i»i*i)in« nieirčno *9 Din. to lumeiu-»tvo 40 Dia — uo-deljaka izdaja co-|oletno 96 Din, ga inozemstvo 120 Din
Uredništva jo * Kapitarjevi al.6/IIl
SJ20 VEJVEC
Telefoni arednlgtva: dnevna alniba 209* — aočna !9H, >99« in Ztft«
Cek. račun : Ljub-I |una it I0.6S0 ib 10149 im mseratei Sarajevo 4tv. T^bV Zagreb štv. 19.011, Praga-Du naj 24.79?
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299»
1 shaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku
Več politične treznosti
Okrožnica eksekutive »nacionalne fronte«, ki je samo ena izmed številnih toalet, v katere se danes oblači slovenska opozicijo, kadar gre iz svojega kluba med narod, bi bila brez dvorno napravila mnogo zla v notranjosti države same, če bi je nc bili privlekli iz političnih katakomb in ji z obsevanjem javne kritike odbili rogove. V svoji mladi zgodovini smo prenesli že druge težave in bi se bili njeni roditelji morali že zavedati, dn takšen strup med ljudmi, ki so vajeni odkritega boja ne učinkuje. Posebno pa smo veseli, da ni škodovala ugledu naše države v tujini, kot jc bil brez dvoma njen namen, kajti samo tujina, ki ni informirana o položaju naše države in včasih kar hlasta za grozotnimi vestmi iz naše domovine, bi lahko šla na lim takšnim, povejmo kar odkritosrčno, bedastim pojavom v naši politični borbi. Toda, ko je inozemstvo izvedelo z.a vire in ie bil ta torpedo iz kleti prenesen na žarko svetlobo pametne presoje ter sc je izkazalo, da ic nabasan le s političnim napuhom, se je namuznilo in list prevrnilo. Postalo mu je takoj jasno, da gre le za čisto naturen pojav politične miselnosti, ki si je stavila vzvišeno nalogo, da žrtvuje vse, tudi državo, njen ugled in njen obstoj, za dosego golih osebnih političnih ambicij. Takšna miselnost je v zgodovini vedno in povsod obstojala. Vsak narod in vsaka država, ki je stremela naprej, je imela ž njo opraviti. Svoje dni se slični pokreti sicer niso oblačili v varljive obleke, ampak so celo radi videli, da so jih imenovali s pravim imenom. Pa vsaj to na stvari sami nič ne spreminja, saj gre le za zunanje oblike borbe, ki je vsebinsko stara in poznana in je bila včasih bolj viteška, v kolikor je danes bolj hinavska. Poglavitno ie, da tej miselnosti ono, kar je v narodu zdravega in tvornega, ne naseda in da ii ni nasedla tujina, ki baš jedoj — kot izračunano — zopet preži na vsak gib, ki bi ga lahko tolmačila kot dokaz naše slabosti.
Okrožnica torej ni dosegla svojega namena, ki ga naj naša javnost sama oceni in kvalificira, kakor tudi one, ki so jo razposlali ali s svojo politično malomarnostjo povzročili. Naj pa služi kot resen opomin vrhovnim voditeljem opozicije v Sloveniji, ki smo o njih osebnem rodoljubju prepričani, da naj v bodoče malo bolj pazijo, kaj se dogaja v opozicijskih nižinah med ljudmi, četudi redkimi, ki v njih še vedno gledajo svoje politične vzore. Lahko bi se namreč zgodilo, da vsled prevelike brezbrižnosti, ki v politiki nikoli ni modra, ali pa vsled nervoznosti, ki je ravnotako malo priporočljiva, postanejo žrtev nekontroliranih političnih strasli, ki jih morajo ravno oni brzdati in jih varovati pred neljubimi idejnimi priveski. Prišli bi v neprijetne položaje — kajti država še vedno vsekakor računa na njihovo rodoljubno sodelovanje — da bodo pred javnostjo nosili odgovornost za dejanja, h katerim podobne okrožnice proti njihovi volji hujskajo. Takšni pojavi, kot jc recimo izrodek eksekutive nacionalne fronte, pa zaupanje v politično modrost in uravnovešenost vrhovnih vodij, posebno pa v njihovo avtoriteto nad pristaši, četudi redkimi, resno izpodkopujejo, nc glede na to, da pri od njih odvisnih, četudi še tako slabotnih pokretih vzbujajo vtis, da je višek politične modrosti, da se morajo vse svetinje žrtvovati osebnim ambicijam. Uspeh takšnega političnega vodstva bi vodil v anarhijo — lasulja, ki je šefi opozicije v Sloveniji, toliko pa že lahko rečemo, menda še nimajo namena obesiti v svojo politično garderobo. Lahko pa se seveda tudi motimo, ker ne poznamo stopnje nervoznosti, pod pritiskom katere izdajajo svoja povelja.
Pa io so navsezadnje le vsakdanje resnice in bi ne izgubljali časa, da jih pogrevamo, če bi ne imeli pri rokah podatkov, ki okrožnico in njene zakonske, ali naj bo, nezakonske roditelje obsevajo še z neke druge strani. 2e svoje dni, ko je sedanja opozicija bila na oblasti in je nosila toaleto JNS, smo namreč čuli, kako si je s krivičnim ma-monom delala prijateljstva med slovenskimi narodnimi odpadniki v osrčju Slovenije in na severnih obronkih države. Takrat je pustila odlikovati z visokimi odlikovanji celo vrsto zagrizenih nem-škutarjev na vsej severni meji, medtem ko je stare slovenske borce z brazgotinami na glavi, ki spominjajo na dobo najhujših narodnostnih bojev, postavila pod policijsko nadzorstvo. Takrat je tudi iiho prenašalo, da so nemški hitlerjevci mogli organizirati svoj slovenski Gau s sedežem v Ljubljani, na Kočevskem pa pahnili slovensko narodnost v defenzivo v lastni narodnostni državi. Mi smo se. temu čudili in z nami vred vse slovensko ljudstvo, ki je živelo pod dojmom, da pomeni JNS narodno nevarnost na severni meji države in se je jc vsled tega tudi s pridom otepalo, kakor pred vojno liberalizma, ki je radodarno ponujal svoj dežnik vsenemštvu. Okrožnica in njena čudna ozadja pa sedaj odkrivajo, da so prve ljubezni vendar le najbolj sladke in da se ni mogoče odvaditi ukoreninjenim razvadam. Ne samo, da diši okrožnica po slogu, ki ga ie upeljal hitlerjevski minister za propagando dr. Gobbels in da uvaja v lepo slovensko izrazoslovje nova besedna bogastva, ki mu sicer ne bodo v čast in diko, ampak se ie s posebnim navdušenjem, ki so ga osoljevali svojevrstni komentarji, razpečavala med slovenskimi nemškuiarji, kakor da oznanja zarjo nove dobe in začetek njihovega pohoda — ne vemo kam. Naše nemškutarstvo sc je ravno zadnje tedne po vplivom te opojne droge ki jo je razposlala eksekutiva nacionalne fronte, silno razbohotilo, ker je zaživelo v pijanem prividu, da bo »vlada gangsierjev«, kot so imenovali može, ki jim je najvišje zaupanje izročilo vodstvo naše države, odšla in da se vrača na oblast, pod drugo lasuljo kajpada, ono stara prijetna družba, ki jim je prepustila, da šarijo po svoje po slovenski deželi in gradijo stebre za nemški most, pod oboki katerega bo še vedno dosti prostora za sladkosnedno gospodo, ki so jim osebne ambicije več, kot narodnostni ideali, za katere irpi in gara naš rod že stoletja.
Radi verjamemo, da je za miselnost, ki prevladuje v vrstah slovenske opozicije, čakanje huda stvar, naravnost neznosna, in da vsak nadaljnji mesec še bolj zrahlja razbolele živce. To je človeško in podrejenim plastem tega tudi ne zamerimo. Oni celo menijo, da stvari koristijo, če na zunaj kažejo živčnost in nerazsodnost, kakor otroci. Id nimajo polnega političnega razumu. Toda na šefih, nn voditeljih je, do tukaj vmes po
„7 mesecev smo zaman
CCl^Cllf^ Ganljiv klic abesinskega cesarja ZN
Ženeva, 21. aprila. TG. Na tajništvo Zveze narodov je prišel brzojav abesinskega cesarja naslednje vsebine:
»Italijanska vlada je v svoji noti dne 8. marca sprejela poziv odbora trinajstih, da se udeleži mirovnih pogajanj v okviru Zveze narodov. Toda njeni mirovni predlogi, ki jih je italijansku vlada predložila predsedniku odbora trinajstorire, dokazujejo. da italijanska vlada ne smatra potrebno, da bi držala besedo. Italija nima nobenega namena, da bi sprejela mirovna pogajanja v okviru Zveze narodov, kakor tndi ne, da bi se pogajala v dnhu njenega pakta .. .<
»V svojem boju proti napadalcu je Abesinija zaman sedem mesecev čakala ua ukrepe Zveze narodov, ki naj bi napravili konec krivičnemu napadu. Navzlic dobri volji članic Zveze narodov sankcije, ki so bile podvzete proti Italiji, niso rodile uspeha. Ker nadaljne, bolj nčinkovite sank-
Polom Zveze narodov
rije niso hile predpisane, je Italija izkoristila ras. da je vojno z neprestanimi kršitvami vojnega prava nadaljevala. Po toliki potrpežljivosti ima sedaj Abesinija pravico vprašati. ?e je načelo skupno obrambe in skupne varnosti le prazna beseda. Sedem mesecev se je Abesinija s svojimi lastnimi močmi zoperstavljala napadalcu. Danes je Abesinija bolj kot kedaj odločena vztrajati v borbi proti ničvrednemu napadalcu, dokler da ga it svojih meja nc prežene. Abesinija sc jc najstrožje držala vseh predpisov Zveze narodov in jc bila vedno na sporazum pripravljena v njenem okviru. Zveza narodov, ki nalaga v predvidenih primerih vsem članicam gotove obveznosti, da krivične napade onemogočijo, svoje dolžnosti ni storila.«
»Abesinija se še enkrat sklicuje na praviec, ki jih ima iz pakta Zveze narodov in pošilja vsem članicam iskreno prošnjo, naj takoj ukrenejo vse, da napravijo konec napadu, ki so gn vse skoraj enoglasno obsodile«;.
Napadalec triumlira
Razočaranje pri vseh malih narodih
Rim, 21. aprila.
Tukajšnji diplomatski krogi smatrajo, da Italija ni zmagala samo na vojaškem polju v Abesiniji, ampak da je dosegla popolno zmago v tej zadevi tudi na diplomatičnem bojišču. Včerajšnji sklep Zveze narodov splošno tolmačijo tako, da resolucija ženevskega areopaga ne pomeni ničesar drugega, kakor »besede brez vsebine in pomena«. V palači Venezia so prepričani, da se Zveza narodov lep čas ne bo več bavila z abesinsko zadevo in da ima Kalija proste roke, dokler ne doseže vsega, kar si je namenila. Anglija — tako povdar-jajo —- se je že tako globoko uklonila, da ne bo mogla več preprečiti, da ne bi Italija požela vseh sadov svojih zmag v Abesiniji. V Rimu sklepajo tudi, da Anglija ne bo delala več nobenega vprašanja iz Tsanskega jezera. Italijanski generalni štab napoveduje že. da bo italijanska armada v najkrajšem času prekoračila tndi tsansko cono in zasedla vso južno Abesinijo tako, da so sanje angleških imperialistov, ki so mislili, da bo mogla Anglija sama zasesti- izvire Nila in si tako ohraniti prosto pot iz Sudana na Rdeče morje, zaenkrat propadle. Ali Anglija upa, da bo za to dobila od Italije kakšne poilitične koncesije drugod, se ne ve.
Edena bodo pognali
Na vsak način smatrajo, da je politika gospoda Edena doživela popoln polom. Pravijo, da je Eden na zadnji seji Zveze narodov prvič moral ubogati direktive predsednika angleške vlade in je imel nekoliko solzav govor, v katerem je bila vsaka beseda v popolnem nasprotju s tem, kar je mislil. Oliciozni organi angleške vlade nimajo več besed, da bi Edenovo politiko branili. Sir Austen Cham-berlain, ki je bil Edenov politični boter, je postal protisaukcionist. Ministrski predsednik Baldwin je preteklo soboto proglasil bankrot sankcij Zveze narodov in kolektivne varnosti. Kancler državnega zaklada Neville Chamberlain, ki bi rad postal predsednik vlade, odklanja vsako odgovornost za Edenovo politiko. Generalni tajnik zunanjega ministrstva sir Robert Vansittart se le redkokdaj pojavlja v svojem uradu, ker je z Edenom popolnoma sprt. In tudi canterburyjski nadškof, ki je doslej pošiljal nad Italijo prokletsitvo za prokletstvom, se je zaprl v popolen molk.
Pač pa ima Eden še vedno podjx>ro laburističnega časopisja, ki očividno meni, da bo Eden le še zmagal, čeprav je to upanje popolnoma prazno, ampak je najbolj verjetna verzija, da bo Eden moral kmalu odstopili in prepustiti svoje mesto Hoareju, katerega je bil strmoglavil. S Hoarejem bi zopet prišla na krmilo zunanje politike konservativna stranka, ki že delj časa ni zadovoljna s
sežejo in povedo pristašem, kaj smejo in česa nc smejo. Šefi še v tako kritičnih položajih ne smejp izgubiti samoobvladanja in morajo zmerom vedeti, kic stojijo mejniki politične borbe, onstran katerih navadna politična borba, ki je za napredek potrebna, postane za državno in narodno skupnost kvarna. 2e zgoraj smo poudarili, da nikakor ne podtikujemo vodstvu opozicije v Sloveniji, o katerem še vedno trdimo, da je za procvit države in naroda vneto, takšnih zlih namenov, pač pa smo spričo odmevov s podeželja prisiljeni ugotovili, da so se jim njihovi pristaši, število ne igra vloge, izmuznili in dn izven njihove avtoritete brez vsake discipline počenjajo stvari, ki so državi in narodu v škodo, vodstvu opozicije pa v nobeno čast ne.
Nair.cn leh vrst je, da v smislu vrhovnega načela sedanje vlade, ki hoče biti pomirjevalna, predočimo kvarne posledice nedisciplinirane politične. borbe, ki vodi v čudne smeri, in da apeliramo na vodstvo opozicije v Sloveniji, da v svojih vrstah v vseh pokretih, naj nosijo to ali ono toaleto, znova uveljavijo disciplino, da naj sc spričo navedenih dejstev zopel mirno, brez vsake nepotrebne nervoznosti zberejo k treznemu in hladnokrvnemu presojanju položaja, da ne bo od spodaj navzgor proti njim pljuskala odgovornost za protizakonita, politično grda in nerabna dejanju, ampak da bo od njih, od zgoraj navzdol, izhajala avtoriteta, ki bo, upamo, plodovit doprinos od opozicije k vladnemu delu za srečno ureditev naše države.
tem. da je zunanji resor v rokah eksponenta delavske stranke.
Bolje vsak sam zase
Rezultat razprave v Zvezi narodov pa je globoko razočaral tudi druge države. Radek piše v »Izvestjih«, da je Zveza narodov bila »temeljito fepena« in da se je izkazalo, da sistem kolektivne varnosti ni vreden piškavega oreha. Točno tako pišejo švedski listi, da Zveza narodov ne jamči za varnost prav nobene njene članicc in da je bolje, če se odslej vsaka država zauaša samo nase. Zato ie Švedska sklenila, da bo zopet utrdila Aalandskc otoke ter otoka Ocsel in Dago proti nevarnosti nemškega napada. Tudi ostale baltske države so vznemirjene vsled skrajne slabosti Zveze narodov.
Porazni sklep ZN
Na seji sveta ZN je prišlo do sporazuma glede resolucije v sporu ined Italijo in Abesinijo. Ta predlog je bil dostavljen svetu, ki je začel raz-
pravo ob 21.80 zvečer. Resolucija se glasi:
»Svet ZN sprejema na znanje poročilo odbori trinajstorice in odobrava apel, ki jc bil dostavljen obema sprtima strankama, da bi se v okviru ZN in duhu pakta ZN čimprej prekinila neprijateljstva in vpostavil mir. Svet ugotavlja, da jo abesinska vlada soglašala s tem. ko je dne 15. marra odgovorila na ta poziv. Pogajanja bi se izvedla na podlagi odredb pakta in jc tudi sprejela nn znanje predloge odbora trinajstorice in da se pogajanja morajo gibati v duhu in okviru pakta DN. Svet istočasno ugotavlja, da je italijanska vlada marea odgovorila na apel in izjavila načelno soglasnost, da se naj začno pogajanji) o ureditvi spora. Svet obžaluje, da napram obvestilom predsednika od bora trinajstorice in generalnega tajnika poskns pomirjenja ni uspel. Prav tako obžaluje, da v teh okolnostih ni prišlo dn prekinjenja sovražnosti in ker se vojna nadaljuje pod pogoji, ki so. kakor je ugotovljeno, nasprotni odredbam pakta. Prav tako obžaluje, da v teh okolnostih ni prišlo do prek i njenja sovražnosti in ker se vojna nadaljnje pod pogoji, ki so, kakor je ugotovljeno, nasprotni od redbam pakta. Prav tako ne obstoje predpogoji in izvršitev obvez, ki so v takih slučajih predvidene v paktu za članice ZN. Svet poziva Italijo še en krat, dn sc v šolanjih okolnostih, ki zahtevajo sn delovanje vseh narodov, poslužuje sredstev v reše vanju spora z Abesinijo. ki so v skladu s članom ustanoviteljem in stalnim članom ZN.
Tej resoluciji je dodan še en odstavek o ob vezah, ki so jih države sprejele, v raznih medna rodnih pogodbah o vojnem pravu.
Mehika zapušča Z1V
Mehikanski list »Ultinias Noticias« objavlja vest, da bo Mehika izstopila iz ZN. Med drugim piše: Ženevski Zvezi narodov sc približuje konec. Po odločitvi republike Čile. da izstopi iz ZN in o predstoječi odločitvi Mehike, da zapusti ZN je verjetno, da bodo sledile temu zgledu tudi druge špansko govoreče ameriške države. Tudi one bodo zapustile to drago in nepotrebno ustanovo, ki sr jc pokazala odlično nesposobna tako v kitajsko japonskem, bolivijsko-paragvajskcm, italijansko abesinskem in nazadnje v fraitcosko-neinškem sporu. V vseh dosedanjih primerili napadov ali kršitev jx>godb je ZN samo enkrat sklenila gospodar, ske sankcije, ki pa niso rodile nobenega uspeha, ker so bile izvedene neodločno in neenako iu ket se po njih ni moglo soditi, da sc v |)otrebi uporab' tudi sila.
Grom topov v Addis Abebi
Addis Abeba, 21. aprila, b. Reuter poroča, da se je vso noč vršilo izpraznjevanje abesinske pre-stolice. Mesto je bilo davi skoraj popolnoma izpraznjeno. Britanski in ostali inozemski državljani so prebili noč v britanski posesti, ki leži poleg britanskega poslaništva. Severno »d Addis Abebe sc že sliši močno streljanje, znak, da so sc pričele borbe. Abesinci so zbrali precejšnje število vojakov, ki hočejo ustaviti Italijane pred svojo pre-stolico, ali pa jim prizadejati vsaj občutne izgube, predno vkorakajo v Addis Abebo. Neprestano grmijo topovi in prebivalci, ki so ostali še v glavnem mestu, so v silnem strahu. Ni še znano, če so italijanske in abesinske čete trčile skujiaj in če se že bije bitka pred mestom, ali Italijani samo
čistijo pred seboj ozemlje s topniškim ognjem. 0 borbah še ni bilo nobenih podrobnosti. Tudi še ni znano, kako močne so abesinske čete, ki naj b< imele nalogo preprečili Italijanom zasedbo Addis Abebe.
Vsako uro je Addis Abeba vedno bolj prazna. Ljudje v paničnem strahu bežijo s svojim skromnim imetjem proti zahodu, da si j>oiščejo zavetišč v visokih hribih. Zveza med abesinsko prostoliro in Džibutijem sicer še obstoja, toda nastale so velike prometne težave, tako, da vlaki prihajajo z večurnimi zamudami.
Nadaljevanje na 2. .ftrani zgoraj.
Zadnja runda
JTOJADINOVIC TITULEICU RIIZDI ARAi BECK
IITVINOV BALDVVIN" EDEN Ho beigrajffkem »Vremenu
Nihče ne ve, kaj je ■ cesarjem in cesarico,
ki sla včeraj zvečer odpotovala iz svoje prestolice. Potrjuje se samo vest, da se je negušu (osrečilo zopet zbrati zapadno od Addis Abebe močne ostanke svoje garde, 8 katerimi upa, da bo preprečil nadaljnje napredovanje Italijanov proti zapadu. Nekateri domnevajo, da bo tieguš v slučaju nevar nega položaja pobegnil v Kenyjo ali v Ugando, kjer se bo stavil pod zaščito Angležev ter bo skušal s pomočjo njih organizirati novo akcijo proti Italiji.
Se 150 km do prestolice
Addis Abeba, 21. aprila, c. Posebni llavasov dopisnik poroča iz Addis Abebe, da so bili popoldne po vsej Addis Abebi nalepljeni lepaki, v katerih pozivajo prebivalstvo, da naj ohrani mirno kri, ker Italijani še niso tako blizu Addis Abebe. Ni res, da so Italijani oddaljeni od Addis Abebe samo še en dan. Danes je abesinska vlada prejela od abesinskih poveljstev brzojavko, t kateri sporočajo, da so 15« km od Addis Abebe zasedli obrambne položaje in da imajo še zmeraj prosto cestno zvezo s Hararjem, Dagabnrjem in Djidjigo.
Graziani javlja zmago
Rim, 21. aprila. AA. Agencija Štefani priobču-je komunike št. 191: Maršal Badoglio poroča: Zmaga čet generala Grazianija v pokrajini Dža-nagogu na severnem Ogailnu zapadno od Danane jc imela nsodne posledice ia Abesince. Sovražnik je poražen in razgnan na karavanski cesti v Ogad-nu in ga naše čete zasledujejo. Motorizirani oddelki so včeraj prispeli do vasi. oddaljenih več ko 100 km od izhodišča. Libijska divizija, sestavljena izključno i« prostovoljcev, ki so se prijavili v naši koloniji na obalah Sredozemskega morja, jc pokazala veliko hrabrost med temi težkimi in ogorčenimi boji. Letalstvo jc zelo učinkovito pripomoglo k imagi vilic nengodnim atmosferskim razmeram.
Intendantski oddelki in pionirski oddelki »o raz-
vili živahno delovanje za zagotovitev prometnih zvez za oskrbo čet med bitko. Na severnem bojišču se poglavarji in dostojanstveniki še zmerom predajajo, zlasti zapadno od Takaze. Glavni stan naših čet je premeščen v Desije.
Listi prinašajo podrobnosti o bitki pri Djana-roku. Po vesteh teh listov so se Abesinci rftrdili na črti Dagame-Sasabane, torej na položaju, na katerem hočejo braniti (Ive cesti, |>o katerih bi lahko Italijani krenili proti Hararju. General Graz-ziani je razdelil svoje čele na tri kolone na paralelni fronti napram Abesincem. Leva kolona iz Libijcev je .krenila proli Dananu in naletela na obesinsko armado dedžasa Abebe Dantuma. Ker so Italijani razbili odpor te armade, se zdi, da bodo Italijani izvršili pritisk na desno krilo abesinske fronte in ga na ta način prisilili, da se umakne v angleško Somalijo. Italijanska srednja kolona, ki je podpirala pokret levega krila je prodrl^ do Arandaba, ki je 47 km daleč od izhodne točke v Gabredaru. Desna kolona je pripravljena na napredovanje, toda slabo vreme je preprečilo delno italijansko ofenzivo, ker so letališča razmočena in ni mogoče u|>orabljati motornih vozil.
Rim, 21. aprila. AA. (Havas.) Predsednik vlade Mussolini je imel danes dopoldne 7. balkona Beneške palače na zbrano množico nagovor, ki so c;a množice sprejele 7, velikim navdušenjem. »Da-i nes, na obletnico ustanovitve Rima,« je dejal Mussolini, »slavimo zmage; po dolgi plovbi smo uzrli luko in vanjo bomo zapluli z razpetimi jadri, noseč s seboj, kakor še zmerom doslej, civilizacijo Rima.«
Nato so svečano odprli dva paviljona, enega za radiologijo, drugega pa za proučevanje malarije. Paviljona sta v glavni rimski bolnišnici.
Predsednik vlade Mussolini je prvi simbolno zasadil lopato v zemljo pri delih 7a razširitev ulice, ki bo držala od ulice Viktorja limanuela do sodne palače ob Tiberi.
Nadskol dr. Bauer zopet obolel
Zagreb, 21. aprila, b. Hrvaški metropolit nadškof dr. Ante Bauer, ki se je komaj pozdravil ia hotel odpotovati na oddih v Dalmacijo, je ponovno zbolel na vnetju srednjega ušesa. Zaradi tega je moral zopet leči v posteljo in odgoditi svoj odhod.
SI/ZOR daje posojila
Zagreb. 2. aprila, b. Danes dopoldne je bila sklepna seja plenuma SUZOR-ja. Večji del seje je bil posvečen debati o načelnih sklepih, razen tega pa so bi|a razdeljena nekatera posojila. Tako je prejel »Merkur« za svoj sanatorij posojilo 800.000 dinarjev, občina Tržič 1,500.000 Din. Upravni odbor je pooblaščen, da se sme pogajati glede posojil z občinami Belgrad, Sarajevo, Bled in Zagreb. Državi je odobreno posojilo v znesku 25 milijonov dinarjev. Nato se je pričela splošna diskusija o načelih kreditiranja na temelju poročila upravnega odbora SUZOR-ja.
Značilen obisk
Belgrad, 21. aprila, m. Zvečer bo prispel semkaj glavni tajnik turškega zunanjega ministrstva g. Nuntan. V Belgradu ostane samo jutri, nakar odpotuje v Bukarešto in v Moskvo. Obisk glavnega tajnika turškega zunanjega ministrstva v Belgradu, Bukarešti^in Moskvi je v zvezi s prihododnjim sestankom držav Balkanskega sporazuma, ki bo v Belgradu, kakor znano, 4. maja letos.
Poniatoivshi na Sušaku
Sušak, 21. aprila, b. Davi je prišel na Sušak poljski kmetijski minister Poniatovvski s svojo soprogo, ki je prišla na odmor. Minister Poniatow-ski 6e je vrnil nazaj v Varšavo.
Sicoji.sicojL stcojc /
Vseh ljudi ne moremo povabiti, da bi si ogledali našo tvornico. Kdor pa |e že bil pri nas, Vam lahko pove, da ne pride nobena človeška roka v dotiko s blagom. Vse to delajo bleščeče čisti stroji, ki celo polnijo in zavijajo slastno dišečo
Knei
sladno
Francija se pripravlja na volitve
Vodja zmagoslavne leve fronte: Mandel Komunizem je že vrgel svoje mreže
Koncem aprila bodo v Franciji parlamentarne volitve. Kakor vsake volitve, tako so zlasti predstoječe velike važnosti, saj bodo za štiri leta ali pa še za dalje odločile smer francoske domače in zunanje politike. Zanimivo pa je, da je pri sedanjih volitvah opazovati največjo delavnost komunistov. Kominterna ne hrani z nobenimi sredstvi, da doseže odločilen vpliv. S pomočjo različnih tidovskih bank doteka ogromna množina denarja iz Moskve v volilne blagajne »ljudske fronte«. Za Moskvo je malenkost, ako žrtvuje nekaj sto mili- j jonov frankov, ako si obeta uspeh, ki ji ne bo le zagotovil velikanskega razmaha v Franciji, ampak tudi v sosedni Španiji, s katero Kominterna ohra- j nja najtesnejše zveze preko Pariza.
Francija je bila prva na evropskem zapadu, kjer se je komunistom po smernicah vodilnega komunista Dimitrova posrečilo z ostalimi socialističnimi marksisti skupaj ustvariti tako imenovano »ljudsko fronto«. Samo nekaj mesecev pozneje ;.n že se je iz Pariza ven posrečilo enako ljudsko fronto ustvariti tudi v Španiji, ki je .pri zadnjih volitvah dosegla, kakor znano, izredno velike uspehe. Francoski komunisti v svojem tisku ne prikrivajo, da tudi v Franciji podoben razvoj ni izključen. Iz izjav francoskega komunističnega voditelja Cachina je razvidno, da komunistom ze'o prav pride vojna psihoza, ki vlada v Evropi. »V primeru vojne bodo od kapitalizma oboroženi delavci že po nekaj tednih obrnili orožje proti njim in se borili izključno le za cilje svetovne revolucije.« Drugi komunistični voditelj K u n s i n e n ne pušča noben ega dvoma o važnosti bodočih o.t- j ločitev, ki jih levičarska fronta mora izvojevati. Po njegovem mnenju je Francija zaradi nesposobnosti Heriotovih politikov, ki so zadnjih 15 vodili deželo, tako razrvana, da je postala zrela za vlado levičarske fronte, ki naj pripravi tla boljževiški diktaturi.
Pariz je zamišljen kot centrala revolucionarnega dela na zapadu. V ta namen je tudi bila osnovana posebna podružnica Kominterne, ki je prevzela vodstvo komunističnih organizacij na Francoskem, na Španskem, v Italiji in Belgiji. Vodstvo te podružnice ima v rokah svet sedmorice, ki ga sestavljata dva Francoza, dva Belgijca, dva Italijana in en Španec. Kot pododsek lungira šola re-Tolncijonarnih agentov, ki se je skrila pod ime mednarodna rdeča pomoč. Ta »dobrodelna« orga- | nizacija skrbi za ponarejene polne liste, za komu- | niatične informacije in materijal ter predvsem za i denar. Del te organizacije se peča s posebnim od- j tekom z vojaško špijonažo, z antimilitaristično pro- I pagando in z oskrbo komunističnih em'grantov iz j Nemčije in Italije. Na čelu tega odseka stoji znana specialistka za šolanje revolucijonarnih agentov Helena Stasova, ki je svoje dni vodila podobno organizacijo v Berlinu in bila znana pod imenom »Kamerad W i lh e 1 m«. Nastavljena je kot tajnica v ruskem poslaništvu in na tem mesta uživa popolno imuniteto.
Na tisoče podružnic so agenti sovjetskega poslaništva razpredli po vsej Franciji, ki delajo za zmago komunističnih kandidatov. Kakor znano, se v Franciji volilni boj ne odigrava toliko za načela kake stranke, tembolj so merodajne osebnosti kandidatov. Komunisti so to vedeli in so radi lega skušali med levičarsko inteligenco najti čimveč privlačnih kandidatov, ki v svojih okrožjih sedaj ne štedijo z denarjem. Mali hranilec sicer nima posebno velikega navdušenja za sovjetsko Rusijo, '•cjer je že predvojna Francija vložila in izgubila težke milijarde krvavo prihranjenega denarja. Zato pa je zlasti podpovprečni Francoz navdušen pristaš idej francoske revolucije in baš to dejstvo jako spretno izrabljajo agenti Kominterne med ljudskimi množicami. Poudariajo namreč, da je komunizem le nadaljevanje slavne francoske revolucije, ki jo j« Napoleon prekinil, in da je nastopil čas, da se uresničijo ideali L 1789. Poudariti je treba, da priprosti francoski človek, ki ga je sedaj politično vezala malomeščanska liberalna miselnost, ki je tudi v Franciji na celi črti skrahirala, ni brez slabosti za takšno agitacijo. Ravno radi tega se ne sme komunistična nevarnost v Franciji podcenjevati. Tudi ni izključeno, da bo revolucionarna ljudska fronta dosegla vprav bistvene uspehe. Kakor je namreč v Španiji Zamora s svojim gnilim liberalizmom in brezidejnlm nacionalizmom pripravil pot revolucionarnemu marksizmu, ki je danes triumiiral, tako je tadi svobodomiselna Herriotova radikalna stranka, ki je 25 let zastrupljala francoski narod s svojim puhlim tvobodomi-selstvom in folovimi nacionalnimi frazami, danes f popolnem razsuln in le še čaka, da jo pahne v pozabljenje revolucionarna marksistična ljudska fronta.
V ozadju teh dogodkov stoji za francosko javno«' š« o c ko lrk» ilinvnoataa oMbnoiL iu dr* vse
te niti v svojih rokah. J*' lo poštni minister G e o r g e s Mandel, po rodu žid, čigar pravo ime slove Rotschild. Radi svoje okretnosti se je vedno znal držati v prvih političnih črtah. Med vojsko je bil desna roka Clemenceaua in je eden glavnih voditeljev levičarske fronte. Bistveno je sodeloval pri ustvarjanju ljudske fronte, dasi se je pred javnostjo znal spretno skrivati. Kot poštni minister si je ustvaril v vsej državi široko razpredeno mrežo informacijskih postojank, da mu nič bistvenega / državi ne uide. Govori se, da je on določen za bodočega ministrskega predsednika. Tesne zveze, ki jih vzdržuje s sovjetskim poslaništvom, so znane. Verjetno je, da bi levičarji v resnici pozdravili njegov prihod na oblast, če že ne kot izpolnjenje svojih nad, pa vsaj kot upanje.
V borbo za zmago komunističnih kandidatov so se z vso silo vrgle tudi tako zvane »neodvisne strokovne delavske organizacije«, ki jih vodijo znani komunisti Monmousseau, M idol in Henaf. Razen tega so na delu še razne druge »kulturne« organizacije, kakor odbor proli vojski in fašizmu, revolucijonarni ženski odbor, internacionalni odbor za mladinske revolucionarje, odbor za ljudske svoboščine, odbor za pobijanje antisemitizma itd. Z vsemi temi organizacijami se je oborožil francoski komunizem, da koraka z njimi v volilni boj. Pri razcepljenosti in idejni brezglavo-sti desničarskih strank ni izključeno, da bo Kominterna v Franciji v resnici žela znatne uspehe.
Olajšave za kmetske dolžnike
Vse prisilne prodaje ukinjene
Anglija ne bo odstopila nobenih mandatov ali kolonij
London, 21. aprila. TG. Pri debati v parlamentu se je danes popoldne oglasil k besedi tudi minister za kolonije in dominijone Jimmy Thomas, ki je izjavil, da vlada Njegovega Veličanstva ne namerava vzeti v pretres vprašanja odstopitve kakšnega britanskega mandata. Isto velja tudi za vse kronsko kolonije. Anglija nima v mandatnih krajih nobenih boljših privilegijev kol vse ostale države. Ona tudi ne more obravnavati tega vprašanja. ker so Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika, ki imajo tudi mandate, v tem pogledu po-poluoma samostojne. Pri njih pa. kot je on obveščen, ne obstoja nikaka želja, da bi kontu odstopili svoje mandate. Končno bi bilo treba, predno se takšno vprašanje sploh načenja, vprašati tudi do-tična ljudstva, ee sploh marajo preiti v zatišje kakšne druge države, lz tega sledi, da bo angleška vlada sploh vsako debato o tem vprašanju odklonila.
Gil Robles ne pojde na volitve
Madrid, 21. aprila - b. Ljudska stranka, ki jo vodi Gil Robles, je uradno objavila, da se ne bo udeležila bodočih volitev delegatov, ki bodo skupaj z narodnimi poslanci izvolili novega predsednika republike. V političnih krogih pričakujejo, da bodo temu primeru sledile tudi ostale desničarske stranke. Na volitvah pa bodo sodelovali agrarci in cen-trum. Čeprav je po zanesljivih tn nepristranskih cenitvah pri zadnjih volitvah bilo oddanih za desničarske stranke 4 in pol milijona glasov, za levičarje pa le nekaj čez tri milijone, eo po volilnem sistemu odnesli zmago levičarji. Desničarski voditelji so sedaj mnenja, da je zmaga levičarjev z ozi-roin na metode, ki se bodo izvajale, že vnaprej zagotovljena in smatrajo, da je bolje, če se volitev sploh ne udeležijo.
Madrid, 21. aprila, b. Vlada nadaljuje z aretacijami važnejših desničarskih in fašističnih voditeljev. Zapori eo vsi nabito polni. V okolici Ovieda je policija aretirala veliko število duhovnikov in redovnikov, v Asturiji pa nad 900 desničarskih prvakov in duhovnikov.
Nemški poslanik izginil
Kairo, 21. aprila, b. Nemškega poslanika barona St8reja še vedno niso našli. Dve britanski etikadri sta se brez uspeha vrnili nazaj v svoje letalsko središče. Bržkone je peščeni vihar zasul barona Stdrerja, ki se je peljal na izlet v puščavo.
,,Azijska zveza narodov"
Tokio, 21. aprila, c. Japonska vlada pripravlja velik načrl. da dobi pod se vse azijske države ln narode. Zunanje ministrstvo pripravlja proglas o ustanovitvi azijske Zveze narodov, ki bi ga vodili Japonci. Japonska vlada hoče v tem primeru slediti Rooseveltu, ki pripravlja med obema Anieri-, kama panameriško zvezo.
Belgrad, 21. aprila. AA. Kraljevska vlada je dala doslej zadosti dokazov o svojem stremljenju, da se našemu kmetu, v teh dneh gospodarske krize in stiske izkaže podpora v mejah največje možnosti. Kraljevska vlada ve, kakšne so prilike, s katerimi se naš kmet bori še od časov katastrofalnega padca cen poljskih pridelkov, in zato izvaja vlada energično ukrepe, da napravi kmetu življenje znosnejše in da mu da možnost, da ne bo v tem boju omagal. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da je prejšnje suho leto našemu poljedelstvu zadalo nov udarec, ki je še poslabšal stanje v največjem delu države, tako da je mnogo plodnih krajev ostalo brez potrebnega minimuma živeža in celo brez semena za setev. Nujna intervencija vlade je mnogo pripomogla, da so se takšne razmere popravile in težkoče znatno omilile.
: V vrsti teh odločnih ukrepov, ki jih je vlada dr. Milana Stojadinoviča izdala v želji, da pomaga kmetu, je treba poudariti znižanje davkov in drugih javnih dajatev, velika javna dela in nabava semena za setev, nova tržišča 7Ji ugodno prodajo poljskih pridelkov, skrb za prehrano pasivnih pokrajin, poleg vsega tega je pa začela urejati še eno vprašanje, ki prav tako pose>ga našemu kmetu do živega.	;
To vprašanje je vprašanje kmetskih dolgov.
Ni dvoma, da je problem razdolžitve kmeta težak jn zapleten, tem bolj, ker je posredno zvezan z vsemi drugimi panogami našega gospodarskega življenja. In ravno zaradi tega zahteva obzirne in kar najvestnejše proučitve, preden pride do končne odločitve.
čeprav se je to vprašanje poprej neprestano odlagalo z nekimi začasnimi ureditvami, je kraljevska vlada dr. Milana Stojadinoviča. ki je izpre-videla njegov veliki pomen, prevzela nalogo, da po tolikem času to vprašanje likvidira na najpravil-iiojši način, tako da sc lahko mirno reče. da se bo v najkrajšem časn za ureditev vprašanja kmetskih
dolgov našel primeren izhod, ld bo upošteval Mks obveznosti kmeta in ne bo zadel njegove kreditne sposobnosti, ne da bi škodoval vrednosti dinarja.
Ker je mnogo dolžnikov kmetov š« zdaj izgubilo zaščito po prejšnji uredbi, je kraljevska vlada v želji, da kmeta dalje zaščiti, izdala novo uredb* o odgoditvi izvršbe za kmečke dolgove. P« tej uredbi dobe vsi dolžniki, ki so izgubili zaščito zaradi neobnove menic, ponovno menico, 6e v roka 90 dni po uveljavitvi te nredbe menico zamenjaj*. Prav tako so do 1. oktobra 1936 odgodene vse prisilne prodaje nepremičnin za kmetske dolgove in za neporavnane obresti.
Določbe uredbe tudi ukinejo vse prisilne predaje premičnin in odvzem premičnin, ki se vzamejo v svrho zavarovanja in izvršbe. Odgoditer prisilne prodaje nepremičnin in ukinitev prisilna prodaje premičnin za neplačane dolgove pri doRni-kih, ki so izgubili zaščito, sta odrejeni zato. da s« kmetu zavaruje imetje, ki z njim dane« razpolaga. Besedilo uredbe je naslednje: , 1 -. 01. 1. Vsi po uredbi o zaščiti krneča z dne 80. septembra 19*35 zaščiteni dolžniki, ki so itgubiH zaščito za svoje dolgove zaradi neobnove meaicu dobe pravno to zaščito. Dolžni so v rok« 90 dni od uveljavitve t« nredbe zamenjati menice ;,j(a način, kakor' odreja tretji odstavek čl. 7 omenjene nredbe. Drugače izgube ponovno zaščito. :f
d. 2. Do 1. oktobra 1936 se odg«!© vse prisilne prodaje, dražbe nepremičnin za kmetske dolgove, zaščitene z uredbo o zaščiti kmeta z dne 30. septembra 1936 in Čl. 1 te uredbe, in za neplačane obresti za te dolgove. Prav tako se ukinejo vse prisilne prodaje premičnin in odvzem premičnin, f»-vršen z namenom izvršbe aH Zavarovanja. Do 1. oktobra 1936 se ne morejo dovoliti nove izvršbe za dolgove in obresti, omenjene v prejšnjem odstavku.
01. 3. Ta uredba dobi obvezno moč, ko bo razglašena v Službenih novinah.
JRZ v Belgradu
Belgrad, 21. aprila, m. V sredo 22 aprila bo tukaj 18. javna konferenca za izvolitev odbora 27. jx>dodbora JRZ. S to konferenco bo zaključena volitev odborov za pododbore mesta Belgrada ter j se. bo takoj nato, čim bo končana organizacija v ! Zenuinu in PanČevu, izvršila organizacija in konstituiranje krajevnega odbora v Belgradu. Končna organizacija stranke v Zeniunu in Pančevu se bo Izvršila najkasneje do 26. t. m. ter bo prihodnji teden izvoljen okrajni odbor za Belgrad, Zemun in Pančevo.
Združena opozicija
Zagreb, 21. aprila, b. Včerajšnja konferenca prvakov kmečke demokratske koalicije, ki so ji prisostvovali poleg dr. Mačka še Vilder, Budisav-rjevič in Kosavljevič v atanovanju dr. Mačka, ima značaj rednih razgovorov politikov, ki so vsak jx>-nedeljek. Zaradi tega tem razgovorom tudi ni treba pripisovati nobene posebne važnosti. Sedaj pričakujejo predvsem poročil iz Belgrada In je delegatom dano n« prosto, da sl izberejo ugoden čas za obisk v Zagrebu.
Iz vojaške službe
Belgrad, 21. aprila, m. Z odlokom vojnega ministra so odrejeni po potrebi službe: na celjskem vojnem okrožju s tem, da zastopa pomočnika pehotni podpolkovnik Josip Krasnik; na službo v štab '26. topniškega polka s tem, da zastopa poveljnika topniški podpolkovnik Kazimir Poje; na službo v štab topniškega polka II. artnadne oblasti s tem, da zastopa poveljnika topniški podjx)lkovnik Janko Hrast; na službo v štab 8. topniškega polka š tem, da zastopa poveljnika topniški podpolkovnik Peter Kiler; na shižbo v znanstveni oddelek glavnega generalnega štaba topniški major Miha Bajd; na službo na ladjo »-Dubrovnik« s tem, da zastojia [x>veljnika kajietan fregate Anton Klinar; na službo v štab jioveljstva Boke Kotorske s tem, da zastopa pomočnika poveljnika kapetan fregate Vladimir Andoljšek; na službo v štab šolske skupine minonoscev s tem, da zastopa poveljnika kapetan fregate M. Pleiweiss. poleg svoje redne dolžnosti; na službo v operativni oddelek mornariškega poveljstva kanetan fregate Josip Ahlin; za upravitelja strojev ladje »Dubrovnik« strojni major Rudolf Lang; za vršilca dolžnosti tehničnega referenta štaba III hidroplanskega poveljstva strojni major Josip Gumzej.
Iz železniške službe
Belgrad. 21. aprila, m. Z dekretom prometnega ministrstva so napredovali pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic: v VIII. pol. skup. za pro-Dunajska vremenska napoved: Poslabšanje metuega uradnika Izidor Lewy;.za tehničnega urad-s	Ni nevarnosti slane.	nlka Vladimir luvanec: za mtminlstrat.vne uradnike
vremena s
| Ivan Ošaben, Otmar Shirrn in Ernest Muslovič; za oficiale: Josip Vreček, Franc Roje, Marija Debe-vec. Mara Modic, Vladimir Kolar^ Janko SirotiC, . Cirila Jurinec, Ivan Sušnik, Franc Korenčič. Emilija Grasseli. Karel Letnik, Alojzij Jošovnik, Franc Fijauš, Adolf Krečmer, Franc Lozej. Viktor Bandel, Pavla Kuntner, štefica Pavšič, Antonija Milač, To-| maž Deutscher, Josip Jerončič, Ivan Ledinek. Alojzij Žekar, Emilija Juvančič, Pavla Bertoncelj. Rudolf Tumpej, Jakob Siter. Frida Ritonja, Ivan Ko-vačič, Antonija Klemene, Ivan Vavpotič, Ivan BaL tezar, Joža Potokar. Joža Kušar, Klavdij Patik, j Rajko Planinec, Frančiška Mihelič. Vid Oiossento, j Edvard Hostnik, Ivan Kranjc, Rupert Lintncr. Kot-j nik Franc. Josip Blažič, Josip Ačko. Albin Čivko, i Marija Bitenc, Ivan Molan; za strojepisko Frančiška Lampreht; za prometnike: Josep Zupančič, Alojzij Trček, Pavle Hladnik, Slavko Rantaša. Pav-i le Srebočan, Franc černač in Viktor Hodišek; za skladiščnika: Josip Spahenik; za poslovodje: Matija Zagorec, Zmago Cernaka, Pavle Merhar. Hinko Kessler in Josip Lorti; v IX. pol. skup. za oficiale: i Vladislav Nedok, Edvard Kuntner. Franc Frece in i Ivan Kremžar; za prometnika: Anton Bauda; za ! poslovodji: Franc Dolenc in Rupert Smil.
„Vlada je padla"
Nekateri ljudje imajo čudovito lastnost, da s«> v odločilnih trenutkih mojstrsko izvijejo iz vsake j zadrege. To lastnost je najbolj pokazal sedanji se-j nator Jovo Banjanin I. 1901), ko je šlo 7,a to, da bi ■ bil prvič izvoljen za narodnega poslanca kot kandidat srbsko-hrvatske koalicije v Udbirii (Lika).
Srbsko-hrvatska koalicija, ki je bila zelo močna, je bila prepričana, da bo na volitvah vrgla »madžarone« (narodno stranko), kar se je tndj uresničilo. Proti g. Banjaninu je kandidiral" neki dolgoletni madžaron Gaša Davic. Prične se glasovanje I Gaša je imel veliko večino in njegova zma-| ga je bila že gotova stvar. G. Jovah Banjanin je ob spoznanju, da bo propadel, okrog 12 poslal v j Udbino takole brzojavko: »Vlada je padla, mi smo j vlada!« To se je z bliskovito naglico razneslo po I Udbinil
I Uradniki, ki so verjeli tej brzojavki in ki so j se pokoravali vsaki vladi, so vsi, ki še niso volili, volili vsevprek za »novo vlado« ip Iako je bil g. j Banjanin 1. 190.r>. prvič izvoljen v hrvatski sabor. Seveda pa vlada ni padla in je še dolgo trajalo, preden je koalicija dobila vlado, kateri pa je bil 1 zopet na čelu stari »madžaron« ' grof PejaceviČ.« i (»Samouprava«.)
Zdi se, da nekateri ljudje v zelo jtozno starost ohranijo to lastnost, da se živi ln zdravi izkopljejo iz vsake zadrege, posebno še, če se jim nekajkrat to posreči. Sedaj šele razumemo, zakaj je sedanja vlada v govoricah že tolikokral »padla«.
Belgrad, 21. nprila. m. Danes popoldne je bila tu politična konfcrenca, katere so sc udeležili mi-nisti dr. Krek, dr IVhmen, jartkovič, Slošovič, dr. Knluaicrčič in dr Pouič.
Celo a stenicami »o delali kupčije
Za snago ljubljanskih stanovanj
Ljubljana, 21. aprila.
Ljubljansko mesto je imelo med vsemi bližnjimi enako velikimi oziroma Se večjimi mesti eno prednost: v Ljubljani po stanovanjih skoraj ni bilo mrčesa in tudi ne drugih nadležnih živali. Tujec, ki je v Ljubljani priSel v dostojen hotel, je zanesljivo vedel, da ga ponoči ne bodo preganjale sternce in skoraj isto je vedela stranka oziroma družina, ki se je selila iz stanovanja v stanovanje. Seveda so tudi v Ljubljani izjeme, in v zadnjih letih je bil mestni fizikat dostikrat naprošen, da je razsteničil in razkužil kakšno stanovanje. Raz-kužitvi pravijo zdravniki s tujko desinfekcija, raz-steničenju pa desinsekcija. V Trstu, najbližjemu večjemu mestu, že dolgo obstoja desinsekcijski zavod, saj vsakdo ve, da so bile tam do zadnjega časa razmere v tem oziru neznosne.
Ljubljana je sorazmerno snažno mesto, toda zaradi stalnega naraščanja števila hiš in prebivalstva je morala končno le postaviti tudi stražo proti nevarnosti zasteničenja ter razširitve drugih, človeku škodljivih žuželk in živali. Ne samo, da so take žuželke človeku nadležne, zdravstveni pomen desinsekeije je tudi v tem, ker n. pr. stenice, uši in bolhe razširjajo tudi razne nevarne bolezni, kakor tifus, pegavico in podobno, pa tudi kolero in druge hude nalezljive bolezni.
Potrebo desinsekcijskega zavoda v Ljubljani je pred 7 leti spoznalo neko zasebno podjetje, ki je ie vložilo prošnjo za koncesijo. Mestna občina pa se je tedaj postavila na stališče, da je cikloni-zacija (način razkuževanja) precej draga stvar, če pa bi jo imelo v rokah zasebno podjetje, je ne bi bili deležni prav tisti, ki so je najbolj potrebni, to je revni sloji. Prav revni sloji pa imajo slaba stanovanja, mnogo bolj dostopna mrčesu, kakor stanovanja premožnejših. Zato je mestna občina tedaj naročila mestnemu fizikatu, naj ukrene vse potrebno, da se tak desinsekcijski zavod v Ljubljani osnuje, toda iz sredstev in v oskrbi mestne občine. Mestna občina bi uničevala revnim strankam mrčes brezplačne. — Ko je mestna občina vložila prošnjo na socialno ministrstvo, je zasebno podjetje umaknilo svojo prošnjo, ministrstvo pa je nato mestni občini odobrilo koncesijo za ustanovitev takega zavoda, ki se bo kril iz rednih mestnih sredstev, vodil pa ga bo mestni fizikat.
Mestni fizikat je sklenil nato, da pobira takso |h> 3.80 Din od kub. metra stanovanja za desinsek-cijo s ciklonom in po 2.50 Din za desinfeke.ijo s c.iankalijem. Te takse naj hi plačevale premožne stranke, čisti dobiček pa naj hi se uporabil za desinsekrijo stanovanj ubožnih strank in za na bavo mask. Mestna občina je v svoj proračun vnesla tudi znesek 50.000 Din za desinsekrijo ubožnih stanovanj. Določbe za desinsekrijo stanovanj so zelo stroge in bi morala mestna občina tudi prisilno izvesti desinsekcijo. V vseh petih letih, odkar ta zavod pri mestnem fizikatu obstoja, pa do-sedaj ni bila izvršena nobena desinsekcija. kadar bi to zahtevala javna potreba, temveč vedno le na zahtevo strank. Zavod je skoraj vsa leta (z itcjemo 1. 1933) delal s prebitkom. Mestna občina zato niti malo ni opravljala soeialno-zdravstvenega dela, ki je eminentno važno in zato ni »branila proti mrčesu onih, ki se zaradi revščine ne morejo sami braniti«, kakor je to zahtevala iz zatrjevala njena prošnja na socialno ministrstvo za koncesijo. V vseh petih letih je zavod opravil 595 desinsekcij. toda samo petim strankam je bilo odpisano izplačilo, ki pa se jc izterjevalo do zadnjega časa. V upravi zavoda je torej prevladoval zgolj trgovski, no pa socialni dnh. Vsa plačila, ki bi se morala opravljati pri mestnem knjigovodstvu, pa so se vršila na mestnem fizikatu samem, prav tako izplačila. Vse desinfekcije so se opravljale samo na zahtevo strank.
Revizijska komisija, ki jo je za pregled poslovanja tega zavoda določil sedanji g. župan, je ugotovila, da so bili celo honorarji previsoko zaračunani, to je namesto 100 Din, kakor je določil ljubljanski župan, kar po 150 Din, da tudi več, po 200, 300, 400 in celo 000 Din. Mestni fizikat pa sploh ni imel zakonite opore, da bi smel kaj računati za svoje nadzorstvo.
Sedanja mestna uprava pod vodstvom dr. Adle-šiča se trudi, da spravi poslovanje desinfekcij-skega zavoda v red in ga dejansko napravi za to, kar mora biti, to je socialno-zdravstvena ustanova, tako, da bo mogel opravljati svoje eminentno važno delo.
^Za poslovanje bivše občinske uprave pa je značilno to, da je dovolila izrabljanje prebivalstva eelo pri razsteničenju ter da je dovolila trgovske posle celo pri socialno-zdravstvenih nalogah!
Pevski zbor naših lantov-vojakov
Pevski (bor »Smetana« na češkem pokopališču v Kragujevcu z zborom slovenskih vojakov. Kragujevac, 18. aprila.
Češko pevsko društvo »Smetana« je danes v Kragujevcu položilo venec na spomenik padlim Cehom, ki jih je lete 1918 postrelil avstrijski vojni režim v Kragujevcu.
Na predvečer so češki pevci priredili koncert, ki je prav lepo uspel. Zjutraj okoli devetih je pevsko društvo »Smetana« položilo venec na spomenik padlih Sumadincev. Prisostvovale so vse vojaške in civilne oblasti tukajšnjega mesta ter vsa kulturna m humanitarna društva. Nato so vsi skupaj odšli na češko pokopališče, da položijo venec 44 padlim Čehom.
Pri polaganju venca češkim vojakom je tuk. voiaška godba igrala češko državno himno. Češki pevci pa so zapeli našo državno himno. Cerkvena
opravila jc opravil vojni kurat g. Anton Ronko, nakar jc imel govor predsednik mestne občine Kragujevca g. Božič.
Po pesmi »Trpljenje«, ki jo je odpel pevski zbor »Smetana«, so vzbudili veliko pozornost med vsemi navzočimi slovenski vojaki, ki služijo v Kragujevcu in ki so pred kratkim ustanovili z dovoljenjem vojnih oblasti pevski zbor, ki ga vodi g. Kelnišar. Pevski zbor naših fantov je zapel: »Vtgred- se povrne«. Dovršeno je naredil na vse navzočne globok vtis in ga je pohvalil sam pc-vovodja »Smetane«, ki ni mogel takoj verjeti, da so to sami naši kmečki fantje. Našim fantom je čestital sam poveljnik divizije g. general Stoja-novič Aleksander, kateremu so naši fantje hvaležni za dovoljenje, dn imajo lahko vsak teden dvakrat pevske vaje.
Med Slovenci v Nemčiji
Iz ene periferije Essena sem romal na drugo in sicer v Essen-Borbeck. Tu žive Slovenci že 30 let. Imajo društvo sv. Barbare, ki šteje zdaj 10 članov. Drugače prebiva v tem kraju okoli 200 Slovencev. Službo božjo in pridigo smo imeli v lepi kapeli Salezijank. Vabilu so sc odzvali skoro vsi in se prav lepo pripravili za veliko noč. Izredno me je razveselilo dejstvo, da žive člani in članice društva sv. Barbare v lepi slogi in si radi pomagajo med seboj.
V	Evingu sem bil pred petimi leti, zato me je izredno zanimalo, če se je življenje kaj spremenilo. Reči moram, da gre v istem tiru naprej, le nekaj jih je že pobrala smrt. Kar jih je pa ostalo, so pravi korenjaki. Izredno lepo pojo: doma, v dvorani in tudi v cerkvi. Tu se pozna, da je dolgo let skrbel zanje nemški duhovnik Fischer, ki je letos za veliko noč obhajal 25 letnico mašniškega posvečenja. Vsi Slovenci so ga tedaj obiskali in se mu zahvalili za vse delo in trud.
V	Evingu ima društvo sv. Barbare 49 članov. Vseh Slovencev živi v Evingu in okolici nad 500. Doma so iz najrazličnejših delov Slovenije in še danes ljubijo domovino, čeprav žive tn gori že 40 let. Prav lepo jih vodi predsednik Steiner, ki
ie doma iz Trbovelj; njegova žena pa je doma iz -erknice. Naši ljudje so zelo priljubljeni in zlasti jim je naklonjen novi župnik in vikar g. Israel, ki se je že naučil nekaj slovenščine in že prepeva litanije v slovenskem jeziku.
Ko sem zapuščal Dortmund m hitel proti Hoveln, se mi je zdelo prav tako, kakor bi se bližal svojemu domu. Tu lova naš veliki dobrotnik in prijatelj vestfalskih Slovencev g. vikar Ten-sundern, ki si je pridobil že mnogo zaslug med našimi izseljenci. Na njegovem domu je lep košček Slovenije. To pričajo slike, ki se druga za drugo vrste po steni. Tu sva se spet sešla s prijateljem Jankom, ki j« bil ie v živahnem razgo-
Ce imate še tako visoke zahteve:
boste gotovo zadovoljni
Jugoslovanski proizvod
Oproščena strašne obtožbe
Razprava proti zakonskemu paru, obtoženemu, da sta umorila
mater — oziroma taščo
Maribor, 21. aprila.
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala danes dopoldne zakonca Vinko in Marija Senčar iz Galušaka zaradi strašne obtožbe, da sta umorila s strupom 72 letno Vinko-vo mater Krančiško Senčar. Senatu je predsedovat vss. Zemljič, votanti so bili vss. Lenart, dr. Tombak, dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Hojnik, obtoženca pa jc brani! odvetnik dr. Pihler. O obtožbi pa pripoveduje obtožnica sledeče:
Dne 5. februarja lanskega leta jc umrla 72 letna prevžitkarica Frančiška Senčar v Galušaku. Po nejni smrti se je začelo v vasi govoriti, da je bila zastrupljena. Državno pravdništvo je odredilo izkop trupla pokojnice, ki sta jo nato raztelesila dva zdravnika. Našla sta v drobovju tipične znake zastrupitve z arzenom. Koža je imela namreč rdečkasto barvo, srce pa je bilo mastno. Dele trupla so poslali na preiskavo v Ljubljano, kjer so na fiziološkem institutu ugotovili, da se nahajajo v jetrih in ledvicah znatne količine arzenika. Na podlagi teh ugotovitev je prišlo do preiskave, ki je spravila na dan nekatere obtežilne okolnosti. Ta-
ko je vedela priča Rozalija Lenkovič povedati, da je kritičnega dne pred smrtjo našla pri obisku pokojno Frančiško Senčarjevo v postelji hudo bolno. Na stolu poleg postelje jc bila skleda ajdove kaše. Priča je na ponujanje pokojnicc zajela samo eno žlico kaše, ki ej pa imela čudno grenak okus. Pa žc po eni žlici so jo prijeli doma siloviti krči in bruhanje. Lenkovičeva pripoveduje, da jc pokojna Senčarjeva že leta 1934 pila kozarec vina, po katerem so jo popadli tako strahoviti krči in bruhanje, da se je kar zvijala po tleh. Takrat je ozdravela. Druge priče so vedele zopet povedati, da je Vinko Senčar kupil lansko leto v januarju od nekega viničarja mišnico, češ »naj le ostane pri hiši, utegne biti šc dobra.« Ljudje pripovedujejo, da se je pokojnica sina zelo bala, češ, da jo bo šc enkrat zastrupil. Med obtožencema in pokojno materjo so bili vedno prepiri zaradi visokega pre-vžitka.
Sodišče je danes pri razpravi ponovno zaslišalo vse obteževalne priče ter proučilo vse izkaze, končno pa je prišlo do zaključka, da nc obstojajo dokazi za krivdo Ier je oba obtoženca oprostilo. Za razpravo je vladalo znatno zanimanje.
voru z gospodom Tensundrom, ko sem stopil v sobo. Dolgo v noč smo se pogovarjali in obujali spomine; domovina je pozdravljala tujino.
Gladbeck je ena izmed največjih in najbolj znanih slovenskih kolonij. Imajo društvo sv. Barbare, ki šteje 160 moških članov, poleg tega pa je tudi Bratovščina sv. rožnega venca, ki ima 150 članic. Tu prav pridno gojijo našo pesem, kar priča močni pevski zbor, ki se lahko kosa z marsikaterim v domovini, če ga celo ne nadkriljuje. Tudi otroci prav pridno prepevajo, saj imajo celo svoj otroški zbor. Oba zbora prav pridno >t uspešno vodi požrtvovalni g. Franc Dobranc.
Da je v Gladbecku danes tako živahno društveno, narodno in versko življenje, gre hvala v prvi vrsti našemu dobremu in agilnemu g. vikarju Tensundru, ki vodi to društvo že 24 let. Naši ljudje vedo, koliko časa in moči žrtvuje zanje, zato ga pa vsi ljubijo in visoko cenijo. S takim zaupanjem in ljubeznijo se obračajo do njega, kakor do lastnega očeta.
Zelo so bili veseli tudi obiska iz domovine. Božjemu klicu so se za veliko noč odzvali v lepem številu. Ko sem jih vide! v cerkvi, sem mislil, da imam pred seboj vernike iz moje bivše župnije, kajti prav toliko jih je bilo v cerkvi, kot v S. pri deseti sv. maši. Tri dni sem bil med njimi; občutil sem, da so ostali vsi pravi sinovi tn hčerke slovenske matere in vsi ostali zvesti Bogu in da prav radi hodijo v cerkev in prejemajo sv. zakramente.
Prav tako, kot g. Tensundru, pa moramo biti hvaležni tudi predsedniku društva sv. Barbare g. Jožetu Dobrancu in voditeljici Roženvenske bratovščine gospej Gorše. Oba z veliko vnemo in ljubeznijo delujeta med Slovenci. Vsa čast in slava obema!
Misli in spomini naših ljudi često romajo v domovino. Zelo so bili veseli in tudi meni je bilo
Pozor!
Pri vseh dnnnSilJUi predstavah delimo brecplaCno	|
našim cenj. posetnlkom škatljico „Union" Čokolade! RazkoSna ooereta 1 Humor ln zabava!	id
Tenorist berlinske opere	V/CJM 1 111 ||Cl711 lSl
MARCEL WITTRISCH Predstave ob 16, 19 15 in 21*15. uri HIN0 UNION
Po sebi sodijo
Dejstvo, da je bila pri namestitvi 40 novih mitničarjev upoštevana sposobnost, da sc je v vsem ravnalo po zakonu, da enkrat ni bilo mero-dajno, s kom je kdo v »žlahti«, »Jutru« nc do spati. Na vse kriplje se trudi, da bi našlo dlako v jajcu in bi — čeprav z izmišljotinami — natvezlo sedanji ljubljanski občinski upravi grehe, kakršnih je bilo navajeno v preteklosti. Da pa ne bi kdo mislil, da se je »jutro« izneverilo svojemu nele-pemu poklicu in da ie enkrat govorilo resnico, je treba pribiti:
Službe mitničarjev so bile razpisane, kakor to zahteva zakon. Za »lutro« in njegove zveste je to seveda nezaslišano. Če ie šlo pri prejšnjih upravah brez razpisa, zakaj bi to sedaj nc bilo mogoče! Ali bi bilo potem sploh možno spraviti v mestne službe sorodnike raznih uglednih mestnih očetov in vplivnih mestnih nameščencev? Ei, »Jutro« je včasih previdno in o tem poglavju »delovanja« prejšnjih uprav krepko molči.
Nujno je, da se lahko za razpisana mesta poteguje vsakdo, ki izpolnjuje pogoje. Ni krivda občinske uprave, če je vlaganje takih po zakonu predvidenih prošenj združeno z izdatki. Ganljivo pa je sočutje, ki ga naenkrat kaže »jutro« za brezposelne in reveže. ?.e v teku razpisa jc znalo povedati, da gre število prošenj v tisoče ter je znalo zračunati, koliko ubogi ljudje izdajajo za kolkovino. (Vdrugih razmerah bi »Jutro« seveda krepko lopnilo po nas, če bi si upali samo podvomiti nad primernostjo nakupa državnih' kolkov!-) Manjka le šc, da zapiše, kako so tisočake za kolke spravili v žep sedanji člani obč. uprave
Prošenj ic bilo vsega točno 828 čisto naravna posledica je, da jc 40 prošnjikov zadovoljnih, /88 pa nezadovoljnih, bolic rečeno, razočaranih. »jutro« pa naj ve, da bo Se marsikateri prosilec dobil pri mestni občini službo, kadar se bodo morali umakniti oni, ki sicer uživajo vso milost »Jutra«, a jih maslo že kar nevarno zaliva.
Odkod »Jutro« tako dobro ve, da so bili sprejeti v službo posestniški sinovi in ljudje z dobrimi službami, seveda ne vemo. Vemo pa. da mu blagor naših kmečkih sinov ni bil nikdar kdo ve kaj pri srcu. Zato tudi ne more razumeti, da pride v mestno službo sin poštenega kmeta, ki ima doma še pet, šet in več otrok, katerih grunt nikdar nc bo mogel oskrbeti. Med sprejetimi pa so v pretežni večini družinski očetje brez sleherne zaposlitve, ljudje, ki so se neštetokrat obračali na prejšnje občinske uprave, a so bili odbiti, ker jim je bila tuja »jutrova« muzika. Tu bi bilo morda kaj zanimivo navesti one primere, ko so bile na dobro plačana mesta sprejete hčerke dobro plačanih višjih uradnikov, menda zaradi tega, ker jim je očka nudil premalo sredstev za luksus in barvila.
»Jutro« celo ve, da prosilci niso sami pisali prošenj. Torej jim jih je seveda moral pisati kdo drugi, morda JRZ ali pa celo sami občinski svetniki. Kdo je pisal prošnjo lastnoročno in kdo ne, ic lahko ugotovila šele komisijo pri sprejemnem izpitu. Ta komisija pa bo tudi povedala, kdo izmed sprejetih morda res ni sposoben. Tak se bo seveda moral umakniti sposobnejšemu. Ne gre namreč, da bi se grehi prejšnjih obč. uprav še kar dalje ponavljali.
Morda smo »Jutru« s tem posvetili preveč pozornosti. A storili smo to zaradi onih, ki tako težko verjamejo, da vodijo riovo občinsko upravo načela pravičnosti, gospodarske solidnosti in ne-pristranosti, pa čeprav to marsikomu iz starih zlatih JNS časov ni všeč.
toplo pri srcu, ko smo skupno na velikonočni ponedeljek zvečer poslušali ljubljansko radiopostajo, ki je pozdravljala naše rojake v tujini. Marsikateremu so se zasvetile solze v očeh, ko je daleč od domovine poslušal naše zvonove, ki tako lepo pojo, zlasti če jih posluša v tujini. Prav tako »o nas razveselile pesmi trnovskega pevskega zbora. Močno so nas ganile tudi tople besede in pozdravi našega bana g. dr. Marka Natlačena. V imenu vseh Slovencev, ki smo ga poslušali, mu izrekam na tem mestu toplo zahvalo in hvaležnost. Prosim ga pa tudi v imenu vseh Slovencev v Nemčiji, da bi posvečal našim izseljencem v Nemčiji, kakor tudi v«pm ostalim v drugih državah, vso ljubezen in naklonjenost.	Jože Premrov:
Shodi ministra dr, Kreka
V nedeljo, dne 26. aprila, ho imel minister dr. Miha Krek ob pol 10 v Grnhljah pri Domžalah političen shod, isti dan popoldne ob 3 pa v Sen fnrjn pri Kranja.
Rudolf Stermechi 60 letnik
Danes praznuje svojo 60lelnico ena nnjmnr-kantnejših trgovskih osebnosti Spodnje Štajerske, g. Rudolf Stermecki. Njegov ime ni znano le tgovskemu svetu. Ves nacionalni preporod v Celju je več ali manj združen z njegovo osebo. Sai smo ga v predvojnih letih videli vedno v prvih vrstah v boju s takratnimi nemskutarji in »kultur-Iregcrji«, ki so posebno v Celju oblastno paševali Gospod Rudolf Stermercki se je rodil 22. apr. 1876 na Bizeljskem. Trgovske stroke se ie izučil v Brežicah v veletrgovini Matheis, svoje znanje pa si je izpopolnil v Laškem in Kočevju. Po od-služenju vojaščine pri 87. pp. v Celju je bil v službi v Zežcmberku in Ljubljani pri tvrdki Mi-klauc. Leta 1905 je otvoril v Celju majhno trgovino nn istem mestu, kjer stoji danes ponosn1 Trgovski dom. Zanimivo je, da jc začel takrat z enim pomočnikom in enim vajencem. Danes, po .TO letih napornega, a uspešnega delu, ima nad 60 uslužbencev v trgovini in ravno toliko v konfekciji oblek in perilo. 2e 1908 je izdal lastni katalog. Naslovna stran tega je nosila: Jugoslovanska razpošiljalnica. Istega let« so mu celjski nem-' razbili okna in poškodovali vse napise na lokalu. Po septemberskih dogodkih v Ptuju Ljubliani in Celju so mu ponovno demolirali trgovino. Vendar se g. Stermecki takih strahotnih metod celjskih nemškutarjev ni ustrašil, marveč ic še bolj odločno zastopal slovenske nacionalne interese. V letih 1908, 1909, 1910, 1918 in 1919 jr bil predsednik trgovskega društva v Celju. Predsednik trgovskega gremija jc postal na znnmcni-tem občnem zboru 24 sept. 1919, kjer je zmagal z 71 glasovi proti takratnemu nemškemu kandidatu Werenu, ki ie dobil 42 glasov. Bil je več let občinski odbornik celjske mestne občine, a ic mandat odložil, ker se s takratno večino v mest-j nem svetu ni strinjal. Prištevati ga moramo met;
inicijatorje za regulacijo Savinje in med glavne ; pobornike za komasacijo obeh celjskih občin Velike zasluge si je pridobil za trgovstvo kot svet-, nik zbornice za TO! v Ljubljani. Septembra meseca 19T5 ie bil imenovan za podpredsednik.! združene celjske občine in člana banskega sveta Gospodu Stermcckijti iskreno čestitamo k 60-letnici in mu želimo še mnogo lel uspšnega dele za napredek našega trgovstvo.
rošijiie naročnino!
Drobne
Koledar
Sreda, 22. aprila: Soter in Gaj, papeža; Tar-hila, devica mučenica.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je po kratki, mučni bolezni umrl g. Oton Jeruc, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske. Pokojni se je rodil v Kamniku, gimnazijske razrede je obiskoval v Kranju in Novem mestu, pravne študije pa je dovršil v Pragi. Še pred zaključkom študij je vstopil v Mestno hranilnico kot praktikant. Služboval je polnih 25 let. Bil je zelo vesten, sposoben in uljuden uradnik, ki ga niso spoštovali samo tovariši, ampak vsi, ki so imeli z njiin opraviti. Pred tednom dni je dobil vnetje rebrne in srčne mrene, pridružila se je še pljučnica, kateri je podlegel. Star je bil šele 53 let. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
t V Ljubljani je umrla ga. Angola S e 1 j a k argetič, soproga pokojnega okr. tajnika g. Leopolda Seljaka in mati mestne učiteljice gospe Milice Kozak. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f- Na Jami pri Mavčičah je na belo nedeljo umrl daleč okoli znani posestnik Jože Novak. Na veliko soboto je zadel ob njega avto pred njegovo hišo in mu zlomil eno rebro in ključnico ter ga vlekel 20 korakov s seboj. Naj počiva v miru!
Svoji k svojim!
Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je
PERION
pralni prašek — naš slovenski izdelek.
Osebne uesti
= Pehotni polkovnik g. Branko Pogačnik je
na predlog ministra vojske in mornarice razrešen dosedanje dolžnosti poveljnika vojnega okrožja ljubljanskega in stavljen na razpolago vojnemu ministrstvu.
= Iz vojaške službe. Imenovani so za poveljnika 1. bat. t. peš. polka peh. podpolkovnik Oto Vidrih; za poveljnika 1. bat. 10. pešpolka peh. major Anton Nardeli; za poveljnika 1. bat. 30. pešpolka peh. major Josip Štefanovič: za poveljnika 1. bat. 42. pešpolka peh. major Ivo Pišlar; za poveljnika 2. bat. 4'2. pešpolka peh major Lju-devit Eler; za poveljnika 1 bat. 48. pešpolka peh. major Aleksander Ungar; za poveljnika 2. bat. 48. pešpolka peh major Ivan Šulentič; za poveljnika 2. div. topn. polka III. armijske oblasti topil, major Boris Šidlovski; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. div. 18. topn. polka topn. kap. I. razr. Marijan Derenčin; za vršilca dolžnosti šela 1. skupine VIII. oddelka voj. lehn. zavoda lopn. tehn. kap. I. razr. Milan Vitas. — V mornarici: za poveljnika broda »Zmaj« kap. bojnega broda Nikolaj Stajnfl; za poveljnika baze rečne Ilotile kap. fregate Ivan Leveč; za poveljnika broda »Oraoc kap. fregate Josip Petrarka; za pomočnika upravitelja topn. tehn. zavoda mornarice kap. fregate Henrik Klinar; za poveljnika monitorja »Morava' kap. korvete Arnold Medlička; za poveljnika monitorja »Sava - kap. korvete Božidar Martinec; za poveljnika torpiljarke >T lc kap. korvete Rene Kodhorski; za načelnika štaba poveljstva rečne flolile kap. korvete Teodor Vrbica; za vršilca dolžnosti poveljnika podmornice »Nebojša« poročnik bojnega broda I. razr. Zenon Adamič; za vršilca dolžnosti poveljnika podmornice »Osvetnik* poročnik bojnega broda I. razr. Josip Saksida; za vršilca dolžnosti poveljnika podmornice »Smelk poročnik bojnega broda I. razr. Milivoj Mužina in z a upravitelja glavnega mornariškega skladišča v pomorskem areenalu int. podpolkovnik Ciril To-minec.
—	Upokojena sta topniški polkovnik Miroslav šoštarič- ki je obenem preveden v rezervo, iu peh. kap. II. razr. Miroslav Ulrih.
= Odlikovan je r redom jugoslov. krone III. razr. topnifiki polkovnik Miroslav šoštarič.
= Iz banovinske službe. Za pragmatične urad nik« v istih položajnih skupinah in na istih meistih % katerih jih je odpustil dr. Kramer-dr. Marušičev režim, so ponovno postavljeni ing. Matej Avsec, ing. Lambert Muri in ing. Jože Okorn. — Bano-vinski uradniški pripravnik Vilko Apih pri bano-vinaki bolnišnici v Celju je napredoval za uradnika IX. položajne skupine.
—	Profesorski irpit je naredil z odličnim nspehom g. Štrukelj Vojteh. suplent na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani.
—	Mojstrski irpit iz elektroinštalaterske stroke bo naredili pred pristojno komisijo v Ljubljani M.: Ambrožič Anton iz Borovnice, Pogorelec Fra-njo s Jesenie, Cešnovar Stanko iz Brežic, Szabo Štefan iz Šoštanja, Krupan Franjo iz Ptuja ter ^krabar Oton in Venko Albert iz Maribora.
Pri bolezni žolča
poraba naravne
FranzOosefove
grenke vode urejuje delovanje črev.
fti>!t. 1» mm. so«, pol. ln nar. wlr. 8 bar. 15485, 25. V. JY
— Jesenice so najdražje mesto, beremo v četrtkovem »Slovencu«, pri tem nam pa uhajajo misli na druge industrijske kraje, tako tudi na Hrastnik. Uradniki, ki stanujemo tu, smo mnenja, da bi za našo draginjo ne zadoščal niti prvi draginjski razred. kaj šele tretji, v katerem se nahajamo. Premisliti je namreč treba, da imamo tukaj kar tri večja industrijska podjetja, namreč rudnik, kemično tovarno in pa steklarno. Večina polj je bila porabljenih za tovarniška ter stanovanjska poslopja, deloma so pa bila polja tudi že uničena, tako da ni ostalo dosti za pridelovanje živil, ki se morajo prav tako, kakor na Jesenicah, uvažati. Ob sobotah ler sredah opazite v dolini branjevke iz Ljubljane, dosti pa tudi iz Savinjske doline. Dovoz iz takih daljav mora vsekakor vplivati na ceno, ki je v resnici tudi dosti višja ko n. pr. v Ljubljani. Kdor ne verjame trditvi, naj pride enkrat poleti sem na naš trg, pa bo videl, koliko dražje plačujemo pri nas sadje, recimo češnje, ki so tudi neprimerno slabše kakor po večjih središčih. Vzeti moramo namreč to, kar je, izbire skoraj ni, cena je pa visoka zaradi dovoza in pa, ker skoraj ni konkurence. Boli nas pa še marsikaj drugega, tako n. pr. zdravniško vprašanje. Bolan uradnik v Ljubljani, Mariboru, Celju ima na razpolago zdravnika v državni bolnišnici, seveda brezplačno. Kako pa mi? Ne le, da ni pri nas na dežeii Specialistov kakor po mestih, temveč treba jih j« tudi prav visoko
novice
plačevati, tako da je uradnik, če mu pride dolgor trajnejša bolezen v hišo, uničen! Tudi stanovanja niso po industr. krajih toliko cenejša, da bi bilo vredno o tem govoriti ter zaradi tega postavljati te kraje za dve stopnji nižje glede na dohodke. —■ Če bo res kdaj prišlo do ureditve plačilnih razredov, naj poklicani faktorji pač ne pozabijo Trbovelj, Hrastnika, Zagorja! Poleg težavnejše službe (učitelj, želez, uradnik!) je tod v resnici življenje za mnogo odstotkov dražje, nego drugod po dežeii.
MšiMllC" vitaminska moka „/lUl*IJj za dojenčke
—	Prijatelje Francije opozarjamo, da bo dne 1. junija izlel z luksuznim avtokarom v Francijo s sedemdnevnim bivanjem v Parizu in okolici. Pot bo obsegala 4400 km in trajala 25 dni ter bo vodila skozi najlepše dele Evrope (Zagreb, Ljubljana, Vrbsko jezero, Veliki zvonar, Inomost, Bo-densko jezero, Curih, Baeel, Strasbourg, Reims, Pariz, Versailles,. Fontainbleau, Ženeva, Lyon, Marseille, Niča, Monte Carlo, Genova, Venezia, Trst, Opatija, Plitviška jezera, Zagreb). — Strokovno vodstvo in tolmač na vsej turi, prvovrstni hoteli in izvrstna oskrba. Celotna cena (razen potnega lista) Din 8800. — Informacije daje potna pisarna Cook. Zagreb. Jelačičev trg 13, telef. 57-75.
—	V ljubljanskem radiu čujemo vedno slovensko izgovarjanje števil, tudi novi pravopis zahteva štetje n. pr. petintrideset in ne trideset pet, po šo lah se pa še vedno računa na drugi način Zakaj to? Ali bi ne kazalo izdati odlok, da se nai s takim štetjem preneha?
—	Dete rešilo smrti mater in sebe. V noči na ponedeljek je na Pragerskein pogorelo gospodarsko poslopje s stanovanjem posestnika Marka Topolovca Gospodar je odsoten, torej on ni kriv požara. Majhno dete je z močnim jokom prebudilo svojo mater, sicer bi zgorela mali in njeno nezakonsko dete in materina sestra. Govorice o tem vsem se širijo po okolici in na razne načme razpravljajo. Nekateri pa kar s prstom kažejo na prizadete Morebiti bo preiskava dognala jasnost v tej strašni zmedi.
—	Osnovne črte iz književne teorije, knjiga, ki jo je spisal dr. Ivan Pregelj, založila pa Jugoslovanska knjigarna, predstavlja zelo koristno delo in sicer ne samo za dijaka, ampak zn vsakega količkaj izobraženega človeka sploh. Pisatelj nam razlaga vse vrste pesništvo: epično. lirično in dramatično; novelo in roman ler vse vrste drugo prozo. Obenem z bistvom poezije, igro-kaza in romana ter njih najrazličnejšimi vrstami in označbo ter z njih tehnično zgradbo seznani pisatelj bravca tudi s slovstveno zgodovino vseh narodov, to je z najznamenitejšimi proizvodi lepe besede v pesmi in prozi od najstarejših časov do moderne. Posebno praktično vrednost dajejo knjižici na koncu pridejana vprašanja — vseh je 160 — obenem z odgovori, ki povzemajo vso vsebino knjige v najkrajši in najjedrnejši obliki. Dijak, profesor, meščan, delavec in kmetski fant ter dekle. ki se zanimajo za slovstvo, vsi morejo biti tako posrečenega dela veseli. Knjižica stane 24 dinarjev.
—	Pojdite z nami z avtoin: 26. aprila v Na,
zarje (čez Črnivec, Gornji grad) 75 Din; 3, maja pod Gorjance v kartuzijo Pleterje, 95 Din. — rPo božjem svetu«. Ljubljana. Šentpeterska vojašnica.
	
D 3	Novo! Novo!
	Dr. Ivan Pregelj
	Osnovne črtice književne teorije Nauk o slogu, pesništvu in govorništvu
»	Cena Din 24'—
1»	Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
-J-	
Celie
•0-Nesreče. Jager Mihael, 23 letni kleparski pomočnik iz Celja, se je 16. t. m. ponesrečil. Težko nakovalo mu je padlo na desno nogo in mu jo močno poškodovalo. — V Škalah pri Velenju je razkladal z voza smrekova debla Aristovnik Srečko, 17 letni posestn. sin, pri tem mu je hlod padel na desno nogo in mu jo zlomil. — V Ločah pri Poljčanah pa je padla Tumpej Zofija, 29 letna žena dninarja, in si pri padcu zlomila desno ključnico.
3r Izpred sodišča. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju se je v torek, dne 21. I. m., zagovarjal 27 letni Laniprel Jože iz Ponikve. Obtožen je bil, da je 16. februiirja pred hišo Kranca Fortuna v Velikem Lepoglavu, občina Sv. Duh-Loče. udaril po glavi s kolom Jakoba Slatinška in ga tako poškodoval, da je Slatinšek za zadoblje-nimi poškodbami, na vnetju možganske opne in možganov umrl v celjski bolnišnici dne 4. marca t. I. Zakrivil je s tem zločinstvo zoper življenje in telo in je bil obsojen na 3 lela robije, na 4 leta izgube častnih pravic, na povračilo kazenskih stroškov, na povprečnino 1000 Din in na povračilo bolnišničnih stroškov v znesku 500 Din. Glede zahtevane rente, ki jo zahteva mati Jakoba Slalinška, je sodišče odločilo, da se napoti na pot civilne pravde. — Isti dan sta se zagovarjala Leskovšek Miha in njegov brat Jože. Obložena sla bila, da sta 17. marca pri vinogradu Franca Cepina, v katerem sta čez dan kopala, zvečer z motiko poškodovala LeBkovška Janeza. Rana sama na selil tli bila smrtonosna in bi se bila po mnenju sodnega izvedenca v 20 dneh brez vsakršnih posledic zacelila. Nastopilo pa je usodno zastrupljenje, ker je gnoj skozi razpoko v lobanji tekel proti možganom, zaradi česar je nastalo vnetje možganskih open in je Leskovšek Janez dne 27. marca zalo umrl. — Obsojen je bil Leskovšek Miha kot starejši mladoletnik po § 178 II. k. z. nn 1 leto in pol strogega zapora, na plačilo stroškov, na 600 Din povprečnino. Oprosti pn se krivde njegov bral l eskovšek Jože.
Ljubljana
Češki pevci v Ljubljani
loplo spreieti
Ljubljana, 21. aprila.
Znameniti češki zbor »Smetana« iz Plzna je danes dospel v Ljubljano z vlakom ob 6.15. Na kolodvoru so češke pevce pričakovali tukajšnji češki konzul g. Minovsky, predstavniki oblasti, tukajšnja češka naselbina ter zelo mnogo občinstva.
Občinstvo je priredilo Cehom ob prihodu vlaka tople ovacije, ljubljanske dame pa so goste ob-šule s šopki cvetja. Nato so izrekli češkim pevcem dobrodošlico predstavnik mestne občine podžupan dr. Vladimir Ravnihar, zastopnik g. bana prosvetni inšpektor prof. Dolenec, v imenu slovenskih pevcev dirigent Zorko Prelovec, ki je pozdrave izrekel tudi v češkem jeziku, predstavnik tukajšnje Češke Obci g. Ryška ter končno predsednik Jugo-slovansko-češkoslovaške lige dr. Stare ki je svoj pozdrav ponovil tudi v češkem jeziku. Za vse pozdrave se je zahvalil predsednik zbora g. dr. Mattas, ki je naglašal, da so plzenslu pevci že 16 let gojili željo, da obiščejo Ljubljano. Ta želja se jim je sedaj izpolnila. Godba »Sloga* je pod vodr stvom g. Svetla zaigrala češkoslovaško in jugoslovansko državno himno.
S kolodvora se je nato do hotela Slona po Miklošičevi in Tyrševi cesti razvil lep sprevod, kateremu na čelu jo godba -Sloga» igrala koračnice, prebivalstvo Ljubljane pa je v gostem špalirju, kakor tudi raz oken toplo pozdravljalo češke pevce.
V	sredo dopoldne bo depucatija pevskega društva »Smetane* obiskala s svojim predsednikom na čelu ter v spremstvu češkoslovaškega konzula g. Minovsltega ter predsednika JC-lige dr. Stareta g. bana, divizijskega poveljnika generala Nedeljko-viča ter predstavnika mestne občine podžupana dr. Ravniharja, zadnjega tudi kot predsednika Glasbene Matice.
V	četrtek napravijo češki pevci izlet v Kranj in na Bled. V Kranju priredijo tudi koncert.
WINO slooa ssess
H ivunes Vas bo zabavala Vaša ljubljenka
i Frančiška Gaal
S	v svoji najboljši veseloigri
i Mfcsla mamica
I	Ob 16 , 19.15. in 21.15. uri
■■■■■OHHBHBHMHHBnHMHHHBHHHM&BI
O Znanstveno društvo za humanistične vede
ie na svojem občnem zboru, ki ie bil v nedeljo Dod predsedstvom vseučiliškega profesorja dr. Nahtigala, izvolilo za častnega člana g. dr. Frana Windi.scherja v priznanje njegovih zaslug za po-vzdigo naše znanosti in umetnosti. Za novega rednega člana ie bil na občnem zboru izvoljen kon-servator in umetnostni zgodovinar dr. Fran Štele.
0 Nagrade za načrte spomenika kralju Aleksandru. Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru je za izdelavo načrtov razpisal več nagrad v skupnem znesku 20 000 Din- 1. nagrado 10.000 Din, 2. 5000 Din in 3. 3000 Din. Ostanek je bil namenjen za odkup ostalih načrtov Umetnostna žiriia, v kateri so bili med drugimi dr. Gradnik, dr. Fran Štele, upravnik Narodne galerije Zorman, Oton Župančič, akad. slikar M. Maleš dr. Dobida in ravnatelj inž. Prelovšek se je odločila, da za prvo nagrado nobeden od predloženih načrtov ne pride v. poštev. Znesek ki je na ta način preostal, ie bil razdelien za nekatere druge nagrade. Dve drugi nagradi po 500 Din sta bili podeljeni kiparju Pirnatn in arh Spinčiču (geslo »Steber«) ter kipariu Kalinu in inž Glanzu (»V«) in dve tretji nagradi po 3000 Din 'kiparju Lobodi (>A) ter (Piparju Kalinu in inž. Glanzu (»A 1«) Nagrajeni načrti so s tem prešli v last odbora Vsi načrti bodo razstavljeni od petka do nedelje v Jakopičevem oavilirmii
© Pevski zbor Smetana iz Plzna koncertira drevi ob 20 v Filharmonični dvorani pod vodstvom Bogdana Gselhoferja. Pester, velik zborovski spored. ki ga izvaja prvovrstni češki moški zbor. Sedeži po običajnih koncertnih cenah se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na sporedovo knjižico, ki je izšla ob tej priliki in se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
HOČETE DOBER, NARAVEN MALINOVEC?
Potem ga naročite pri tvrdki: »Vitamin«, d. z o. z., Ljubljana, Masarykova cesta 46.
0 Zdravniška preiskava vajencev in vajenk pred nastopom učne dobe je vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu.
0 Kino Kodeljevo igra danes po znižani vstopnini »Grand hotel« (Greta Garbo).
© Male mature se nikar ne bojtel Saj se lahko uspešno pripravite nanjo v tečaju, ki ga prireja »Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov«. Poučujejo se vsi predmeti, ki pridejo pri mali maturi v poštev. Učnina znaša za vsak predmet po 3 ure tedensko 100 Din mesečno, vpisnina 10 Din. Podrobnejše informacije dobite vsako popoldne od 3 do 4 v Beethovnovi ulici 7, pritličje, desno. Odbor DBPK.
0 Nesreča. Pred cerkvijo sv. Petra v Ljubljani je v ponedeljek zvečer padla 56-lctna Alojzija Mehle, vdova po železniškem uradniku, stanujoča v Jenkovi ulici 16. Pri padcu se jc nevarno poškodovala ter si je med drugim prebila lobanjo. Prepeljana je bila v bolnišnico.
0 Nesreča na cesti. Brezobzirnost, ki si jo nekateri kolesarji še vedno dovolijo, je zahtevala v ponedeljek zvečer novo žrtev. V 10-letnega učenca Ludvika Čeha z Viča se je zaletel neki kolesar ter ga podrl na tla, da je deček dobil hujše poškodbe po vsem telesu. Dečka je prepeljal v bolnišnico reševalni avto, kolesar pa ie naglo izginil.
0 V duševni zmedenosti... Tragičen slučaj se je pripetil včeraj okoli 11 dopoldne. 48-letna delavčeva žena Ivana Mehle si je .v trenutni duševni zmedenosti prerezala vrat. K sreči si ni prerezala žil, vendar pa si je povzročila hudo rano. Rešvalni avto jo je prepeljal v bolnišnico.
0 Nesreča pri delu. V hiši št. 11 v Vošniakovi ulici je včeraj sekal 23 letni delavec Anton Pohal neki les, pri tem pa se je močno vsekal v nogo. Prepeljan je bil v bolnišnico.
Zagorje
Proračun občin razgrnjen. V občinski pisarni je razgrnjen proračun za 1. 1936—1937 in je do 24. t. m. na vpogled vsem občinom Proračunska seja bo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9 dopoldne v občinski pisarni.
Samo 11 delavnih dni v maju. Tudi pri nas bomo delali samo 11 dni v maju!
Brezposelnost. V torek, dne 21. t. m. je odšla prva skupina brezposelnih delavcev, 33 po številu, k gradnji banovinske ceste v Trebeljevo. Nekaj brezposelnih je dobilo delo pri železnici. Upamo, da se bo sčasoma brezposelnost v naSem revirju vsaj nekoliko omilila.
Maribor
□	V Kamnici je danes birma. Kamničani so se za to lepo slovesnost zelo pripravili in potrudili ter bo praznik za cclo župnijo.
□	Umrl je v Sernčevi ulici v Krčevini upokojeni poštni uslužbenec Ivan Medved v visoki starosti 86 tet. Naj počiva v miru!
□	Ureditev Kamuiške ulice. V mariborski vil-ski četrti še Kamniška ulica nima urejenega cestišča. Sedaj se bo izvršila v ulici najprej kanalizacija, potem pa se bo popravila ulica.
□	Češki pevci nastopijo. Dne 24 t m bomo 4meli redko priliko, da slišimo na koncertnem odru enega najboljših pevskih zborov v Evropi. Pevski zbor Smetana iz Plzna si je v teku svojega 35-letnega obstoja priboril rekordno število odlikovanj in priznanj.
□	Vojnim invalidom v pojasnilo. Ker se pri vojaškem oddelku mestnega poglavarstva prijavljajo tudi oni invalidi, ki prebivajo na teritoriju mestne občine mariborske, se interesenti opozarjajo, da mestni vojaški urad daje pojasnila po novi uredbi oizpremembah in dopolnitvah inval. zakona le onim vojnim invalidom, ki bivajo v mestu Mariboru.
- Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze-mite zjutraj ua prazen želodec- kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
□	Dravsko polje na gledališkem odru. Prihodnjo soboto, 25. t. m. nastopi v gledališču igralska družina iz Cirkovcev na Dravskem polju. Cir-kovčani bodo uprizorili originalno domačo veseloigro »Miciki je treba moža«, ki jo je napisal pri-prost kmečki fant Vinko Korže. Knstna predstava je bila v Ptuju, pa so tam dosegli Cirkovčani izreden uspeh.
□	Akvizicija inseratov za Mariborski teden. Uprav Mariborskega tedna opozarja vse trgovske in gospodarske kroge, da ni pooblastila nikogar za akvizicijo kakršnihkoli inseratov za Mariborski teden. Ob priliki letošnjega jubilejnega V. Mariborskega tedna namerava uprava izdati sama reprezentativno revijo.
□	Gradbeno gibanje. Stavbna dovoljenja se dobili: Žagar Jožica za gradbo enonadstropne stan. hiše v Smetanovi ulici, tovarna Hutter in drug za gradbo tvornice za hlačevino, prizidka ključavničarske delavnice in tkalnice za volneno blago in za zgradbo prizidka k predilnici, ing. Vi-čič Viktor za gradbo enonadstropne stan. hiše, Šilih Olga za nadzidavo nadstropja v hiši v Cankarjevi ulici.
□	Varčujete, ako kupite poceni dobro blago, zato si pred nakupom oglejte Karo-čevlje.
□	Našo vest o prodaji poslopja tvornice »Zora« so nekateri napačno tolmačili. Gospodarja }e menjalo samo poslopje, ki ga ima tvomica »Zora« v najemu, dočim podjetje samo ni bilo prodano.
□	Klub SKAS v Mariboru ima drevi sestanek ob običajni uri v prostorih Strokovne zveze ▼ Sodni ulici.
□	Posestne izpremembe. Kupili so: Ana in
Josip Kupec hišo v Mlinski ulici 37 od Marije Hra-šovec za 110.000 Din. — Inž. Franc Mikttž hiSo v Turnerjevi 37 od Bogomirja Bračka za 275.000 Din. Hedviga Malata, trgovka iz Ljubljane rilo ▼ Strossmaierjevi ulici 33 za 295.000 Din.
□	Tkalnica tovarne Thoma se seli. Tovarna svile Thoma namerava postopoma preseliti tkalnica iz Mlinske ulice t novo obratno poslopje, ki ga bo sedaj zgradila na Pobrežju poleg evoi/e t barvarne in apreture. Zaenkrat se bo preselilo 130 tkalnlh stolov.
Ptuj
Krvoprelitje v Vurbergu, o katerem smo ža
poročali, je ogorčilo ondotno prebivalstvo do skraj-nosti. Ubitega Franca Krepeka je sodna komisija v mrtvašnici v Vurbergu raztelesila in ugotovila, da je bil vbodljaj v levo stran hrbta absolutno smrten, ker je nož zadel srce. Tudi žila odvodnica na desni roki je bila prerezana. Njegov brat Alojz se nahaja še vedno v globoki nezavesti in je njegovo stanje obupno. Orožniki so aretirali 10 fantov, ki so se udeležili pretepa in jih izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Med njimi je več ranjenih, katerim je nudil prvo pomoč okrajni zdravnik dr. Vrečko in jih obvezal. — Podoben slučaj se je zgodil v Rogoznici pri Ptuju. V nekem vinotoču je prišlo med fanti do pretepa, pri katerem je dobil 21 letni Martin Cresnik z nožem v hrbet vbodljaj, da je obležal v mlaki krvi. Tudi njegovo stanje je zelo resno.
Huda nesreča. Ivan Bračič, 51 letni hlapec v Podlehniku. je sežigal šibje na travniku in v to svrho zažgal velik ogenj. Pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel naravnost v ogenj. Užgala se mu je obleka in se je tako nevarno opekel, da so ga morali nemudoma pripeljati v ptujsko bolnišnico.
Smrtna kosu. Nagle smrti je umrl vpokojeni poštni poduradnik Jožef Počkaj v starosti 75 let. Naj v mini počiva! Salujočim naše sožalje!
Homatije med rudarji zaradi stavke
Maribor, 21. aprila.
V rudniku stanovsko pri Poljčanah še traja stavka naprej. Rudarji so dne 16. marca že tretjič v letošnjem letu stopili v štrajk in je prenehalo vsako delo v rudniku. Podjetje jim je potem dne 6. aprila izplačalo del zaostale mezde in sicer od 1. januarja do 15. februarja. Podietje je nagovarjalo potem rudarje, da bi zopet začeli z delom. Uoseglo je svoj namen samo pri enem delu rudarjev, tako da je po praznikih nastopilo na delo kakih 30 ljudi. Ko so se pa zvečer vračali iz rudnika domov, so jih pričakovali stavkujoči tovariši !? Jlm zaŽrozi,> s pretepom, če ne ustavijo takoj dela. Na ta način se sedaj štrajk nadaljuje in zahtevajo stavkujoči, da podjetje striktno izpolnjuje svoje obljube. to je, da jim plača zaostalo mezdo do 15. marca in da izpolni tud ostale pogjje na katere je svoječasno pri prvih pogajanjih pristalo.
*"'"^"^'^^■'■■■■■^■■»»"•■■»»■■■»»■■■»iinii«*.«..
Jugoslovanska kniioarna v IjuMian!
NOVOSTI:
Decking, Katechesen fiir reifende Jugend. Gedanken und Skizzen. 257 str., nevez. 49 Din. -Ddrner. Neue Stunde des Kindes. Kinderpredig-ten und Anregungen zur Geslaltung des Kinder-gottesdienstes. 286 str., nevez. 48 Din, vez. 63 Din.
—	Haugg, Rosonkranz und Frauensoele. 83 str., nevez. 23 Din - Haugg, Vom Geheimnis der heiligen Messe. 154 str., nevez. 40 Din. — Hai bach. Neue Efchorten. 214 str., nevez. 55 Din. — Koepgen, Marlit iiber die HKrer. Das Geheimni* der vvirksamen Predigt. 157 str., nevez. 33 Din.
—	Peters, Die soziale Filrsorge im Alten Testa mente. 92 str., nevez. 26 Din. - RichstRtter, Ge-heimnisvolle Rose. Holdseligkeit, Klage und Glo rie Unserer Llehen Frau. 44 str., nevez. 17 Din.
—	Lohiuiiller, Das heilige Messopfor ln del Grundschule. 234 str, npvp» 2« Din. Toth,
1 Der Sieg Christi. Predigten. Mariologie. Predia-teu. 20 str., nevez. 40 Din, ve«. 56 Din.
Naš potniški promet
Dohodki naših državnih železnic
n.
Vprašanje povišanja potniike tarife, katero je stopilo v veljavo s 1. prilom t. 1., se je žalibog rešilo nezadovoljivo. O tem je »Slovenec« že evoje-časno zavzel svoje stališče, navajajoč razloge proti ponovnemu povišanju potniške tarife.
Danes, ko imamo pred sabo točne Številke, pa z mirno vestjo rečemo, da je bilo naše stališče pravilno. Mi smo zastopali tezo, da naj se ako je že to potrebno, da se poiščeijo novi finančni viri železnic, omeje čimbolj brezplačne in znižane cene ogromnega števila potnikov, ki potujejo z železnico. Pri tem žalibog nismo uspeli. Potem smo bili mnenja, da bi bilo potrebno, da se poveča vozna cena za 1. in II. razred, odnosno, da se I. železniški razred sploh ukine, ker znašajo režijski stroški za I. železniški razred, štirikrat toliko, kolikor znašajo dohodki železnice od potnikov I. razreda in stroški II. razreda dvakratni znesek, katerega plačajo potniki II. razreda. Samo potniki III. železniškega razreda plačujejo železnici skupno toliko, kolikor znašajo režijski stroški železnice za III, železniški razred. Zdravo demokratično načelo zahteva, da potniki III. razreda ne plačujejo primanjkljajev železnic za socialno višje stoječe in gmotno bolje fun-dirane sloje! To demokratično načelo bi moralo pri naših železnicah brezpogojno zmagati. Drugo važno vprašanje pa je v zvezi s tako imenovanim zakonom inercije in prilagoditve v potniškem prometu. Ta sociološki zakon je prav nazorno raztol-mačil v »Saobračajnem Pregledu« štev 10 iz 1935. leta g. Janko Grampovčan. Po njem nastanejo v času težke ekonomske krize, iz dejstva obstoja visokih tarif, srtavk, dvojne posledice: narod omeji svoje potrebe na minimum (mejne koristi) to je ljudstvo ne potuje, in če potuje, potem je prisilieno, da potuje z najcenejšimi prevoznimi sredstvi. Kar se pa tiče samega gospodarstva, to se le postopoma prilagoduje spremenjenim razmeram. Ta prilagoditev gospodarstva in ogromne večine nižjih slojev naroda predstavlja izvestno smer, katera dobiva sčasom konservativni značaj. Sila, ki je delovala na to usmerjenost, mora, da se izčrpa, da »izteče« preden nasitopi zaželjeni preokret v prometu. Zakon inercije deluje tu in s tem zakonom se mora pojasniti sama reakcija, katero je izzvalo znižanje Sarifov z ozirom na finančni efekt. Ta zakon nam
Anketa o poslovanju OUZD
Maribor, 21. aprila.
Sinoči se je vršil v dvorani Ljudske univerze •estanek mariborskih krogov, na katerem so zastopniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani podali sliko finančnega gospodarstva OUZD. Sestanku so poleg gospodarstvenikov prisostvovali tudi številni odlični javni in kulturni delavci, med drugimi je bil navzoč tudi okrajni načelnik dr. Šiška. Ravnatelj mariborske ekspoziture OUZD Stenovec je v daljšem referatu podal sliko ustroja delavskega socialnega zavarovanja v naši državi in njegov pomen za splošno naše gospodarstvo. Opozarjal je na vplive gospodarske krize na razvoj zavarovanja in na poslovanje OUZD, ki se kaže osobito v padcu prispevkov, ki je tako zelo občuten, da danes že resno ogroža urad, ki ne bo več mogel plačevati svojih obveznosti. Struktura zavarovanega članstva postaja za finančno ravnovesje ustanove čimdalje neugodnejša, zlasti še, ker tudi država že nekaj let sem ovira delo s tem, da se je iznebila svojih obveznosti, ki bi jih morala vršiti po zakonu, obenem pa je izločila cele skupine delavstva iz bolniškega zavarovanja, da bi znižala svoje prispevke. Pokazala je na zgled drugih inozemskih držav, ki čestokrat z velikimi žrtvami vzdržujejo in iz-popolnjuejjo socialno zavarovanje. Končno je zavrnil neresne kritike s tehtnimi statističnimi podatki, ki najbolj točno osvetljujejo dejanski stan.
Zastopnik OUZD dr. Likar iz Ljubljane se je bavil z najobičajnejšimi očitki, ki padajo na račun poslovanja OUZD. Pred vsem je analiziral upravne stroške, da bi dokazal, da niso pretirani in da so v primeri z upravami zavarovalnih uradov v drugih državah še vedno najnižji, tako da prihajajo študirat ustroj našega soc. zavarovanja od drugod. Glede zdravniške službe je priznal, da ni popolna, ker taka tudi ne more biti, opozarjal pa je na važnost, da bi delodajalci sami skušali vzbujati med svojimi nameščenci zaupanje do zdrav-
daje tudi točen odgovor glede pravilnosti našega računa z ozirom na prenehanje reakcije, med tem ko nas pušča čas trajanja te reakcije v popolni neiz-vestnosti. V pogledu trajanja finančne reakcije nam daje dogovor zakon prilagodevanja, ki računa z gospodarili o-prometno preusmeritvijo in z ekonomskim in socialnim stanjem naroda, v veliki meri pa tudi s konservativnostjo naroda. Psihološka sredstva propagande, ki so pri nas še zelo malo poznana, stopajo kot najaktivnejši faktor v proces novega prilagodevanja v svrho čim prejšnje vpo-stavitve finančnega ravnotežja in skrajšanja časa kadence med staro in novo gospodarsko-prometno orientacijo. Da je to stališče pravilno nam dokazujejo sledeče število:
Dohodki potniškega prometa (in prtljažnega) v dinarjih (državna taksa je vračunana):
Pred znižanjem Po znižanju
	1934	1935		+ —
marec	46,400.734	37,558.769	_	8,841.974
april	46,305.250	42,313.356	_	3,991.893
maj	45,068.216	39,574.178	_	5,494.037
junij	48,563.332	46,739.314	_	1,824.018
julij	55,810.190	51,492.883	_	4.317.307
avgust	60,259.808	55,428.200	—	4,831.608
september	55,510.433	51,821.299	_	3,689 134
oktober	45,111.744	43,902.557	_	1,209.187
november	39,980.635	40,687.247	+	706.612
december	43,726.097	42,250.743	—	1,475.354
januar 1935 34,810.247;
januar 1936 38,912.260 = + 4,102.013.
Podatki za februar in marc 1936 niso še poznani, vendar pa moremo že sedaj reči, da je bila gornja teza popolnoma pravilna in da je ponovno povišanje tarifov s 1. aprilom letos zgreSeno. Ko-kolikor toliko bi bilo opravičeno samo tedaj, ako bi se splošno stanje našega gospodarstva zboljšalo, kar se pa ni zgodilo. Kako pa je bito znižanje socialno pomenljivo, pa nam dokazuje dejstvo, da se je po znižanju vozilo 7,244.733 potnikov več na železnicah kot pa pred znižanjem. Argumenta pa, da so naše tarife med najcenejšim v Evropi, nam ni potrebno pobijati, ker dotični, ki operira s tem argumente*« ne omenja življenjskega standarda narodov v drugih državah, ki je neprimerno višji od našega.
nikov urada, ker je to predpogoj uspešnega zdravniškega dela. Glede očitkov, ki se nanašajo na predpis zdravil, je izjavil, da zdravniki z njimi svobodno razpolagajo, morajo pa ekonomično postopati, Je pa zadnje čase med ljudmi neka ma-nija za specijalitete in stalno narašča prekomerno zavživanje zdravil.
Nato se je razvila živahna in zanimiva anketa, na kateri so posamezni navzoči iznašali konkretne primere, v katerih bi bile potrebne reme-dure. Tako je tajnik trg. gremija Skaza opozarjal na neprijetnost prehitrih prisilnih izvršb in poudarjal, da je treba zavarovanje predvsem popularizirati in je treba zato vedno iskati novih metod. Slično so izjavili tudi drugi.
Bil je to prav za prav prvi direktni kontakt med upravo OUZD in med delodajalci, ki je pokazal, da bi bile take ankete že zdavnaj potrebne, ker bi bile prištedile upravi UOZD marsikatere deloma neupravičene očitke, dale bi pa gospodarskim krogom priliko, da se s problemom socialnega zavarovanja sami temeljiteje bavijo in dajo marsikatere koristne pobude. Zato naj bi se sestanki še večkrat vršili.
i
Sankcije in italiianska trgovina
Sankcijski odbor Zveze narodov v Ženevi je zbral statistične podatke o i tal. zunanji trgovini v zadnjih mesecih. Odbor je zbral podatke za december statistiko iz 47 držav, za januar lz 39 in februar samo 23 držav, vendar so to najvažnejše države v italijanski zunanji trgovini (90% trgovine). V milijonih zlatih dolarjev je znašala ital. trgovina: novembra 1935 uvoz iz Italije 25.28 (novembra j 1934 20.87), izvoz v Italijo 29.82 (28.58), decembra uvoz 16.74 (20.97), izvoz 21.44 (27 55). januarja 1936 9.5 (17.6) oz. 13.88 (22.9). februarja 5.66 ! (10.77), 8.24 (14.65) milij. zl. dolarjev. Iz tega je | razvidno, da so sankcije bile neenakomerne.
Posebej so objavljeni podatki o trgovini z zla-I tom In srebrom, ki kažejo, koliko zlata morajo iz-
važati Italijani da lahko plačujejo nadalje svoje doba ve predvsem za vojno važnih sirovin. Uvoz iz Italije je znašal novembra 1936 22.05 (14.91), izvoz v Italijo 0.05 (0.26), decembra 8-50 (40.11) oz. 0.12 (0.19), januarja 27.35 (15.(52), 0.11 (0.2) in februarja 5.82 (1.75), 0.11 (0.26) milij. zlatih dolnrjev. *
Dobave. Ravn. drž rudnika Velenje sprejema do dne 29, aprila t. 1. ponudbe za dobavo pocinkane, cinkove in bele pločevine in raznega tesnilnega materijala. — Dne 22. aprila t. I. bo v inten-danturi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo 3659 kub metrov drv za potrebe garnizona Škofja Loka, Celje in Mojstrana. — Dne ti. maja t. 1. bo v pisarni inženjerskega štaba dravske diviz. oblasti v Ljubljani druga ofertalna licitacija za popravilo konjušnice v Ljubljani in dne 20. maja t. 1. pa prva ofertalna licitacija za popravilo stanovanjskih zgradb v Mariboru.
Povišanje glavnice Tipografije. Tipografija, d. d., časopisni koncem v Zagrebu, bo zvišala svojo delniško glavnico od sedahjih 3.75 milij. na 10 milijonov z izdajo 62.500 novih delnic po 100 Din imenske vrednosti.
Borza
Dne 21. aprila 1936.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in Prage, narasli so Amsterdam, Berlin, Bruselj, London in Newyork, popustil pa je Pariz.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 9.14—9.24, na zagrebški borzi na 9.0950—9.1950, na belgrajski na 9.1208 do 9.2208. Grški boni so notirali v Belgradu 30.40 do 31.10. Angleški funt je notiral samo v Ljubljani, in sicer neizpreinenjeno 249.20- 250.80. španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.45—6.55, v Belgradu 6.45 denar.
Nemški čeki so notirali v Ljubljani 13.90 do 14.10, v Zagrebu 13.87—14 07, za ultimo maja 13.80—14.00 in v Belgradu 13.8502—14.0502.
Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 3.17—3.22. za dolar 49.50—50.
Ljubljana. — Tečaji s primom.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2965.30—2979.90
Berlin 100 mark......1755.27—1769.14
Bruselj 100 belg...... 738.75— 743.82
Curih 100 frankov..... 1424.22—1431.29
London 1 funt.......215.45- 217.51
Newyork 100 dolarjev .... 4335.01—4371.32
Pariz 100 frankov..... 288.07— 289.51
Praga 100 kron...... 180.76— 181.86
Celotni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,528.611 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.225, London 15.1625 Newyork 306.875, Bruselj 51.91, Milan 34.15, Madrid 41.91, Amsterdam 208.26. Berlin 123.40, Dunaj 56.60, Stockholm 78.175, Oslo 76.175, Kopen-hagen 67.70, Praga 12.70, Varšava 57.775, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.68, Buenos-Aires 0.84375.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% inv. pooojllo 81—88. agrarji 47—48.50, vojna škoda promptna 356 - 358, beglu Ške obveznice 64—66, 8% Blerovo posojilo 81- -83, 7% Blerovo posojilo 71—73, 7% posojilo Drž. hip. banke 81-«.
Zagreb: Državni papirji: 7% inv. posojilo 80.50 den., agrarji 47.50- 48, vojna škoda prompt-ta 856—357 (357), begi. obveznice 63 bi., 8% Blerovo posojilo 81.50 den., 7% Blerovo posojilo 72.50 bi. — Delnice: Priv. agrarna banka 24l'do 245, Trboveljska 136 den., Osij. sladk. tov. 140 do 150.
Belgrad: Državni papirji: 7% inv. posojilo 82—82.50 (82.25), vojna škoda promptna 356.50 do 357.50 (357), 5. 356 den. (356), begluške ob veznice 65.80—66.20 (65.80); 64—64.50 (64.25), 8% Blerovo posojilo 81.50—82.25, 7% Blerovo posojilo 71.50—72.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 82 den., 7% stab. posojilo 81—81.50. — Delnice: Narodna banka 6.350—6.370 (6.370), Priv. agrarna banka 242-243 (243, 241).
Žitni tre
Sombor, 21. aprila. Pšenica: bč. okolica Sombor 143—145. gornja bč. 145—147, srem. 144 do 146, slav, 148—150. južna ban. 143—145, gornja ban. 145-147- bč. ladja kanal 144—146, bč. ladja Begej 146—148, bč. in ban. potiska šlep 146—148. Ovee neizpreinenjeno. — R ž ne notira. — Ječmen neizpr. — Koruza: bč. in srem. 108—105, bč. in srein. za maj 106—107. — M o k a : bč. Og in
i 235- 250, *t. 2 215 280, št. 6 200—315, št. 6
5-190, št. 7 150 - 100, St. 8 107.50-110. — Otrobi in fižol neizpr. — Tendenca slaba. — "Jromet 17 vag.
Novi Sad, 21. aprila. Pšenica : bč. in srem 143—146, bč. okol. Sombor in ban. 112—144. bč. ladja Tisa 144) 148. bč, ladja Begej 144 -146, slav. 146—148. — Oves neizpr. — Rž ne notira. — Ječmen neizpr. — Koruza neizpr. — Moka' bč in ban. ter srem. in slav. 235 245, St. 2 211 do 225, št. 5 195- 205, št. ti 175 -1K5. št. 7 145 de 155, št. 8 100—105. — Fižol brč. in srem. beli 167.50—172.50. — Otrobi ne notirajo. — Ten denca slaba. — Promet srednji.
Radio
Programi Radio Ljubljana/
Sreda, 22. aprila: li l'o slovenskem Jugu (ploiče). Iti.45 Vremenska napoved, poročila. 13 Naiiovetl časa, objava aisiroda, obveslHu. 18.15 Virtuw.l igrujo (plo-Sče). 14 Vreiuousko poroko, barvni tečuji 1K O molju, kil je reiil Avstralijo (tir. Valtor Bobinocl. 18.20 lločctio delo (Zdravko Omerzal. 18.40 Ivo».tneti'ka (tir. A. F. Ferunč-aikl. 19 NajKvvetl čnisn, vremenska napoved, ix>-rofttla, objava sporeda. obvestil«. 19..1f. Nao. ura: Po-roau komične industrije 7,h Jugoalov. gtMimdarsI« napredek (Vladimir Njegovan te Zagrcl>a>. 30 RozervJ-rano /.a prenos. 22 Napoved čaitu, vremenska naistvod, poročila, ohjava sporeda. 22.16 Cn&ka lahka gln.slMt (•ploftče).
Drugi programi»
Sreda, 22. aprila: Belgrad: I.: 19.50 Potipurl slovanskih narodnih ptNsmi. 'JO.:*! Vokalni koncert. 31.30 ,law.. — Belgrad II.: 8 Saksofon In harmonika. 14 Sktadailelju slavonskemu predavanju Mcdjkiiurttka gia^henu folklora . 31.20 .Moderna glasba. Zatjreb: 20 Prenos iz LJubljane. 22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 19.30 Simfonični koncert Beethovnovih skladb. 21.40 Kabavm.1 koncert. 2S.80 Pltvuie plo&o«. — Budimpešta: 19.SO Prenos lz oiiere: Kodaiyjevu upevoigra .Swekely fono- l.n IAsztov balet < BudMivpcAtau.ski kanuevaU: nato els&nska glnoba. — Trst-Hilun: 17.K, Petje. 3U.*5 Orkestralni koncert. 21.4.1 Pestra ura H2.15 l'l«ana glasba. — Him-Bari: 17 Konoert 1» Avgusteja. 20.15 ltoitova opora <MeflsU>fele<. — Praga: 20.10 l'čltelj«ki ibor, 20.40 Mlcbalaikova igra .Po.4ast.ui p] mu. 22.S0 Plošče, linio: 20.10 Vojušku godba. — Bratislava: 20 Simfonični koncert. 22.30 PloSče. - Variava: 30.1« Skeleli. 21 Chopinovc klavirske .skladbe 2LM Igra. 22.15 Pestra ura. — I 'ta Nemčija: 30 15 Ura mlad« generacije. Berlin: 30.45 NemAke skladbe. — Ktinigsberg: Mozartove skladbe. 20.45 Večerni kane. — Vraiislava: 20.45 Latlgid konjponlsM. — Lipsko: 20.45 VoJnAka K«1 ba. KSln: 20.45 Večer miw.iknn.tov. — Frankfurt-Stui-tgart: 30.45 rtudosl d. (1. — 24 — 2 NotNnd konoeirt h«-seuskoga deželnega orkestra. — Mnnakovo: 18 Johamn Straussov koncert. 20.45 Orkestralni konoert. — Bero-milnster: 30.45 Beethovnovo Leonoro — uvertura. 71.li Godalni kvartet. 21.45 Za Svloarl« t tujini.
Motnje v crevih
omotica valed zapeke se odpravijo i uporab«
naravne
Franz-Josefove
grenke vode. Beg. po »t«, toe. pol. is nor. Ktr. 8-1». 16481, B, T. B,
ISasznanlla
Liubljana
1 Akademska M ari jonska kongregaeija Marijinega Oznanenju pri oo. Irau&iikaniJi ima drovi ob eotrt na devot hvoj se^lanek v samostanski ka|>eli. V«), posebno novinci, iskreno vabljenil — 1'rofekt.
I «0 Mostarju in okolici* nam bo predaval s .skiaptlčui.iimi »likami znani predavatelj g. prowv. inšpektor dr. Ivan Dolenec. Predavanje bo pod okriljem druAtva .Tabor« jutri, v četrtek ob pol 21 v kemični dvorani na realkii (Vegova ul.).
1 Nočno službo imajo lekarne: m.r. BmkartVič. Sv Jakoba t.rg I); nir. Kamor, Miklošičeva e. 30 in mr Gartus. Moste.
1 Dekliiki odsek Saletiiantke prosvete na Kode Ijevem bo iimel drevi ob 20 sostanok.
1 K iti o Kadri jeva igra danes ob 20 po Miiiani vetopn.i,ni «(»riunl hotel« 7. Oreto Garbt).
1 Slovensko zdravniško drultvo v LJubljani priredi X. znanstveni »ostanek v posl letu imh-37 dne 24. aprila t. I. ob 18 v predavalnici Intnrnegn oddelks obče dri boclnlflnlce v T/Jubl.lani s sledečim (rport-dorn: tir. Božona Meri Jak: Tujk,I v pljučih. 2. dr Jnrnj XaUay: Dantogen« fokalnn infekcija.
Maribor
m Del. godba tovarne Khrlirh vabi nn 1. terednl obč.ttl zbor dne S. maja 103(1. ob I) predipojdne. Dnevni red: 1. Blagnjnlftko poročilo. 2. Dopolnitev odbora. .1. Slučajnosti. Občni »bor je sklepčen t,h 2'8 udeležbi članstva, v slučaju, da ob 9 ni navzočih 2/3 rIan»tvR je občmi zbor 1 uro poz.neje sklapčem ob vsakem Številu navzočega članstva. Verlnč Herinnn, tajulk. Meinler Josip, predsednik. ZemJjnk Mihael, blagajnik.
Gigantski velefilm po romanu
Jules Verne-a
Najboljše filmsko delo zadnjih 10 leti
Mtlt-tll** fiBA#(M11	„1 Adolf W0hlbri)ck V naslovni vlogi
rllllullll JirtJUUV " COllCv 56! LBtl« HSflldi. Marla Bndergast, HIM« HlldebraniH,
Theo Lingen in Kurt Vespermann
Premiera tega mllllonskega velefllma bo v najkrajšem (atu t
KINU UNIONU
Kulturni obzornik
Mauriacov Kristus
Fran?ois Mauriac, član Francoske akademije, ki ga pri nas poznamo po romanih »Gobavca je poljubila« in »Kačja zalega«, je objavil letos v začetku marca pri Flammarionu v Parizu Jezusovo življenje (Vie de Jčsusj 12 fr.) na 284 straneh. Ko sem' prebral prvih pet strani, *e mi je zdela knjiga površna in napisana v naglici; ko pa sem nadaljeval, sem se kmalu prepričal, da kaj takega more napisati samo globok dušeslovec, kakršnega se je Mauriac pokazal v svojih romanih. Nikakor pa ne mislim reči, da je to življenje roman! Še zdaleč ne! Celo za slog se je pisatelj potrudil, da mu je zatemnil bliskoviti in globoki sijaj, ki smo ga navajeni drugod.
Kdor je bral lani izišli roman Le Mal, se je potrdil v spoznanju, da je osrednji Mauriacov problem: milost in narava nista ločeni z neprestopnim jarkom; zato imamo dolžnost oznanjati evangelij ne samo duši, ampak tudi mesu in krvi, ki sta na zemlji z njo združeni z neutrgljivimi vezmi. »Če je evangeljski razlagalec kristjan, «i upamo reči, da je prepogosto njegova gorečnost kriva, da se mu roka trese, ko slika, in da mu pogled temni: človek, oni Jezus, čigar portret nam črta, je v nevarnosti, da se izniči v bliskavici druge božje Osebe« (Uvod).
»Evangelijskega Jezusa njegovi zgodovinarji zdaj potisnejo v mere navadnega človeka, zdaj ga s češčenjem in ljubeznijo dvignejo zelo nad zemljo, na kateri je živel in umrl. Zato izgublja v očeh vernega ljudstva kakor v očeh brezbrižnih vsakršno določno začrtanost in ne nudi več nobene izmed potez resnične osebe.., Jezus sebe vedno imenuje Sin človekov. Je Bog, je pa tudi človek: da ga razločijo od enajst ubogih ljudi, ki ga obdajajo, je potrebno, da ga zaznamuje Judov poljub.
Mauriacu je Jezus »neumevan in zato razdražen, nestrpen, včasih raztogoten, kakor je vsaka
ljubezen. Toda pod to silnostjo na površini njegovega bitja kraljuje v globočlni mir, ki je njegov I in ki ne sliči nobenemu drugemu, njegov mir, I kakor ga imenuje, mir enosti z Očetom, pokoj nežne ljubezni, ki naprej ve za svojo uro in da se pot konča s smrtnim bojem, s sramoto in s križem*.
Skomizgnili boste in rekli: Vsi pisatelji so malo zaneseni ljudje! Mauriac pa vam odgovarja: •Seveda bi bilo treba Jezusovo življenje pisati na kolenih, v občutju take nevrednosti, da bi nam moralo pero pasti iz rok. Grešnik bi moral rdeti, da se je lotil takega dela. Saj je Jezus najbolj trepetajoči izmed velikih obrazov zgodovine in izmed vseh značajev, ki jih ta stavi pred nas, najmanj logični, ker je najbolj živ.«
Pa čemu govorim jaz, saj hočete vedeti, kako piše Mauriac. Naj ga pokažem v štirih primerih!
Skriti Jezusovi pristaši.
Jezus poreče pri poslednji sodbi: »Resnično, povem vam: kar ste storili kateremu izmed teh Mojih najmlajših bratov, ste meni storili.« Kakšno upanje! Vsi, kateri bodo odkrili, da je bil njih bližnji sam Jezus, torej pripadajo množici tistih, ki za Kristusa ne vedo, ali ki so njegovo ime pozabili. Vendar so njegovi ljubljenci. Od nikogar izmed teh, ki imajo ljubezen v srcu, ni odvisno, ali bo služil Kristusu ali ne. Marsikdo, ki misli, da ga sovraži, je njemu posvetil življenje; kajti Jezus je sredi ljudi preoblečen in s krinko na obrazu, skrit v ubožcih, v bolnikih, v jetnikih, v tujcih jmetekih). Mnogi, ki mu uradno služijo, nič ne vedo, kdo da je; a mnogi, ki ga še po imenu ne poznajo, bodo zaslišali poslednji dan besede, ki jim bodo odprle vrata v veselje. »Oni otroci, to sem bil jaz; oni delavci, to sem bil jaz; jaz sem jokal na oni postelji v bolnici; jaz sem bil oni ubijalec v celici, ko si ga ti potolažil« (str. 231).
Judov obup,
Jezu»a so iztrgal! hlapcem in ga vlekli proti ; sodniji, Medtem je strt mož opazoval tvoie deln. 1 Saj pošasti ni: Juda ni bil mislil, da bo i7 tega
Bog si ga vedi kaj: zapor, malo bičanja, in tesarja bodo poslali zopet domov. Prav malo je manjkalo, pa bi se bile v pomnjenju ljudi Judove solze zlile s Petrovimi. Lahko bi bil postal svetnik, zavetnik nas vseh, ki ne nehamo izdajati. Kesanje ga je dušilo; evangelij izrečno pravi, da se je kesa!. »Prinesel je trideset srebrnikov velikemu duhovniku in se je zatožil: »Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.« Juda je na robu popolnega kesanja. Kljub temu bi bil imel Bog izdajalca, ki je bil potreben za odrešenje, in povrh še svetnika.
»Tedaj je vrgel srebrnike v tempelj in šel je ter se obesil. S tem vrag ni nič pridobil, tudi pri poslednjem zločincu ne, kateri še upa. Dokler se v najbolj obremenjeni duši svetlika upanje, jo loči od neskončne ljubezni samo en vzdih« (str. 254).
Jezus in bogati nriadenič.
»Pojdi in prodaj vse, kar imaš!« Mladenič se žalosten oddajuje. Ce bi ga Jezus ne bil ljubil s posebno ljubeznijo, bi mu bil brez dvoma dal moč, da vse zapusti, prav kakor so bili to storili drugi. Bil bi ga vpregel v neizbežno milost. Toda ljubezen noče dobiti ničesar izmed tega, kar ljubi, če se ji ne da svobodno. Preveč je ljubil tega neznanca, da bi ga ugrabil s stlo. Sin človekov je pričakoval od njega, da se mu bo srce samo od sebe zgenilo, pričakoval je zanosa. »Toda ko je mladenič slišal lo besedo, je odšel žalosten; imel je namreč veliko premoženje.«
Zgubil se je v množici, in Jezus je šel za njim s pogledom, pač onkraj prostora v globine časa, — od bede v bedo, zakaj tisti, ki jih je Kristus poklical in ki so se okrenill, padajo, vstajajo, se vlečejo: oči so jim polne nebeške luči, obleka zamazana, roke razpokane in krvaveče (str. 196).
Jezus zahteva absolutno ljubezen.
»Če kdo pride k meni in ne sovraži očeta in matere, žene in otrok, bratov in sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec.« Nikoli ni Sin človekov očividneje zadel ob naravo, vendar ta nezaslišana zahteva ni konec ampak znčelek vsakršne svetosti. Ne, niso zastonj tako ljubljenega Kristusa tako silno sovražili. Kakšna
preproščina, če se pohujšujete, kako je bilo mogoče, da mnogi teh, ki so videli Jezusa v mesu, ga vendar niso vzljubili. »Trda je ta beseda,« »o mrmrali Judje, »in kdo bi jo mogel poslušati?« Še vedno se zdi tako trda, še vedno tako sovraštva vredna. Brezpogojna ljubezen odbija srednje ljudi, lažno izbrano družbo, gre nežnim do grla. Brez dvoma bi ga njegovi sovražniki še bolj sovražili nego ga (in celo njegovi navidezni prijatelji!), če bi ne bili že toliko stoletij nadomeščali s plehkim in sladkobnim Rabijem tekočega kalupa, moža ki ie dejanski živel in ki je kazal v metafizičnem zmislu »cel« značaj: po črki: neizprosen. Samo nevednost jih danes mnogo odvrača, da ne odklanjajo Kristusa. Če bi ga poznali, bi ga ne prenesli (str. 42).
Vem, da vprašujete: Ali je to logično, a Mmi-ric vas zavrača: »Učenik bi bil lahko odgovoril: Jaz nisem Bog logik. Nič mi ni bolj tuje kakor vse vaše modroslovje. Moje srce ima svoje razloge, ki »e odtegujejo vašemu razumu, ker sem Ljubezen. Včeraj sem pred vami iz ljubezni zanetil neugasni ogenj, a danes vam ista ljubezen oznanja, da sem prišel reševat, kar je bilo izgubljeno.«
Laiku Mauriacu se vidi, da je spiritual akademikov, Jci prihajajo k njemu kakor Nikodemi po besede življenja. Z višino in globino svoje duše jih zajema v »nelogični« ljubezni. Vse polno odvetnikov iz kačje zalege in Fabienov Dčzaymerie.sov iz romana Le Mal bo čitalo njegovo Življenje Jezusovo in nenadoma jih bo napadel Jezus: »Zakaj ko je končal prikazovanja po vstajenju, se je skril v zasedo na ovinku poti, ki gre iz Jeruzalema v Damask in zalezuje Savla, svojega ljubljenega zasledovalca. Odslej bo ta Bog v usodi vsakega človeka na preži,.	J08. §iraenc.
Maribrrskp ateilciliift
.....................................................................................„„........................
Sredo, 32. »prlln: Zaprto.
Cotrtok, 2S. apriln oh 20: Direktor flampa Premier-,
Red B. Petek, U »uril«' Znprto.
Soboliu 35. aprila oh 30: ,Htir.ki je treba moio« Gostovanje dram. otleoka gattUske čete iz CUrkove,
I
Dva morska orjaka bosta tekmovala Kako dolge so vse železnice sveta ?
Angleška orjaška ladja »Queeti Mary« odhaja na poskusno vožnjo. .Sodijo, da je dosegla 35—87
vozlov na uro.
Na naši sliki vidimo angleško orjaško ladjo »CJueen Mary«. ki se vrača s poskusne vožnje. Meseca majnika bo nastopila svojo |X)t v Ameriko. Angleži so hoteli zgraditi ladjo, ki bi bila večja in hitrejša, kakor pa je ladja »Normandic-. katero so bili lani zgradili Francozi. Francoska »Normandije« je sedaj pač najhitrejša ladja sveta Ali pa bo ostala, to je drugo vprašanje, ker jo hočejo prekositi Angleži s svojo »Queen Marv«.
Še zdavno prej, preden se je začela velika svetovna gostx>darska kriza, so Francozi hoteli zgraditi največjo ladjo sveta zato, da bi z njo privabljali ameriške turiste na Francosko in bili tako deležni tudi ameriških dolarjev. Prišla pa je. kakor čez noč, gospodarska kriza, ki je ta načrt skoro prevrgla. Nazadnje so zmagali vendarle podjetni ljudje in tako je bila lansko pomlad spuščena v morje največja ladja sveta, francoska »Normandie«. To je bila plavajoča palača, v kateri je bila nakopičena vsa udobnost, razkošje in umetnost. »Normandie« je postala največja in tudi najhitrejša ladja. Atlantski ocean prevozi v 4 dneh in nekaj uran.
Tako ladjo pa so Angleži smatrali za izzivanje Zato so začeli graditi novo ladjo, katera naj bo še večja, kakor je bila francoska Normandie«. Kakor vemo, je »Queen Mary« sedaj srečno splavala in meseca majnika bosta obe ladji tekmovali, katera je hitrejša. Jasno je. da so Angleži hoteli prekositi Francoze. Toda sedaj se oglašajo glasovi, ki pravijo, da so Francozi bili bolj zviti, kakor so Angleži. Ko so gradili francosko »Nor-mandi«. so uradno sporočili, da bo ta ladja nekako 80.000 ton velika. Teh SO.OOO ton so hoteli An gleži prekositi ter so zgradili ladjo »Qucen Ma.ry«, ki obsega 80.773 ton. Toda medtem je francoska ■»Normandie« že splavala in Francozi so povedali resnico, da je francoska »Normandie« prav za prav velika 82.799 ton. Tako so naznanili svetu uradno takrat, ko Angleži svoje ladje niso mogli več po-
Umirajoča žena
rešila moža
V okolici mesta Kairo se je pred kratkim zgodila tale pretresljiva nesreča:
Egiptovski zdravnik se je s svojo ženo v avtomobilu peljal na sprehod. Zdravnik je avtomobil sam vodil. Vozila sta se jx> cesti, ki vodi ob nekem kanalu Naenkrat pa je vozilo začelo odletavati sem in tja. Zaletelo se je v ograjo, jo prebilo in padlo v votlo. Silni sunek je ženo vrgel na cesto moža pa je stisnilo krmilo, da ni mogel ven. "l ako je mož z vozilom vred padel v vodo. Ker ic bil zagozden med krmilo in sedež, si revež ni mogel pomagati. Gotovo bi bil kmalu utonil, ko bi se ne bila na cesti naglo pobrala njegova žena. ki je junaško planila v vodo za možem in ga srečno rešila. Ženo, ki je bila zaradi padca na cesto močno poškodovana, so takoj morali prepeljati v bolnišnico. kjer pa je kmalu umrla. Pri padcu je namreč zadobila smrtne poškodbe. Pa vendar je junaško <e v zadnjem hipu planila v vodo in rešila mn*p
večati. Torej »Queen Mary« ni največja ladja, ampak ostane največja ladja francoska »Normandie«. Nekaj dni kasneje so francoski uradni krogi sporočili uradno vest, da je »Normandie« dolga 1029 čevljev, medtem ko so Angleži svojo »Qucen Mary« tako zastavili, da je dolga le 1018 čevljev.
Sedaj nastane vprašanje ali pa bo »Queen Mary« najhitrejša ladja. Angleži trdno upajo, da bo njihova ladja v tekmi potolkla svetovni rekord, ki ga je dosegla francoska »Normandie«. Francozi pa pravijo, da ta stvar ni tako enostavna in gotova. Angleži so res zgradili ladjo, ki bo hitrejša, kakor pa je »-Normandie«, ko je doslej plula proti Ameriki. Toda francoska »Normandie« na dosedanjih vožnjah še ni pokazala vse svoje hitrosti, ker to pač ni bilo potrebno. Kadar bo angleška ladja prvič zaplula proti Ameriki in razvila svojo največjo hitrost, tedaj bo tudi francoska »Normandie« |)okazala, da zmore več, kakor je kazala doslej. Da bi to bilo bolj gotovo, so Francozi pri svoji ladji »Nrmandie« sedaj pozimi zamenjali ladijske vijake. Dosedanji ladijski vijaki na »Normandiji« so imeli tri krila, novi pa bodo imeli štiri in bodo vsled tega lahko bolj uspešno poganjali ladjo naprej. Zato »Normandie« upravičeno pričakuje, da bo, kadar bo j>otreba pokazala, potolkla svoj dosedanji rekord, ki je znašal nekaj več kakor 32 vozlov na uro.
Ko so kapitanu angleške ladje »Otieen Mar)/« sjx>ročili, kaj nameravajo Francozi, je mirno in brez razburjenja takole dejal: >Mi Angleži ne hrepenimo po časti, da bi dosegli največji rekord v hitrosti, pač pa hočemo svoje potnike na najbolj udoben način prevažati v Ameriko.«
Vsekakor je ta stvar zelo zanimiva. Kaj pa fe na stvari se bo pokazalo meseca majnika, ko bosta obe ladji stopili v tekmo. Evropa bo pa vesela, če bosta obe ladji vozili v Evropo čim več ameriških bogatašev z ameriškimi dolarji.


Dobili smo riu razpolago najnovejše podatke o dolžini železniških prog na vsem svetu. V naslednjem objavljamo te-le številke, ki v kilo-m etrih pripovedujejo, koliko je železnic v posameznih delih sveta:
Evropa Amerika Azija Afrika
1930 420.901 ««.169 132.746 68.314
1931 422.104 607.74,5 134.146 68.314
1932 427.138 628.903 134.444 69.193
1983 434.487 623.204 138.092 71.838
Avstralija 19.602 49.602 49.602 49.636 Skupaj 1,279.735 1,381.911 1.304.296 1.317.657 Povečanje od 1929—1933
Spomenik vojaškim golobom. V mestu Idile v severni Franciji so odkrili spomenik v spomin tistim golobom pisnionošem. kateri so med vojsko raz-riašali porčila na vse fronte.
	km	' %
Evropa	26.388	6.5
Amerika	17.000	2.8
Azija	12.168	9.7
Afrika	3.625	5.3
Avstralija	202	0.4
Skupaj	50.378	4.7
Po stanju od 1. januarja je znašala gostota železniške mreže (v kilometrih):
na	100 km-' na 10.000 [»rebiv.
Na vseh kontinentih	1.0	6.4 Evropa (vštet je tudi
azij. del Sov. Rusije)	1.6	7.9
Evrojia brez az. dela	4.3	8.0
Amerika	1.5	23.8
Azija	0.3	1.2
Afrika	0.2	4.8
Avstralija	0.6	49.5
V Evropi je najgostejša mreža železniških prog v Belgiji (10.252' km prog na 30.506 km! ali 33.6 km na 100 km5). Na drugem mestu je Lu-xeinbourg z 21.0 km na 100 km5. Jugoslavija ima 4.0 km na 100 km5. Slovenija ima 1.126 km prog na 16.000 km- ali 7 km prog na 100 km'-' ali 9.3 km ua 10.000 prebivalcev.
Širina tirov je različna. Normalna širina tirov znaša l-435 m. Vendar pa ta širina ni povsod enaka. Jugoslavija ima poleg normalne širine še 2284 km prog širine 0.60 in 0.70 m. Španija in Portu galska imati poleg normalne širine še, j»rvn 11.037 km prog širine 1.67 ni, a Portugalska 2721 km. Sovjetska Rusija ima 80.577 km prog širine 1.52 m. Mandžurija ima samo normalnotirne pro ge, dočim ima Jajx>nska od skupnih 21.675 km 15.97) km ozkotirnih prog V Evropi je bilo stanje prog v posameznih državah na dan 1. januarja 1934 naslednje: Nemčija 68.728 km, Avstrija 8.192 km, Belgija 10.252 km, Bolgarija 3.232 km, Dan-ska 5.352 km, Španija 16.319 km, Estonska 1.447 I km, Finska 5.829 km, Francija 64.620 km. Velika j Britanija (brez Hvobodne države Irske) 32.808 km, | svobodna država Irska 4.816 km, Malta 13 km, ' Grčija 2.686 km, Nizozemska 3.635 km, Ogrska
8.828	km, Italija 23.035 km, Letonska 3.093 km, i Litva 1.794 km, Luxembourg 543 km, Norveška | 3.915 km, Poljska 21.712 km, Portugalska 343P I km, Romunija 11.920 km, Švedska 16.812 km, Švi-I ca 5.865 km, Čeboslovaška 13.917 km, Turčija (samo evropska) 338 km, Sovjetska Rusija 81.580 km (nu 100 km5 = 1.7 km, na 10.000 prebivalcev M km). Jugoslavija 10.182 km, ostale države (ki niso članice mednarodne železniške unije v Parizu)
4.829	km, Kitajska (vračunjene so tukaj tudi re-, jtublika Mongolija, Mandžukuo in Slnkiang) im?
13.560 km, Severna francoska Afrika 8.236 km, ' Mala Azija in Sirija 9.442 km, Koreja 3.143 km Med ameriškimi državami imajo: Združene severnoameriške države 415.948 km (4.4 km na 100 km' in 33.9 na 10.000 prebivalcev), Kanada 68.176 i km (0.7 km na 100 km5 in 63.9 km na 10.000 pre-! bivalcev), Argentinija 39.480 km (1.4 in 32.7), i Brazilija 35.646 km (0.4 in 7.9). Angleška Indija i ima 68.725 km (1.4 in 1.9).
V soboto, 22. prila 1876.
Pogled na deželni zbor kranjski.
Kratko pred velikonočnimi prazniki je končal zbor kranjski avoje letošnje delovanje. Imel je vsega skup trinajst, oziroma petnajst 6ej v 36 dnevih; čas mu je bil tedaj kratko odmerjen, komaj za rešenje navadnih opravil, t. j. pregled računov in proračunov. . Zgodovinsko ali politično važno se to -zasedanje tedaj ne bi moglo imenovati. Izvzemši par prask med jx>slanci dvojne 6tranke je zborovanje mirno se končalo.
Ne! ni ee končalo tako mirno, kakor bi «e po predmetih, ki se tako izogibljejo vsake politike, utegnilo misliti Kajti v deželnem zboru kranjskem sedi mož. zdaj sicer po smrti, ki mu je vzela — rekli bi - dve roki. dr. Tomana in dr. Cofito, že skoro osamljen, a vendar neupognjen mož, s čegar zaslugami za deželo in narod ee ne more meriti sedaj nihče. Ta mož je dT. B 1 e i -vv e i
Po dr. Bleivveisu je dobila deželnega zbora kranjskega letošnja dflba tudi nekak političen pomen, da! eminenten političen pomen. Med tem, ko so drugi govorniki večidel, ostali v niži sferi, drug druzega zavračaje, je on vzdignil se više in segel do korenin vseh rev dežele, ko so drugi le zadržavali v propad dereči voz, skočil je on, siv, časti vreden starček, naravnost pred konja, ki pelje ta voz, in prijel ga za bralo. Zgrabil je namreč sedanjo s i s t e m o in sijajno dokazal, da je vse vpiranje, vse zaviranje, vse ustavljanje zastonj. dokler je ta konj — dunajska jx> pruski posneta sistema ~ vprežen pred avstrijski voz. Dokler ne 1>o ta razprežen in na njegovo mesto vprežen konj, ki se kliče federalizem, bomo šli vedno v stran, zadevali vedno ob kamne in padali v prekope, pri vsem tem pa se tako vozili, da ne bomo zmogli vozilnih stroškov in bomo prišli vsi na kant — Dr. Bleiweis je odprl vsakemu oči, da lahko vidi, kam pelje sedanje dvojno gospodarstvo, državno in deželno, ki deželam dela dvojne stroške. Kako lahko, kako lepo. kako poceni bi bilo državno gospodarstvo na federalistični podlagi! Kako kratko jx>t bi imela vsaka reč! ... To bi bil ideal države, narodi srečni, blagostanje na vrhuncu... Tudi v Štajarskem in Moravskem zboru so ee cule enake besede. Da je šel dr. Bleivveis do jedra in dosegel tu glodajočega črva — to smemo sklepati po naglosti, s katero ie deželni namestnik vit. Widmann prišel iz vladne luknje, kakor muren, če ga dregaš, in na vse ni mogel nič druzega odgovoriti, kakor to, >da ustavo stresati je nevarno«-.
Gotovo je bil dr. Bleivveis letos edini poslanec, ki je s svojo besedo dregnil — do Dunaja ... Kako pa nemčurska stranka? Nepoboljšana in slepa, kakor od nekdaj, je hodila za svojimi kolovodji ne liri ga je se za drugo. Tako so bili vsi zopet nasprotni vsemu, kar je predlagala narodna stran, naj bi bilo še tako koristno za deželo in brez vse politične sence.
Tragična zmota malego teličko
Vaba za pasje tekmovalce
Ponekod, zlasti pa na Angleškem, prirejaj« radi pasje dirke. Psi se skušajo, kateri bo hitrejši. Kajpak takle pasji dirkalec in tekmovalec m tekmuje zaradi rekorda in slave, kakor modertti športniki, ampak ima pred očmi docela praktične cilje. Pred pasjimi tekmovalci namreč spuste umetno narejenega zajca; psi pa hajd za njim! Ker umetno narejenega zajca žene električna sila, j« »zajec« urnejši kakor pa tekmovalci. Vendar se pri tem izkaže, kateri pes je urnejši.
Sedaj pa so v Londonu pri taki pasji tekmi poskusili namesto umetno narejenega zajca pred pse spustiti pravo in pristno klobaso. Tudi klobasa je nekako nevezana na žico ter jo potem poganja elektrika. Ko so psi zagledali pred seboi mastno klobaso, so se mnogo bolj zagnali za njo, kakor pa za umetno narejenim zajcem. Tisti pes, ki je pri tekmi zmagal, je potem dobil namesto lovorjevega venca meseno klobaso. Ta nova navada pa seveda ni vsem všeč. Zato sta se v tej panogi angleškega športa sedaj pokazali dve močno si nasprotni stranki: Eni so za klobaso, drugi za umetnega zajca. Od izida tega boja je v športu mnogokaj odvisno.
„Ne spadam zraven
Prvi turški parlament pod starim režimom je imel mnogo sovražnikov med Turki. Listi so poslance srdito napadali.Neki list je nekoč zapisal, da je 90% turških poslancev samih oslov. Zaradi tega so bili poslanci silno ogorčeni ter so od vlade zahtevali strožjih zakonov zoper tisk. Vsa zbornica je bila pokonci, vse je kričalo in mahalo. Le poslanec Ubeidullah Effendi je, ki so se ga vsi bali zaradi zbadljivih šal, je mirno sedel v svoji klopi in bral, kakor da bi se za vse vpitje prav nič ne brigal. Ogorčeni tovariši so ga končno prašali, zakaj se zaradi takih žalitev nič ne razburja, saj je tudi on poslanec. Ubeidullah pa je mirno odgovoril: »Seveda sem poslanec, toda ne spadam k tistim 90%, o katerih list piše, ampak k onim 10%, ki jih je list izvzel.«
Avstrijska armada je dobila nove tanke, izmed katerih vidimo pred seboj tri, ko brodijo po globoki vodi.
Kratkovidni obiskovalec: »Tole rogovte ie prekrasno. Kie pa ste ustrelili tcaa deseteraka?«
*
jžSpF
-1 4 -it 1 \ l,1. «......I

rjg|>
im
pip

i „v.i j
v x ILP

Ob petletnici španske republike so bili povsod veliki nemiri. Med vojaško parado je pred tribuno španskega predsednika eksplodirala bomba. Na sliki vidimo tisti trenutek, ko jc eksplodirala.
Tega dne jc bilo po vsej Španiji 23 ranjenih in 8 mrtvi.
fliibltmiito clcdnttšfe
DRAMA: Začetek ob "X
Kred«, 22. aprila: Zaiprto.
Cetrtak, 28. aamlla: Moiiert leven. Oeoe od M Dta
navudol.
Petek. '24. aprila ob 16: Družinski oie. DiJnAka pred
slav«. Cen« od 5 do 14 Din. Izven. .Sobota, 20. aprila: l'rva legija. Prauiiera. Red A.
OPERA: Začetek ob 20
Sreda, M. aprila: Lucia d i Lamermuor. Tremiera. Red
stava. Cone od S do 14 Din. Četrtek, 23. aprila: Katarina hmajltrvn. Red . Četrtek. Potok, 24. aiprll a: Zaiprto.
Sobota, &>. aprila: Trubadur. Goetude Marki Šimenc. Red B.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademikov pri oo. Jraniltfch Ima drevi ob 2U svoj redni carkvaai seutamek v ptrowtortli kot |)o navadi. Pridite vsi! — Pirefokit.
Cerkveni vestnih
Jutri se prične v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem slovesna tridnevnica kot priprava na prar/.nlk sv. Jamesa Bonka, ki bo v nedeljo. Vsailio Jnt.ro bo oh 5.45 »v. m. hA h pred Najevetejšim. zvečer ob četrt na »edem frovor »a mladino i« litanij« z blagoslovom, zvečer ob 8 pa sovor za odrasle ion litanij« 7. bla#<»lovom.
U 5IRMANCE
molitvenike, rožne vence, podobice, verižice, svetinjice, mirtine venčke za deklice, mirtine šopke, trakove, ročne torbice ter najraznovrstneiša darila nudi po najnižji ceni
Trgovina
n. NlCman - Uubliana
Kopitarjeva ulica X
TRGOVCI DOBE POPUST
Umrl je moj nepozabni mož, nad dobri oče, stari oče in brat, gospod
Oton Jenu
tajnik Mestne hranilnice ljubljanske.
Pogreb našega rajnkega bo v četrtek, dne 23. aprila
1936 ob 4 popoldne iz doma žalosti. Celovška cesta 134, na pokopališče k Sv. Križu.	*v	V 0
Ljubljana, dne 21. aprila 1936.
Danica Jeruc roj. K u r a 11, soproga. Marica poroč. Š i r o k y , Janez, Martina poroč. Battelino. 0 t o , J o ž e , Marko in Boris, otroci — in vsi ostali sorodniki.
HERSAN CAJ
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svoistev raznih zelišč •e dobi, ako ac uživa
»HERSAN ČAJ"
mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika
v Bengaliji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah ie neovrgljivo dokazana velik« vrednost
..HERSAt Ajfl«
in to i d"omnim uspehom pri obolenph zaradi poaput ja žil, pritiska krvi, pri ienikih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni revmatizma, oboleoiu obisti, ieler, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu Igihtu), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebeleniu.
ilHariail taj" te dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
JMDIOSAN". Zagreb. Dukljaninova 1
K«C. a M- 14001 z dne (. VI. IM4
Hlače in rokavi
se ne svetijo več, ter so kot novi, če jih daste v
I. mariborsko parno pralnico, Maribor, Krekova ulica 12.

Umetnik
NA SVOJEM
KLAVIRJU
tftče pravi ton /a svoje glasbeno delo tako m rele lud* Vi. ma dame, iz vzorcev barvanih rdečil /a obraz od Bourjois izbrati pri svojem dobavitelja ono ntjanao rdecila za obraz, ki VaAi lrpo<i naibolje pri stoja Nikar sr ne z» naftajk samo na poljubno izber jI 8 pomočjo vzorcev barv od Bourjota vam je omogočeno, da takoj pri uakupn izl-ereteonordečilo, ki naj boljt odgovarja VaAenia obraza. Far d paaieli od Bourjois ao roč»o delani, sterilizirani v pari in uata neio na topita trajno mehki in puna«ti do končne porabe in nikdar n« otrde
BOURJOIS
Antomobilt od 3.000Din naprej!
A nt o m o bil isti!
AutotaksIJil
Gasilci!
Ne zamudite edinstvene prilike in nakup dobro ohranjenih rabljenih osebnih in tovornih automobiiov po izredno nizkih cenah, po katerih prodajamo samo do l.mnja ti.
DESA
UUBLIANA, Tyrševa cesta 24.
d. as o. z.
MARIBOR, Trg Kralja Petra 6.
i;.-,: i, ; ».f, t ii I--'-' ii.'.1;-'! ••'■{.vkli^A•/•'■*(
Kndltiu dniStvo Mestne hranilnice llutUfanske v Ciublfnnt
sporoča žalostno vest, da je umrl njegov dolgoletni tajnik inr'vQdja
Oten jenu
tajnik Mestne hranilnice ljubljanske.
Njegov pogreb bo v četrtek, dne 23. aprila 1936 ob 16 iz hiše žalosti, Celovška cesta 134.
Neumornega in vestnega sodelavca bomo ohrahili v častnem spominu.
Ljubljana, dne 21. aprila 1936.
HI 1 T" ■•■■ii ■■•■■"■ - ■
llpramtl odbor In uradniitro Mestne hranilnice Igiiblfanske
javljata žalostno vest, da je umrl hranilnični dolgoletni, zvesti, marljivi in zaslužni tajnik, gospod
Utrni Jmm
Pogreb bo v četrtek, dne 23. aprila 1986 ob 16 iz hiše žalosti, Celovfika cesta 134, na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnika, ki si je za naš zavod pridobil velikih zaslug, priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 21. aprila 1936.

L Gangbofer:
68
Stud Hubcctus
Roman
Tasilo je vzel palico. »Kajne, fant, četudi gredo najina pota po želji tvojega očeta narazen, si ostaneva vendar dobra brata?« Iz srca je pogledal svojemu bratu v oči in mu ponudil desnico. »In če me imaš res nekoliko rad, ne pozabi, kar si mi včeraj obljubil v roko. Hočeš?«
Vili ni spravil nobene besede iz sebe; samo prikimal je, se oklenil Tasila za roko in mu gledal brez pomoči v obraz,
»Če bi me kdaj potreboval, mi piši samo vrstico in našel te bom. In bodi dober s Kitil Matere nima in oče ima zanjo premalo časa. Bodi ji zdaj ti brat, ki ga potrebuje.«
Tedaj se jc Vili zbudil iz svoje odrevenelosti. »Tasl Ljubi Tast Ničesar ne razumem. Vse temno mi je pred očmi. Povej mi, prosim te —«
Tasilo je odkimal. »Posloviva sel Vrni se k očetu! Tvoje mesto je pri njem. In oče bi te utegnil razdediniti, ako bi moral predolgo čakati nate.«
Objel je brata okoli vratu in ga poljubil. Potem se je odtrgal od njega in urno stekel navzdol.
XVII. POGLAVJE,
Pred vrati vile Tram je razkoračeno in z naprej nagnjeno glavo stal grof Egge. Pest! si je prekrižal na hrbtu in je temno gledal po poti^ kjer je bil izginil Vili. Ko ga je zopet uzrl, se mu je obraz razjasnil in zadovoljen je prikimal predse: »No torej, vendar je prišel!«
Vili je prestrašen obstal in skušal zbrati svoje misli,
»Pojdi sem, fanti« je zaklical grof Egge in ko se mu je Vili še vedno obotavljal, mu je stopil
nasproti. Obstal je tik pred njim in mu zvedajoče poiiledal v obraz. »Oni drugi ie podoben meni in se je vrgel po materi. Ti imaš njene oči in njena
mehka usta, a upam, da si v jedru iz mojega lesa. Drži se mene in ne boS se kesal. Ali česa želiš? Ven z besedo! Danes smeš zahtevati vse!«
Vili je odkimat. »Hvala, papa, ničesar ne potrebujem.«	'
»No, 1«, pomisli, morda se spomniš na kaj.« S smehom, ki se mu ni hotel, popolnoma posrečiti, je potrkal grof Egge sina po rami in stopil v kočo.
V kuhinji je zanetil . ogenj in začel v leseni skledi mešati, gosbo testo iz moke in vode. Potem je zlil testo v vročo mast in je odšel k vratom. Ko je zagledal Vilija sedeti zunaj na klopi, ie dejal: »Pojdi notri, fant, in sedi na ognjišče. Naučil se boš, kako se napravi dobro cvrtje.«
»Da, papal«,Vili se je trudno dvignil in odšel za očetom. Molče je sede) na ognjišče in strmel v ponev.
»Povej, mi, fant,« je dejal grof Egge, ko je z dolgo železno žlico mešal cvrtje, »kako gre doli naii mali kopici?«'
»Hvala,-papa, dobrol« je odvrnil VSM z neko plaho raztresenostijo. »Odiklej je nisi več videl?«
»Mislim, ko so peli petelini. Avgust, julij, ru-nij, maj, april. — pet mesecev.«
»Gledal boš! Razvijati se je začela v postavnega dekleta.«
Grof Egge je privzdignil ponev in jo potreeel. »Kaj meniš, če bi poklicali kožico sem gori? Jaz bi ji odstopil svojo izbo in bi 9pal pri vama na senu. In kadar bi lovili, bt sedela lahko pri meni na čakališču.«
Vili se je ustraltl pred veseljem, ki čaka sestro. Obvaroval jo bo tega, tudt če se mora hli-niti. »Imenitna misel, papa, a vendar hudo nerodna. Zatel«
»Kako to?«
»Mlado dekle nt mere sedeti pri miru. Pokvarila bi ti marsikak dober strel.«
»Prav imai! Io tedaj bi mi utegnil kdaj »kipeti žolč. No torej, pustiva lo, Prihodnji teden io za kak dan obiščemo,«
Iti spet ie bilo tiho. Goreča polena «« pra-*ketata in v ponvi je cvrčala masi.
Vili je otožen mislil na Tasila, in očeiu, ki ga je zdaj pa zdaj pozvedno ošinil s pogledom, je zašel v roke neki nemir. Čez nekaj časa je grof Egge smehljaje se odložil železno žlico in stopil v svojo izbo. Iztegnjen je ležal Robert z gorečo cigareto na postelji; hotel je vstati. »Kor ostanil« je. dejal grof Egge, odklenil omarico, segel po škatlici z dragulji ter stopil k oknu. Izbral je iz-< redno lepo brušen rubin in shranil ootale kamene spet v omarico. Ko se je vrnil v kuhinjo, je sme-joč se pokimal Viliju m mu stisnil rubin v roko. »Tu imaš nekaj. Vzemi! Naj bo za prsitan ali iglo. Toda bodi vesel!«
Vili je vstal in kakor v sanjah pogledal rubin, ki je podoben veliki strnjeni kaplji krvi ležal na njegovi odprti dlani.
»Pojdi ven na svetlo,« je dejal grof Egge, »tam boš bolje videl, kako žari.«
Vili je stopil na prosto; toda kamen je držal v zaprti roki in se je zagledal doli po stezi. »Ali ie že na planini?«
Hlastno je vtaknil rubin v telovniški žep io stekel proti koku, kjer je pod smrekami stala lesena klop. Odtod je mogel videti daleč doli po poti.
Steza je bila prazna.
Tasilo |e imel strmine že za sabo in se je bližal prvi planšarski koči. Tu je pod njenim na-puščem sedel France na kladi s puško čez kolena in z obrazom v dlaneh. Ozrl se je kvišku šele, ko mu je položil Tasilo roko na ramo, in se prestrašen dvignil. »Sveti Bog! Zdaj ste res priili. Ali, gospod Tasilo, kako morete zaradi mene —«
»Pojdiva, ljubi Hornegger!«
Tasilo je odšel naprej, France za njim. Tako sta stopala zatopljena vsak v svoje križajoče se misli doli proti gorskemu gozdu.
Še preden se |e zmračilo, je ugasnilo sonce za težkimi oblaki, ki so prekrili zadnii košček n«ba. V gozdu se ni zgani'a nobena vejica, zapel ni noben ptič.
Hodila sla Iri nrp in iid iejpra jima ip žr udarjalo na uho hudournikovo šumenje Tedaj je
za Tasilom utihnil lovčev korak in ko »e je ozrl, )e videl Franceta odkritega in s sklenjenima rokama na pr9ih klečati pod stn.ro bukvo. Tasilo je menda čutil, kaj je pač lovcu, ki je klečal pred »znamenjem« svojega očeta, v tem hipu navdajalo srce. Snel je klobuk, stopil k Francetu in opazoval zeleno oblečenega moža, ki ga je kazala otroško preprosta podoba: togo zleik.njenega, z rdečim križcem čez čelo.
France je domolil in se pokrižal po licu in čez prsi; vendar ni vstal, samo roke je povesti in je počasi gibal z ustnicami, kokor bi bral napis na tablici:
»Na tem mestu so našli Antona Horneggerja, grofovskega Egge-Senefeldskega gozdarja, na svetega Janeza dan ustreljenega.«
Drget je spreletel lovca, ki je skrival obraz v dlaneh. Pred duhom mu je vstala podoba tistega večera, ko so prinesli na tiosilih očetu z rdečo rano na prsih. Spet je videl žalost svoje matere in spet se mu je zbudila slutnja, ki tf.i vsa teta nt nikoli zapustila: ali morilec še živi Biti je moral nekdo iz vasi — tako dnlcč čez meic ne zajde noben tuji divji lovec. Mogoče ie bil nekdo, ki je leta prijazno pozdravljal Franceta z bojaznijo v srcu in s pritajenim sovraštvom In zdaj bo, kakor drugi, tudi ta čul novico, ki bo preletela jutri ko blisk vso dolino: Hornegger ni več lovec, ob službo ie, grof ga je spodil! Kako se bo ta eden oddahnil, rešen svojega dnl^oL-tnegn strahu. Kakšno zlorado veselje bo občutil v »volem sle ritem srdu.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana. Miklošičeva cesta S (paviljoni
lahko plačate naročnino ta »Slovenca« »Domu liuba« in »BogoHuba« naročate inserate in dobiti
razne informacije - Poslovne ure od pol 8 ziu-tr»i dn nnl 1 popoldne in nd 7 rln h py-.;-»!dne. Telefonska številka 3030.
Tinček in Tonček deieltiiva
38.
ZDAJ PA PO SAMA!
»Tonček, zdaj pa hitro steči k reki in povej Samu, da sva enega od roparake tolpe že ujela v past! Ali bo vrli Sam strmel!«
Tonček si tega ni pustil dvakrat reči. Kakor vihar je zdrvel čez prag in jo ubral proti reki.
mrm
Detektiv Sam je pravkar lovil ribe. Bil je tako zamišljen v svoj ribolov, da je opazil Tončka šele vhipu, ko je stal že tik pred njim in zakričal na vse grlo:
>Sam, Sam! Ujela sva enega izmed roparjev! Tinček ga je privezal z nogo na strop, da se ne more ganiti. Hitro pofdi z menoj!«
Vrli detektiv Sam je bil tako iznenaden, da je na vso moč potegnil trnek iz vode — in pri tem ujel samega sebe. Trnek se mu je zapičil v srajco . .. Prečuden ribič, kajne, ki ujame samega sebe namesto ribe!
Ko se jc s Tončkovo pomočjo rešil trneka, je hitro vzel podplate pod pazduho in jo ucvrl za Tončkom v vas.
| v vseh izbirah se dobe pri tt
ttemec-Co.
'Duplica-Oiamnik
dltrtno! Poslovalnica Ljubljana Kersnikova ul. 7 Cene Vme!
Vrini stoti
Dražba graščine s parkom
Dne 6. maja 1936 ob 10. uri se vrši pri sreskem sodišču ▼ Kranju, v sobi št. 7, prisilna dražba graščine v Preddvoru K temu posestvu spada graščinsko poslopje s parkom, gospo" darska poslopja in nekaj zemljišča. Celo posestvo meri 2 ha' 10 a, 51 m2, od tega zazidana ploskev 22 a, 61 m'J.
Posestvo ima lepo mimo idilično lego ob vznožju Storžiča ob cesti na Jezersko, je oddaljeno od graščine Brdo približno 1 uro hoda, je pripravno za pension, zdravilišče, okrevališče alf poletno bivališče; 30 sob s pritiklinami, elektrika, vodovod krasen lepo zaraščen park.
Cenilna vrednost znaša Din 450.654"—, najnižji ponudek je Din 233.055 50.
Pojasnila daje Mestna hranilnica v Kranju.
ZAHVAL A. Povodom tako preranc smrti našega predobrega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda
Miihfnfrirnn Anrtrrtn sen.
bivšega posestnika, gostilničarja in čevljarskega mojstra v Trbovljah
smo prejeli toliko izrazov odkritega in iskrenega sožalja. da nam Je bilo to v teli težkih dneh v veliko uteho. Vsem tem izrekamo iskreno zahvalo. Posebej pa se Se zahvaljujemo čč. duhovščini z g. duh. svet. Gašparlčem, ki je nudil našemu pokojniku zadnjo tolažbo, g. dr. Baumgartnu, ki je vložil ves trud, da nam reSi dragega pokojnika, gasilskim četam iz Trbovelj, Vod, Hrastnika, Zagorja, Dola in Laškega., ki so postavili častno stražo in ki so s svojimi praporji v tako velikem številu spremili na zadnji poti svojega bivšega tovariša, Zvezi bojevnikov, ki Je oskrbela tako lep pogreb, ln njenemu pevskemu zboru z g. Rotarjem na čelu, Delavski godbi a kapel-nlkom g. Hudarinom, gg. prof. Rateju in žup. starosti Gučeku za njuna globoko občutena govora ob odprtem grobu, vsem številnim darovalcem žalnih vencev In cvetja, nadalje vsem, ki so prišli našega nepozabnega pokojnika kropit In spremit na njegovi zadnji poti, in sploh vsem. ki so njegovemu spominu na kakršenkoli način izkazali pobožno pozornost.
Trbovlje, dne 31. aprila 193«.
Užaloščene rodbine:
Knkenberg. dr. Drnovšek. Zdolšek. šegula.
Ilitžbodobe
Tkalskega mojstra ;
išče tovarna v IJubljanf-ski okolici za široke rej-volverstatve z llstnovnlnii stroji (Sc-laatlmascljino)' Le res izkušene in lz» vežbane moči, ne pod 30 let stare, jugoslovanski državljani imajo prednost, naj pošljejo ponudbe upravi »Slovenca« pod Stalno mesto« št. 6609
MALI OGLASI
V malih oglasih velja «*aka beseda Dto 1*—; ienitovanjskl oglael Din 2'—% Najmanjši znesek za mali oglas Din l**—, Mah oglati m plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm tlsoka pelilna vrstica po Dia 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
Ireba priložit! znamko.
Entlarico
sprotno moč, z daljšo prakso, sprejmem. Pismene ponudbe upravi »S'o-venca« pod »Izvežbana<i št. 5762.	(b):
Iščemo
organizatorja
iprave listov za Ljubljano. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Organizator«.
Za LJubljano iščemo
prodajalca
Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Prodajalec«.
Natakarica
(Speisetriigerin) z dobrimi spričevali, čedne zunanjosti — se takoj sprejme v stalno službo. Ciosttlna »K Orlu«, Zagreb, Frankopanska ulica 13.	(b)
Blagajnioarka
(Sitzkasslerin) za restavracijo, vešča, registr. blagajne, z dobrimi spričevali, čedne zunanjosti, se takoj sprejme. Prednost z znanjem strojepisja ali nekaj knjigovodstva. Predstaviti se : Gostilna »Orel«, Zagreb. Frankopanska ul. 13. (b)
'BBI
Manufakturist
z 12 letno prakso, dober prodajalec, star 28 let, pošten, vešč slov. in nemškega jezika, aranžer s-prima referencami, želi premeniti mesto. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 5S04.
22 letno dekle
išče zaposlitve; gre tudi k starejšim ljudem; zna šivati na stroj in opravljati druga domača dela Naslov v upravi' »Slovenca.« pod št. 5777.	(a)
Dijaki
Reven dijak
šesto- ali sedmošoleu dobi vso oskrbo proli in-strukciji četrtošolke. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 5796.	(D)
Oddam stanovanje
ena soba, ena kuhinja, 300 Din mesečno. Sv. Petra cesta 53a.	(č)
Odda se
preprosto stanovanje za dve osebi. Naslov v upra vi »Slovenca« št. 5765. <
Sobe
Gospod
išče primerno sobo v sredini mesta. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Soba« št. 5794.	(s)'
mm
ODDAJO: Trgovino na deželi
tik farne cerkve iji šole, ab držav, cesti,, se takoj odda v najem za nizko najemnino. BVont. se tudi proda. Dopise na podružnico Slov., Celje, (n
Oddam trgovino
specerijsko, staroznano, ob glavni cesti v Ljubljani, z vsem inventarjem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zaslužek« št. 5763.	(n)
ISCEJO; Vi,u z vrtom
vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vila z vrtom« M. 5808.
Glasba

PioMe In ■ aramofene
prodal amo, zamenjavamo fn ltpoaoJnJemo po nlikl ceni.
Denar
Vse denarne posle
s hranilnicami in posojilnicami Izvršuje točno in solidno moja oblastveno dovoljena pisarna. RUDOLF ZORE, Ljubljana. Gledališka ul. št. 12. Telet. 18-10. Priložite znamke.
Gumbe za preobleko
ter aparate, štance in vse ostale potrebščin« za salone dobavljamo po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbe in vzorce.
A. Guttmann • Zagreb - MartKeva 4
Telef. 58-21
trgovina šivalnih strojev in nadomestnih delov.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10.
Posestva
Novo vilo v Celju
prodam. Plača se lahko s knjižicami Celjske mestne hranilnice. Kos, Celje, Gosposka 2.	(p)
Vse denarne posle
nakup lil prodaja vrednostnih papirjev (vojne škodo), razne kompenzacije, plačila ln terjatve pri DENARNIH ZAVO-pIH itd. Vam izposluje Trg. ag. za bančne ln kreditne pošle ALOJZI;! PLANINPEK, Ljubljana, (Beethovnova ul. 1-1, vrata 19. Telef. štev. 35-10
Kupimo
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Novo tristanovalnj. hišo
prodam za nizko ceno. Vprašati: Gerblčeva ulica 3;	(p)
Hišo z vrtom
prt cerkvi, v Ljubljani, prodani. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 336«.
Podstrešna hiša
brez vrta ugodno naprodaj. Livadna 5, Nova vas, Mdribor.	(p)
Enonadstropna hiša
osemstanovanjska. vogalna, na zelo prometnem kraju, 4 minute od tramvaja, vsa podkletena, z velikim dvoriščem in vrtom,. naprodaj. Pripravno za gostilno, kjer je že bila restavracija. Kupni na se lahko plača delno tudi v knjižicah Mestne hranilnice ljubljanske. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5802, (p)
Kupimo
dvo- ali štirikolno ročno brlzgalno. dobro ohranjeno. Gasilska četa Morava pri Kočevju.	(k)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki" izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Praktično,
lepo iu poceni pblnčete svoje birnianee pri Pre-skerju. Sv. Petra cesta 14.
Cenfene dame!
Vljudno sporočam, da 1»vrinjeni trajno ondu-iacllo na najnovejšem aparata, katerega električna napetost snaga samo 24 voltov ln |e s tem podana
največja sigurnost občutljive dame I Garantiram uspeh za vsake lase
Frizerski salon ,Rakar\ Ljubljana
Prešernova ulica 7 (poleg glavne poste, vetnl vhod)
VINA
Za težko delo je močno vinol Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
Krušno moko
za domač črn kruh prodaja na drobno po Din 1.75 za 1 kilogram Jos. BAHOVEC, Ljubljana — Sv. Jakoba trg 7.
Kdor pošlje
tODin v znamkah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo s stojalom »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo.
D. Stucin,
tovarna ogledal, Maribor.
Belo platno,
kontenlna ln itfonl, n
rjuhe, namizne prte, brisače, servete, etamlnt, battsti, tusor za zavese najceneje pri F. I. G»-rlčar, Sv. Petra cesta. 19.
Damske plašile
dobite po zolo nizki ceni, tudi na hranilne knjižice, pri 1. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.	(I)
Cenjenim botrium
In botrčkom se za nakup sladkih daril najtopleje priporoča staroznana slaščičarna in medičarna T. Novotny, Ljubljana, Gosposvotska cesta 2. (I)
Kolesa
malo rabljena In nova, vseh znamk, kupite poceni pri »Promet« (na-sproti krlžanske cerkve).
Čebulček
nudi po Izredno nizki ceni Sever A Korap. — Ljubljana.	(1)
Marijine kipe za maj
v vseh velikostih od najfinejše do priproste izpeljave
kupite po najnižji ceni v trgovini
H. N9CMAN,
Ljubljana, Kopitarjeva ul. SL 2.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Ptccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Opravo »Slovenca« Plarlbor
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova B
Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
I!
Pohištvo
Pohištvo
I
in lončona peč,	postelja:,
omara, omarica,	stola —
ceno naprodaj.	Barvat1*
ska steza S-I.	(S1)
Tristanovanjska hiša
ob glavni cesti, v okolici, spada joči še pod mesto, nova stavba, z lepim vrtom, zelo ugodno naprodaj. Prevzame se lahko večja hipoteka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5801.	(p)
Obrt
Trajna ondujacija
na barvane oksidirane ln najobčutljivejše lase na najboljšem aparatu sedanjosti Vam po solidni ceni napravi salon »Str-gar«, »raven Metropola« pri kolodvoru.	(t)
Objave
Dražba
stanovanjske hiše) > Dne
25. IV. 1936 ob pol U dopoldne bo pri sreskem sodišču v Radovljici, soba št. 33, prisilna dražba hiše z vrtom v Predtrgu pt;i Radovljici, za katero najmanjši ponudek znaša 21.717 Din. Pojasnila daje pisarna dr. Igo Šilarja, Odvetnika v Kranju, (o)
l 1 1 -
> Opozorilo javnosti!
Jfodpisani izjavljam, do Rolte Franc ni pri meni v, službi in opozarjam javnost, da mu ne naseda. — HolynBkl Karol, fotograf, Ljubljana, tel. 37-47.	(o)
NAJCENEJŠI ČEVLJI
tvrdke ANT. KRISPER
LJUBLJANA, MESTNI TRG a«
črnega'ah Vel. 20-25 Din Ig]-rjavega usnja „ 26-28 Din 19"
„ 29-35 Din 29'-

Ženski iz črnega ali
rjavega usnja z usnja-	CE*
tim podplatom	Din 03 "
Iz črnega ali	Vel. 30-35 Din	42"-
rjavega usnja	KO*
z usnjatim	» 36'39 Din	97 "
podplatom	m 40.45 Din	69'"
Nenadoma nas Je »apustila naša dobra mamica, sestra, stara mama, tašča in teta, gospa
Angela Seljak roj. Margetic
vdova po sreskem tajniku
Pogreb nepozabne pokojnlce bo v sredo, dne 22. aprila 193« ob pol štirih popoldne lz mrtvaške vože zavetišča, sv. Jožefa na Vidovdanskl cesti na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 20. aprila 1936.
Milica por. Kozak, hčerka, Jos. Kozak, /.et. Vlastica in Marja. vnukinji, — ter žalujoče rodbine Margitič, Mathos, Dorin, Seljak, Knmcr.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Čeft.
Iniaiateif: Ivan Rakov««.