji skupno ter z vsako zahtevo posebej } Japonci naj torej na enaki način odgovore, preden se priSao ustmene razprave. Rusi se zopet popustili. Ker se je unela razprava, potem ko so Japonci pretresli ruski odgovor, se iz tega sklepa, da Japonci ne smatrajo svojih prvotnih zaLtsv kaker ultimatum. Tak sklep ni pa zanesljiv. V resnici se zamore iz tega sklepati,, da niso Rusi in Japonci pridi i do sedaj v nobeni točki do jedra vprašanje. Vsi debata se je vršila le o formalnih stvareh. O kateri točki da so se pogajali, ni znano. Pogoj, o kate rem se je razpravljalo, ni bil ni odobren, ni b pijanskimi odklonjen. Japonci imajo oČividno pri tem dJočea načrt, vendar se o njih railogih zamore le domnevati. Sodi se, da hočejo iz enega ali drugega vzroka pridobivati časa. Kakor je znano, imajo Japonci bolj omejena pooblastila, nego-li Rusi. Zato morajo o vseh važnih točkah vprašati se le v Tokiju, dočim "VVitteju tega ni treba. Da so japonski pooblaščenci ruski odgovor šifrirali (spisali s tajnimi črkami), brzojavili v Tokijo, tamkaj rarš frirali in prejeli odgovor iz Tokija, petem ko ga je ceBar s svojimi ministri odobril, ta odgovor v Ameriki zopet raeš frirali, zato j? bil čaB med 10. uro dopoludne in 3. uro popoludne očiviino prekratek. Sodi s?, da se Japonci delajo, kakor da bi razpravljali in vzdržali v teku konferenco, dokler ne dospejo instrukcije iz Tokija. ščenci vstrajali pri svojem sedanjem vedenju in sklepu, da ne plačajo ni vojne odškodnine, ni da odstopijo ozemlje, potem je nada za mir prazna. Omejitev ruskega brodovja v vztoČni Aziji ni nikak pogoj, ki bi ga Japonska ne zamogla opustiti. Ta pogoj je vzbudil velikansko ogorčenje v Portsmouthu in v Pe-trogradu. Ni torej povsem neverjetno, da je Japonska stavila to zahtevo samo radi tega, da navstane ogorčenje, in da bodo Rusi mi- na se vso i slili, da so dosegli kako zmago, ako se Ja- Drugo menenje je, da hočejo Japonci konferenco zavleči, dokler pride nova odločitev na mandžurskem boj *cu. Rusi pa ie javljajo temu nasproti : »Naj se zgodi na bojišču kar koli, naj se dogodijo kakoršne- Vjetniki izjavljajo, da neprestano brzojavlja : kolj fcataBtrtfef gotovih zahtev ne vsprejmemo i nikdar«. Dopisnik izjavlja v Pttrcprad p} nove čete, ker da ne more s teianjo vojno silo vzdržati zvere z Vladivo-stokom. Mnogo čet je baje poslal od desnega na levo kr lo ter rabi praznine. konečno, da vlada v Portsmouthu turli menenje, da je konferenca novih čet, da ispolai | prezgociA| gfelicana, in da ni nobena stranka sedaj s? pripravljena na mir, tako da je obveščenil* Mirovna konferenca. dobro 85 nada na mir po sodbi krogov se zelo daleč. Podrobnosti iz sobotne seje mirovne Predlogi Witteja. konference. List >Echo de PflrB< poroča iz Petro Iz L nična javljajo: V" Portsmouthu je ! grada : Neka OBeb9' ki Je v zveBdb B dvo* b lo K' ncem minolega telna e;ino vro?e in rom> > "g°tov;la, da Witte ne odkloni tor-oblaki iluš.c eo pokrivali zrak. ( melno japonskih pogojev, ampak da bo eta- Na sobotni seji so najprej razpravljali o \vil vrato protipredlogov ter da poda izjave javnosti lazprav. Dopisnik »DaiJy Tele- da Je RuBiJa 8 cer zadobila «darcev» gr»pha« poroPa o tem nastopno: | poražena ni in zamore nadaljevati vojno ponska odreče tej tečki. Japonska poročila v teku razprav. Londonski »Daily Telegraph« je izvedel t iz Tokija, da so poročila iz Port9moutha v < nesoglasju. Dopisnik »Kokumina« pravi, da je vsa verojetnost za mir. Dopisnik lista »Asahi« poroča, da je Rusija pripravljena plačati raje več denarja, nego pa odstopiti kaj ozemlja. Vse se nahaja v dvomu in na-petcet je velika. Skoraj vsi členi s\eta starih državnikov (e nahajajo v glavnem mestu. Zbrano je tudi osobje. odpDslanatev. Uradniki vnanjega urada so do pozne noči na svojih mestih. Mejtem sili armada v Mandžuriji, i>?j se zopet prične z operacijami, in Ojama želi izvršiti svoj operacijski načrt. V minolem tednu je bilo nekoliko spopadov, i Japonci, od generala do prostaka, so navdušeni, da jih je težko zadržavati. (Čudno, Zdaj kar naenkrat tako navdušenje. Zdaj, ko se morejo nekako sklicevati na mirovna pogajanja. Ali od Mukdena do začetka mirovne konference je minolo celih ' 5 mesecevr ne da bi bil Ojama izkoristil to! velikansko navdušenje in koval iz njega — ' zmage. Po tišini, ki je vladala ves ta čaB — j izvzemai praske med sprednjimi stražami — j na bojišču in po — japoncfrlskih listih bi bilo soditi poprej, da je O^ama še precej lahko zadrževal t sto velikansko navdušenje i svojih generalov in prostakov ! Op. ured. »Edinosti«). Vojna ali mir ? Iz Grodcjadana v Mandžuriji so dne 8. t. m. sporočili petrograiskemu listu »Novoje Vremja« : Splošni položaj je deloma podoben kontčnemu trenotku rusko-turške vojne, ko se nam je zabranilo iti v Carigrad. Sedaj predstavljajo vse tri ruske armade znatno silo, ka:ere si Japonci ne upajo napasti, ker bi mogli hkratu izgubiti vse, kar so doseg'i. Ta ruska sila se je iaveibala po neverjetnih naporih tekom enega leta, v katerem se je Kuropatkin ifogibal VBabi odločilni bitki z Japonc:. Stari reservUfci, ki so že pozabili j vso disciplino, so postali jekleni vojaki. — , In Btdaj, v tem trenotku, vznemirjen vsled poraza R ždeEt7enskeg8, ponuja RooBevelt svoje posredovanje. Dal Bog. da konferenca v Portsmouthu ne bi poBtala slična oni v Berolinu. Transvalska \ojna Angležke je t ajala tri leta. Prve dve leti s:a bili za Angleža nesrečn-', da, celo sramotni. Angleži so talen- ; tiranega vrhnfga poveljnika Roobertsa zamenjali b eurovim Kitchenerjem, ki je sjajno; dovršil vojno. Ako bi bili Angleži po prvem letu vojna, za časa nesreč in škandf 1 jv, opustili nadaljevanje boja — tedaj bi bili na vseh koncih in krajih sveta doživeli nečuven polom. Pomisliti je treba, kar pravi Anglež: da tisti izgubi, ki popusti igro. Dogodki na Ruskem. Parižkemu »Tempsu« so sporočili iz Petrograda, da Be bo v prihodnjem Po pr srčnem pozdravu je Witte izročil i Witle me re vspr.jeti ni plačanja Japoncem pisan odgovor, kije bil priprav- voJne odškodnine, ni odstopa kakega ljen že 24 ur. Komura ga je prejel z' ^ Priatal bi Pa' da Ruaija aamenja uljudn m poklonom ter se zahvalil V.tteju. Sahalin z delom Mandžurije med Od enem se je pa pritožil, ker da razprave n.«*o popolnoma tajne. Kusi eo odgovorili, da so on opez i isto glede tak h poroč i, ki njih objava n: ugodna za Rusijo. Tako se nahaja v ameriških listih podrobno poročilo, da je \Vitte najprvo prosil Komuro za premirje ter nu no utemeljil to svojo zahtevo. Odposlanec mikadov da je obfalovaje odklonil premirje. To je poveem nere<*n čao, ravno tsko neresnično kakor trditev, da je W;tte takoj po vsprejeina ja ponekih pogojev brzojavil Rotheohildu v Pariz in neki banki v Antverpen. Witte je izjavil, da so mučna za Rusijo taka, verjetno glaseča se, a absolutno neresnična poročila. Japonski odposlanci so izjavili, komaj možno udušati take govorice. in Sibirijo, ter da odstopi Japonski kitajsko železnico. Razun tega bo predlagal, da devuli Japonski kompenfacijo za vojne 6troške, na način, da se Japonski prepuste carine. S*lep miru je terej možen, ako Japonska res želi sprave. Angleška poročila o položaju. Djpisnik londonske »Mornmg Poet« poroča : Na štiri urni seji minole sobote eo razpravljali o vzrokih vojne in o bodočnosti tednu toda1 Vlš l° novo posvetovanje, na katerem steri car definitivni sklep glede ustave ter dolnči, ' da Be ustavni maniset proglasi dne 22. ' ozem avgusta t. 1., na obletnico k rata preatolona- otok I slednika. i Amurjem L'st J® da epecijelna vztočno vprašanja še niso rešena, to je : volilni cenzus, volitev oziroma imenovanje predsednika državne dume »n pa vpiaš»nje, je-li predla-j gati carju semo giesovanja večina ? ! Avstro-ogrska in srbska trgovinska pogodba. Biligrajaka >Štampa« je piiobčila po-! goje, na temelju katsrih je Avstro Ogrska pripravna skleniti trgovinsko pogodbo s Srbijo. Ti pegoji to nastopni: 1) Avstro- Koreje.' Rudija noče dopustiti, da bi Japon- Ogrska ni naklonjena skleniti veterinarje ska imela protektorat nad Korejo, vendar konvencije. 2) Glede izvažanja živine vsake hoče v tem oziru dat: Japonski neke konca ' vrste je Avstro Ogrska pripravljena sporazu- med glavne zahteve ! meti se s Srbijo na temelju določenega pojde Avatro-Ogreka pod avojo minimaim carino (K 6 30 po kvintalu). 4) Trgovinska pogodba bo na temelju predatoječih pogojev tarifna pogodba. »Štampa < označa te p r goje avstro-ogrske monarhije kakor zmago avstro-ogrskih agrarc3v, in meni, da so s tem oškodovani trgovinski interesi Ogrske in uničeni oni ogrski trgi, ki žive od izvozne trgovine Srbije. Ako Avstro-Ogrska popolnoma ne spremeni svojih pogojev, se Srbija uravna brez pogodbe ter bo morala za svoj izvez živine in svoje poljske pridelke iskati drugih trgov. Češki socijalisti v Brnu za češke šole. Iz Brna javljajo: V vrtu »Delnickega dona< se je minoli Četrtek vršil sbod, ki ga je sklical ek^ekutivni odbor I. Tulil, okraja, Razpravljali so o kulturnih nalogah Eocijalne demokracije in o spopolnjenju češk li šol na Moravskem. Poročevalci : tajnik Vat k in delavski uredniki Spera, TuBar in Stejskel ho izjavili, da češki Fosijalni demokratje m c-r a j o pošiljati svoje otroke v češke ho le ter da ostro obsojajo nemoralno, sistematična agitacijo mestnega Županstvo, ki lovi češke otroke za nemške šole. Po principu, ki nam je vsikdar vod:len; da namreč tudi političnemu nasprotniku izrekamo priznanje, čim se je potegnil za dobro in pravičeo stvar, beležimo z zadoščenjem tudi ta čin češke socijalne demokracije. Mnogokrati smo čuli v prejšnjih dobah spo-čitanje ol toaijalne demokrac;je, češ, da je krivično to, če hočejo- >narodnjaki« nekako izobGati socijalno demokracijo iz narodove skupnosti. Xu, čtški socijalni demokratje v Brnu so pokazali sam š'jenikcra pravo pet, po kateri morejo d* finitivno onemogočiti vsak: eventuvelni poskus izobčevanja. Če bo nasu socijalna demokracija postopala po tem brn-skem izgledu, <5e bo naB'.f>pala očitno za naravne pravice Bvojega lastnega naroda, potem jej nikdo ne bo mogel odrekati popolnega d -movinstva v tem naredu. Soc:jalni demokratje bodo tvorili pač posebno politično skupino, ki bo Lfia boj z diugimi političnimi »tran-kami, ali vedno kakor pravoveljavna organizacija v okvirju nareda z veemi pravicami, da enako drugim organizacijam ekušajo uveljavljati svoja načela. Peti splošni katoliški avstrijski sho postopanje proti neprijatelju, ki napada cerkev, javno in tajno. Za dolgi visto let pe iziasli iz krogov intel -gence razntša tudi mej delavat?o in mej niže sloje prebivalstva bojni k!ic »Proč od Rima«. Ponovno- ie se je v javnih listih zaaramoval najsvetejši zakrament in javno se aguira proti nerazdniženju kataliakoga za kona. Da bi se onemogočilo kriatijansko vzgaja aj a otrok, se je letoa uatinovilo društvo: »Svobodna šola«; in konteno zlorabljajo v« ekrat Ijud-ki zafetopniki svojo imuniteto in svobodo govora, da nekažnjeno napadajo cerkev, njene nauke in njene alu žabnike. V očiged tem nevarnostim je odbor ta katoliški bhod, v soglasju s škofi, sklenil przvtti katolike Avstrije na peti splošni katoliški shod, ki se bo vršil meseca novembra na Dunaju. Drobne politične vesti. Cesar na vojaških vajah na Tirolskem. Z Dunaja javljajo: Povodom vojaških vaj na Tirolskem, obišče cesar tudi BjlcaD, kamor doBpe dne 21. t. m. Cesar aa ustavi v mestu do poludne, prisostvoval bo maši v župai cerkvi, delil avdijeaoe ter pregledal mesto. Opoludne bo nadaljeval vežnjo v Mendolo in Romeno. sije. Koreja ne spada I Japonske, katerih noče Rusija priznati. Kri- vila, to je, da je tični točki sta temveč voni odškodnina in vsake vrBte 'odst-p zemljišče. Ako bodo ruski poobla- Avstrijo. 3) Glede uvažanja žita iz Srbije ne ste- določi se, koliko glav živine da eoce Srbija na leto uvoziti v Domače vesti. »SloTenec<, »političen list za slo venski narod«, ki ima v svojem programu ne le odrešenje n?š?ga naroda v narodn°m in materijalnem obziru, marveč tudi izveli-čanje istega, pripomnja ca neko naša apc-etrofo na »ljubljanske kroge« : »EJinoet« tudi ob tej priložnosti mora pokazati svojo nevednost, ki postaja smešna, kadar se ji pridružuje zlobno e t«. — In potem: »Na to odgovarjamo, da poslane! »Slovanske zTeze« pri junk-timu niso imenovali Trsta za sedež italijanskega vseučil šča. »Edinosti« se nekaj sanja. Na; molči o stvari, kateri ona ni še nič koristila in bi ji utegnila v svoji klepetavi omejenosti samo škodovati«. In li-t, ki tako p;se in zavija, se potem še škandalizira nfcd surovostjo kakega ljub ljanskega tovariša, če ga obaiplje s psovkami £ la »jezuit«, »falctsk;« in »barabski«! S tako pisavo nas gospodje okolo »Slovenca« gotovo ne prepričajo. Sicar pa izjavljamo, da se ne bomo izogibali nobeni polemiki. Na tako pisavo p«, kako- jo rabi aS ovenec« ne odgovarjamo, ker bi ne bilo združljivo z dostojanstvom in častjo našega lista... ! Le eno pripombo. »Slovenec« pravi, da se »Edinosti« »nekaj sanja«. Mi pa verujemo »Slovencu«, da on ni sanjal, ampak da je ravnal ob polni zavesti, torej — mala fides, ko se usiljuje poslancem za branitelja, ko jih »Klinostc ni napala. Tržaški odbor za organizacijo udeležbe na slavnostl odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani poživlja naša dru štva, naj nemudoma zaprično z agitacijo za udeležbo. Za pojasnila naj se obračajo do predsednika g. dra. Edvarda Slavika ali do ta nika, g. Frana Kravosa (oba v »Narodnem domu«). V včarajšaji vesti o konst luiranju tega odbora je izostalo ime g. Josipa Rože, ki je tudi izvoljen odbornikom. Slavnost odkritja Prešernovega spo menika. Spored slavnostnih prireiitev povodom odkritja Prešernovega spomenika dne 10. septembra 11*05. v Ljubljani. O b 10. uri dopoludne se zbero društva in odposlanstva pred »Nerodnim domom c. Ob polu 11. uri dopoludne odkorakajo društva in odposlanstva v določenem ledu po Frano J^iefovi cjsti in Prešernovih ulicah na slavnostni prostor, kjer ob 11. uri dopoludne zapojo ljubljanska pevska društva pod vodst^ om kon-.rtaega voije profeEorja Ma.eja Hubada Ant. Ned\oiovo kantato »Slava Prešernu«. Po kantat bo gcnoll člen oibora, dr. Ivan Tavčar slavnostni govor, nskar sa odkrije spomen k. Nt to se bodo vrstili go o i slovanskih odposlancev. K<'2Čn> prevzame, po odboru pozvan župan Ivan Hribar spomenik v last in varstvo mestoe občina liubjanske in pe\^:a druš;va zapojo jo Kamilu Mašku uglasbeno Prešjrno o pesem »Strunam«. Društva in kcrporscije odkorakajo petem v pokloost »enem pohodu m mo spomeoika po S.-. Petra cesti, če£ jubilejski mcs., po Kop tarjavih uhcah, YTodnikoveai trgu aimo Vodnikovega spe men ka, crz Mestni, Stari tre; n Sv. Jakoba trg, po Trubarjevih ulicah, po Bregu čez Turjaški trg, po Gosposkih ul eah, po zt čni n severni strani Kongresnega trga. p> Šelenburgovifc ulicah, po Kot ' )v h ulicah m m o Valvazcr,evega spomfjaika in p:> B e.\v»;ssovi cesti pred »Narodoi dom«. Ob 7. uri zvečer: komsrsi t »Narodnem ifoxu«, hotelu »Ilirija«, hotelu »L!oyJ« in v gostiInei »pri Novem svetu«. V L ubijani, meseca avgusta li»05. Odbor za postavljenje »Prešernovega spomenika«. C. in kr. poletna eskadra. ki se seds. ta-aja na liski, pride najbrž dce 17. t. m zjutraj v naše pristanišče. S pokopališča pri sv. Ani. Od *v. Marije Migialsne spodne nam pišejo: Ka-mooe; I. je po nareč lu dotične rodbine napravil spomenik na nekem grobu. Rodbina ni ime a kaj prigovarjati izvršenemu delu, dok er je ni ztčrl na grobu hujskati neki znaoi svečenik došli iz Istre in imeco7ani od ultra', beralne itali'aoske camorre. da si je gotovo tud v Trstu dovolj svečenikov, ki bili vredni tistega mesta na pokopališču. Je pač to ljubljenec po srcu camorre. Mi ce bi cmenjaii tega dogrdka, ako bi oni svečen k, ki toliko rad kritikuje tuje pragove, delal Fe sv o"o metlo tudi pred Iastaim prrgom. Gledal naj bi raje, da bi primerneje vršil svojo službo — tako da bo ustrezal verskim potrebam ljudstva in da bo koristneje za cerkev in vero. K njegovim propovedim v cerkvi ca pokopališču ob nedeljah po 8. uri zahaja — z malimi izjemami — le domafe, terej slovensko ljudstvo. Kakor pa da Š9 ni dovolj absurdnosti v tem, da propoveduje temu ljudstvu v jeziku, ki ni materini jezik po slušalcev, govori rečeni propovednik v teko — »\hcki italijanščini«, da je jednostavno iluzorno in brez koristi vse njegovo propo-vedovanje. Mi smo čuli celo tudi tržaške Italijane, ki so rekli, da težko umejo tega človeka. Kako naj bi ga umelo potem naše domače ljudstvo, ki pozna nekoliko le tisto tižaško italijanščino ? ! Torej, dragi gospod kritikovalec ptujih pragov, skrbite torej najprej, da bo vse lepo v redu pred vašim lastnim pragom! Cesarjev rojstni dan. Veteransko pod porno društvo nas proBi, naj objavimo, da priredi na predvečer cesarjevega rojstnega dne slovesen obhod po mestu. Društvo vabi člene, prijatelje in patrijotične kroge v obče, da sa mu pridružijo. Zbirališče bo pred društvenimi prostori : Largo Santorio štev. 4. Sneg na Koroškem in Kranjskem. V soboto z'utraj je sneg pobelil vrhove koroških planin in se je temperatura znižala na 10 stopinj R. Tudi po gorah nad Kranjsko goro je zapadel sneg zelo nitko. Slovenska zmaga t Slov. Grradeu. Na volitvi v okrajni zastop iz ve eposestva so včeraj zmagali Slovenci. Ker je tudi v kmetskih občinth zmaga gotova, bo večina v okrajnem zastopu slovenska. (Do sedaj je bila v tem zastopu menda enakost med slovenskimi in nemškimi ghs)vi). Razveljavljene občinske volitve. Ie Celja poročajo, da so razveljavljene občinske volitve na Teharjih. Razlog je, ker ni bil imenik na ogled štiri tedne. Upati je, da tudi na bodeč h volitvah zmagajo Slo venci. Tudi ormoške volitve so bile razveljavljene iz istih vzrokov, kakor one na Teharjib. Nečuveno! Rozalija Piščanc, stanujoča v Rojanu šf. 223, je BinoČi ob 9. uri in tričetrt rodila dete m štega spole. Ob 11. uri in četrt, to je poldrugo uro po poroiu, se ja pa stanje porodnice tako poslabšalo, da je babica vsa v skrbi poslala porednič nega moža Justa P ščanc, naj gre hitro po zdravnika. Ml ž je šel, a ker ee v istej pozni uri ni vedel kam drugam obrniti, je šel na zdravn šio postajo. Tam je prosil zdravniške pomeči ;d povedal, kaj da je ženi. Zdravnik pa — ia to je ravno nečuveno — je cdgovoril, da ne gre, ker je — predaleč. Zaano nam je, da društvo »SjCieiA delia Pubambul&nza e Guardia med cat do biva precejšnjo letno podporo iz občin ke blagajne, a znano nam je tud', da so tudi RojanČanje — tudi če stanujejo pri Piščan cih — tržiš ti občinami in d i torej i oni prispevno k tej podpor . Z .tj se nam pa zdi nečuveno, da sdravuik lega društva odreče svojo pomoč — pieebno pa še v slučaju, kjer je ta pom Č nujno potrebna — bolnemu človeku iz tega edinega vzroka, ker ta stanuje predaleč. JuBt Piščanc ee tedaj ni vedel kam obrniti. K sieči je debil človeka, ki mu je svetoval, naj gra na pomožno postajo društva »Igea«. In res je tamošnji zdravnik šel a Piščancem, čeravno je bilo ujema šs dalje, nego j a onemu se zdravniške postaje. Društvene vesti in zabave. Telovadno društvo »Solkanski Sokol« priredi dne 20. avgusta t. 1. svojo veselico v Grgarju s aiedečim vsporedom : 1. I. Aljaž: »Triglav moj d;m«, poje pevsko bralno društvo »Orel« iz Trnova. 2. P. Hug. Sat'.ner : »Ves?Ii zbor«, poje Sokolski pevski zbor iz Solkana. 3. Vikt. Parma : »Čolničku« mešan zbor, p »je Ćepovanski pevski zber. 4 H. VogriČ: »Pomladni cvet« maz., svira famburaško društvo »Vila« iz Ćepovane. 5. *** : »Na straži«, poje pevsko-bralno društvo »Orel« iz Trnova. 6. Ant. Forster: »Domovini«, poje Ćepovanski pevski zbor. 7. V. G. Brož : »V sledkoj sanji«, val., sv,ra tamb. društvo »Vila« iz Oapovana. s. Iv. pl. Zaje : »Hrvaticam«, poje Sokolski pevski zbor iz Solkans. 9. Telovedba: a) proste vaje, b) v»je na crodju, izvaja »Solkanski Sok:>U. Po telovadbi ples. Veselica prične točno ' ob 3. uri popoludne. Odhod Sokolov iz Solkana ob 1. uri pop. Ob nastopu Sokolov in k plesu bo svirala Sokolska godba iz Prvačine. Vstopni* a na veselico 40 stot., k plesu v venčkih 6 kom. 1 krono. — Na obilno udeležbo aljudno vabi ODBOR. I Shod »Zaveze jugoslovanskih udi teljskih društev« v Puli. Is Pule poročajo, da je bil shod miojoštevilno obiskan, j V nedeljo je imel upravni odbor »Zaveze« svoje saupno posvetovanje. Včeraj je bilo posvetovanje delegatov. Dines se vrši pa glavno zborovan'e. Droštvo »Naprej« v Dornbergu priredi dne 3. saptembra veselico z veliko narodno igro in plesom. Slavna bližnja društva s:» naprošena, naj ne uprizore isti dan nikakih veselic. Pcdrobno3ti in program se objavi pravočasno. Koledar la vreme. Danes: Rok, spozna-valec; Branislav; Nemira. Jutri: Liberat, opat; Davarad; Majda. Temperatura : ob 2. uri popoludne -f- Celsius. Vreme: lepo. Ako je rekel Paul de Lagarde, da je v sramoto za njih, ki nahajajo boja le ta?, kjer diši po prahu in lete kroglje, pa moramo mi sa do t .vit', da poezijo boja, željo po moči, ki vzbuja v nas nado m giorijo bjj>, nahajamo daleč od krvav h bojišč, na bojnih prostorih — kultur?, kjer zmaguje plemenitost nad brutalnostjo, čednost nad umazanestjo, zdravo nad bolnim, lepota nad grdobo, večnost nad začasnostjo. Naš čas je spopolnjen od tega boja — torej je tudi nada do zmage. Moramo-li naštevati vse te kulturne boje in zneage? Ako hočemo spoznati pov-zdiganje rase kultur?, zadostuje, da navedemo nekatere ustenove in organ isacjp, okolo katerih se zbira prizadevanje po pridobivanju omike. To so narodne č.talnice, koncerti, šo!e, večeri s predavanji, šolske predstave, zbirališča trgovstva, zbirke umetnosti. narodne igre, boj proti alkohol zrnu in tuberkulozi itd. Vse te ustanove in organizacije, ttremeče navzgori, so v službi kulturne ideje. (Pride se.) Kazne vesti. Potres v Macao Iz Hongkoaga poroča Reuterjev biro, da je bilo m nolo eoboto v Maceo skozi devet ur neprestato čuti potrese, dva sta traja'a calo po več časa. Javni parki eo b.li polni ljudi. Kitajski duhovniki prorokujejo p"»gii mesta Maco Parniki, ki odhajajo v Hongkong, so napolnjeni z be-guoci. Tudi v Hongkongu je b lo čuti lahke sunke. — Macao je portug žka kolonija v vztočai Aziji ob ustju Tigrove reke, 104 kilometre južao vztočno od Kantona in (30 kilometrov južno-zapadno od Hongkonga. Nek laj je bilo mesto Macao sred šče vztočno' azijske trgovine. Kultura v telovadstvu. I. Slovenski »Sokoi«. 0 Ako se oziramo nezaj na težavno pot, ki jo je imelo hoditi slovensko Sckolstvo, potem nas mora navdajati čut pravega po-noaa. Dosegli smo lep cilj : pod sokolsko zastavo se je zbrala mnogoštevilna četa! j Zadnji vsesokolski izlet v Ljubljtno nam je pokazal zopet, koli velikega dela se raduje našo telovadiko življenje. Ali, čim š.rši postajajo krogi k slo-' venski telovadbi, tem veča pc&tsja tudi ne varn03', da bi prvotna telovadssa m:sei ne prodirala z jednako močjo, istotako, kakor vrelec topiine iz tal izgublja v dulji na svoji moči. Tu prihajajo druge misli, želje in nade ( ki križajo našo mise'. Mari ne doživljamo vsakega dne, da sport v različnih oblikah škoduje udom slov. telovadba ? Tu pa velja, da nacijonalni misli telovadi e pridružujemo vedno novih mečij, da na počivamo in ie mirujemo, ampak neprestano moramo stati na straži z vedno ponovljeno energijo, da to, kar je vzrastlo p o nosno veliko in močno t u dji silno — ostane! To naj si dobio zapomnijo načein ki, vaditelji in predtelo-vadc', ker oni so prvoboritelji Sokolstva! Ia njihova dolžnost, je skrb za obstmek in preevit istega! II. Dviganje naše narodne kulture. In vendar je gotovo, da skozi življenje ntšega naroda šepeče nekaj tajinstvenega, neio šepetanje zahteve, ie je nade in pričakovan a — nekaj, kar se poraja iz hrepenenja po višjem! Iz vssh pridobitev na ptteh nsšega ž vljeaja, polnih sarbi in truda, bi se radi povzdignili v svitleje višave, do č šteje radjst . Rači m remo da nas in Lasa narodno ž.vijenjo vabi nov dan k novim obrežjem živ- Zadnje brzojavne vesti. Srbska skupščina. BELIGRAD 15. Na včerajšnji eeji skupščina je ministerek' predsednikSt janovic iz avil, da bo vltda v smislu programa samo-atojnc-radikelce strsnke vcd''a vladae posle in p »bližnji pr. gi&m delovanja pr'ooči a skupščini sa le na jessn. Na mesto Mike Pop>v:1> in nioCl kuhinje, velikim prostorom za drva in nekoliko vrtom ter vodo je na prodaj. — Naslov se izve v »Gostilni Trošt« nad ro-janeko cerkvijo. i ftarodni kolek je vSobiti pri upravi TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA ot RlSPARMlO 5 ■ IBLUUNIE PO N AIMODCRNEJSIB !ABTE?AB katalogi brezplačno Najbolje KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic. Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje iii čiščenje svetilk na plin ob časa selitve. Neprekosljiv« ) plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. ^ Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. Na prodaj je voz uli takozvana žardi-ujera v dobrem stanu in j»o nizki <*eni pri Franu Meden v 8v. Križu pri Nahrežini. Na Hiri vranji'" Izvirna šaioigra „nC KIIUI Vlctya. v enom dejanju je ravnokar izšla, ter se vdobiva po oO st., po ]M»šti 10 st. več pri spisatelju in založniku Jaki Stoka. Tr^t. uli<*a Giorgio Galatti 1*. Mnrana'4 se zove tekočina ki je edini 99IVIUI dIId preparat za pokončanje ste nic in druzih hišnih živali. Škodljiva ni ne zdravju, niti predmetom I)ol>iva se v miro-dilni«'i uli<*a Farneto šL 33. mnnfl hektolitrov vinskih sodov v vsaki • UUU velikosti od 5 — 70 hektolitrov prodaja p<> jako zmernih eenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Križevac. Gramofon pri upravi >K pripraven se proda po ceni. 1 i n< »sti«. za kako gostilno — Naslov f Najvg-odnejši pogfoji f • • =1 za zavarovanje. E1>IXA zavarovalna družba ki ima. slovenskega i\mm zastepnika v Trstu Zava rvje na življenje in na dol.tdke — na r se načine po zelo nizkih postankih Natnnčneja pojasnila daja glavno zastopstvo za slovenske dežel v Trstu, ulica Torre Bianca št. 21 I. nd. iMtiejroTa oirajua zastopstva t vseli mestih in vvečjili krajil. MloHir vješt komptoarskim j »oslov ima go-»illclUSL* vori hrvatski, njemački i talijanski, traži mjesto. Naslov kot uprave »Edinosti«. I oni nova hiša z dvema stanovanj ama [»o 1 sol m) in kuhinjo ter nekoliko vrtom je na prodaj. Naslov pove „Gostilna Tročt« nad rojansko »-erkvijo. pem kraju v mestu, jako dohro vsj»eva se pr«»da z lx»gatim inventarjem. Naslov pri npr. iEd.« ftn^tilna na ,ako ,ei' UUbllllld ki ]ak(J d<)i Pisarna dr.aJ. Ahram tu 0. Ryhaf se preseli dne 16. avgusta I. 1905 v ulico Campanilest.il = (Trg Ponteroso). — Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apno, živo in uga&eno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati koti-k u ren ce, p ri t vrdk i Tržaškim Slovanom! Podpisani ima čast javijati častitira tržaškim Slovanom, da je prevzel v svojo last o! »če poznano kavarno „UKIVEItSO" nahajajoeo se na trgu pred veliko vojašnico (na desni strani »Narodnega doma.). — Ta kavarna ho povsem na novo urejena. Na razpolago slav. občinstvu je moja kavarna preskrbljena z vsem, kar spada v kavarnarsko stroko in sicer vse najbolje kakovosti. Ze sedaj imam vsakovrstnih slovanskih časnikov, a bom istih naročil ^^ še, ako bodo moji častiti gosti to zahtevali. I Priporoča se uda ni £ FRAN BOJC, jf J ^^ ■ kavarnar. K. grof Strassoldo v Strassoldo na Primorskem, spričuje, tla jo ž.e-lodćne bolečine. vsled katerih je trpel dve leti, odstranila edino le uporaba (tudi odvajalno) želodčno tinkturo G. PICCOLIJA, dvornega za-lagatelja Njega Svetor.ti in = lekarja v Ljubljani. = 1 steklenica velja 2<> stot. insevnanja naročila točno ——— izvršujejo. - ■■—- Podpisani priporoča svoj iskušeni železni plug s kolesi za oranje na polju, pri b raj dah in drevju, za pletev. zasipanje, zri vanje itd. samovodilen, preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane ikropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehjlve vinske stiskalnice. Ž IVI C, inženjer - Trst Skladišče— trgovinska ulica 2. © Caro & Jellinek © Trst ul. Romagna št. 2 Trst 1 TELEFON it. 1627 ■ ■ ■. 9 PoMnice: Dunaj, Budapešt in 1 Lvov. = Zastopstva na vseh glavnih trgih - tu- in inozemstva. = Se pr poroča za preskrb ljenje seljenj sfe zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo t'»li v mestu koli v tu in inozemstvu. Za bolne na želodcu. 111, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, nnkljivih. težko pr'-1 nvnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n pr. Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Vsakem i vž vanje pomanklji želodčni katar, želoder» : * . želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zasliženje priporoča se dobro domače ...lo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let pre-sku-eno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To zeiično vino je sestavjeno od izvrstnih, zdravinomočnih zeliič In dobrim vinom, jači in oživlja c prebavni sistem čoeveka ZeliiČno vino odstranjuje vse nerednosti ——v krvnih ceveh in denje vspeino novo napravo zdrave krvi. — S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali._ Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedi ji vimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri *e pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. Zapiranje človeške potrebe ščipanje, bitje srca, nepanjein tudi strme- rauici m sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) z= pive == v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi nje krvi v jetrah. se sč zeliščnim vino uemu zisteniu povzdigo in odstranja iz želode se sč zeliščnim vinom hitro in voljno. ZeliiČno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebav- " ~ a z lahkim čiftilon« človeka vse ničvredne tvarine. iz tovarne Bratov Reiningh&us Steinfeld pri Gradcu. z*ioga Jftattonijeve giesshublcr vedno sveže kisle vode po zmernih oenata pn ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. tO. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, slal»e prt-l>a\e. pomanjkljivega naraščaja krvi in bolebnega stanja jeter. ^ Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnoitjo kakor tudi pogoni i glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Jf Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. j/^ Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vzpodbuja močno menjavo snovi, povspesuje in izboljšuje uarjenie krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodajale v steklenicah po K 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skedn ti aro, Vodnjanu, Pulju, Labioju, Cresu l ernomblju, Metliki. Novemestu, Trebnjem, , Kamniku. Skotjiloki, Kranju, Tolmiu, 1 arceulu, Štanjelu Codroipo, St V du . Pordenone, Motta di Lirenza, Treviso, Lošinju, Arbe, Novi. Cirkvenija, Ogtilin. ibarjt tisani, Portogruaro, Liliji, izubijani, ob Tagliamentu, ------- , . .- Vrbovsko, Karlovac. .Tasta. Samohor, Brež.ce, Kr^ko, Podčetrtek. Pregrada, Rogatec. Lelje, i .1-berk, Radovljica, Tržič, Tiviž, Rigolato, Piefe di Cadore, Serarolo, Long«rone: Be luno, Co-negliano. Padovi, Chioggia, Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vjeh drugih verjib ali manjših krajev Istre7 Dalmacije, cele Avstro-Ogrske in sosednjih deželah. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni cem v v»e kraje Avsiro-Ogrske. Svari ae pred ponarejanjem! Z»h'.eva naj se izrečno M" Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. Pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in ===== državne uradnike = Pošiljatve ?sate Trste po stalni Mi premuini. W Proračuni brezplačno. F1LJALKA c. kr. privat. AVSTK. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na naslovljena Izplačilna pisma proti 4 dnevni odpovedi 21 /. » 8 > > 2%°/. > 36 » » 3n o ■a blagajniške nakaze prinoscu proti i dnevni odpovedi 7« » 30 » » 3°/o v z atili napoljouih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°(1 , 3 mes. „ 2V'0 . « . 2 V«0/* Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stnpi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odp »vedi. liancogiro v kronah z 2,'s°/o takoj v kolikor na razpolago Krone in z ati napoPonl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, k'»ji se stavijo od časa do časa in sicer po luka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Buiimpešto, Brno, Karlove vari. Reko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb: Arad, Belice, Gablonz. Gradec, Hermanstadt. Inomost. Celovec, Ljubljano, Line, Olomnc, .Saaz, Solnograd prosto stroškov. 5'e bavi s kupo ranjeni in prodajo deviz, drobiža in vrednoatij. Sprejema izti rje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi v^eh drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih, Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohranu vrednostne listine, /.lat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca a' ltalia*4 v italijanskin lirah ali v kruuab po dnevnem kurzu. w — „S ANU S" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MINI, Trst Barriera 28 >LAVUAa sprejema zavarovanja člo-▼efkejra življenja po najraznovrsujejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarnvalmca. Zlasti je ugodne zavarovanje na doživetje in smrt r zmanj^ujočimi »e vplačili. Vaak član ima po preteku petih pravico ao aiviaenae. let „S I a v i j a a 11 vzajemna zavaro?alna banta t Prani. — Rezernu foni 31.865-386 80 K. izplačane oUtoisme: 82,731.159 57 1. Po Telikomti drag* najemna maruroTulnicm naše dršare a rmeakomi aloraunko-narodno upravo. ▼m • Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarueso v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 lil 11 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižiih cenah. Skoda cenjuje takoj in najnkutneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. -— t^ — Dovoljuje iz čistega dobička izdatne ~»oduore ▼ narodne in občm»k >ns»tne --A.r.ent. —-----