štev, 14 Ptuj, dne 11. aprila 1958 Letnik VI Uprava in uredništvo Ptuj. Lacko va ulica 8 — Telefon 156. Komun, banka Maribor, Podružnica Ptuj štev. 640-KB-19-2-206 •— Ure- juje uredniški odbor Odgovorni urednik Anto«i Bautnan — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Ugotaultue glavnega odbora SZDL giede snornu in potehn uoliteu Predsedstvo GO SZDL Slove- nije je razpravljalo na svoji seji o pripravah in poteku volitev v zvezno in republiško skupščino in obljavlja naslednje ugotovitve: Rezultati zadnjih skupščinskih volitev so izredno dobri. Te vo- litve so bile v Sloveniji kot v Jugoslaviji po vojni sploh naj- boljše. Volilna udeležba v Slo- veniji je bila celo večja kot znaša jugoslovansko povprečje. V Sloveniji je volilo za 10 odst. več volivcev kot na enakih vo- litvah leta 1953 in za 10 odst. več volivcev kot ob volitvah v ob- činske in okrajne ljudske odbo- re leta 1957. Dosežena je bila tudi večja enakomemost volil- ne udeležbe v Sloveniji, saj zna- ša v vseh okrajih nad 92 odst. in seže v najboljšem primeru preko 97 odst. Glede neveljavnih glasovnic je Slovenija nekoliko nad jugoslovanskim povprečjem kar ne zboljšuje tega uspeha. Izredno pomembno pa je dejstvo, da so izredno dobro volila indu- strijska središča in mesta, parti- zanski kraji in obmejna območ- ja, najbolje so volili mladina in žene. Nekaj je tudi slabših volil- nih območij oziroma krajev v Sloveniji. To so Izrazito kmečka področja, za katere ne bi mogli trditi, da so slabše volila zato, ker bi imeli kmetje morda manj- še koristi od socialističnega raz- voja, ampak se je pokazalo, da ga le slabše razumevajo kot drugod. Vendar so tudi v teh področjih volili bolje kot kdajkoli doslej. Politična aktivizacija in razgi- banost, ki je bila tako značilna za vse obdobje pred volitvami, in sicer predvsem po zaslugi na- ših političnih organizacij, je v ogromni meri prispevala k takš- nim rezultatom, predvsem pa k temu, da so volitve resnično po- tekale v vzdušju potrjevanja na- še socialistične poti in uspehov graditve. Vsej predvolilni kam- panji je uspelo dati širši sloven- ski in jugoslovanski značaj ter socialistično vsebino. Čedalje bolj naraščajoča splošna razgibanost delovnih ljudi in njihova čedalje aktivnejša vloga v delavskem in družbenem upravljanju sta dali pečat tudi temu obdobju. Zani- manje za volilne sestanke in zbo- rovanja je bilo zelo veliko, raz- prava na njih pa je bila stvarna in konstruktivna. Samo zborovanj se je v nekaterih okrajih udele- žilo nad 50 odst. volivcev. Ne le občinski in okrajni po- litični aktiv, ki zaslužita vse pri- znanje, temveč tudi osnovne or- ganizacije Socialistične zveze. Zveze komunistov. Ljudske mla- dine, sindikati. Zveze ženskih društev in ostale družbene or- ganizacije so si prizadevale za uspeh te doslej največje politič- ne akcije. Zato je tudi uspeh tako velik. Tudi radio in tisk sta ves čas dobro opravljala vlogo informatorja in mobilizatorja množic, posebno na dan volitev. in mobilizacija za uresničenje programa graditve socializma. Prav tako se je pokazalo kot zmotno mišljenje, da dvojne kan- didature same po sebi lahko iz- boljšajo politični položaj in na- pravijo volitve demokratične. Rezultati celo kažejo, da so pod- ročja z dvojnimi kandidaturami slabše volila kot ona z enojnimi. Razen takih in podobnih ne- pravilnih pojmovanj o demokra- tičnosti so vzroki določenih te- žav in tudi slabših rezultatov volitev v nekaterih občinah v Sloveniji predvsem v prepušča- nju določenega dela političnega aktiva vplivu lokalističnih teženj in je tako hote ali nehote postal glasnik najbolj zaostalega in na- zadnjaškega dela naše vasi. V bistvu gre tu za popuščanje ti- stim kmetom, ki jim naša poli- tika na vasi preprečuje kapitali- stično bogatenje posameznikov na račun celote. Ker je bil v teh pri- merih naš aktiv razcepljen in neenoten, so se kaj lahko prikrile take izrazite antisocialistične težnje za fasado demokratičnosti. Izkazalo se je, da se je treba proti takim lokalističnim težnjam boriti in tudi v teh krajih pojas- niti škodljivost teh pojmovanj, ter jih v praksi odpraviti. Zate- gadelj je v prihodnje nujno po- trebno dosledno izvajati načrt rekc«istrukcije vasi in posvetiti vso pozornost vprašanjem kme- tijstva na sploh, sicer ne bomo mogli zagotoviti nadaljnje stabi- lizacije gospodarstva in poveča- nja standarda. Volivci so na zadnjih volitvah v republiško in zvezno skupščino z ogromno, doslej največjo ve- čino potrdili zaupanje v vodstvo in politiko nove Jugoslavije ter v moč socializma na sploh. To pomeni močno podporo vodstvu naše države v nadaljnji graditvi, hkrati pa kaže na še večjo spro- stitev ustvarjalnih sil delovnih ljudi Jugoslavije v sistemu de- lavskega in družbenega samo- upravljanja za nagel in splošen napredek socialistične Jugosla- vije. Socialistična zveza delovnega Ijtidstva je pokazala ob teh vo- litvah veliko moč in akcijsko sposobnost. Njen vpliv je mnogo večji, kot bi lahko sodili po šte- vilu njenega članstva. V okraju Murska Sobota se je n. pr. vo- litev udeležilo preko 94 odst. vo- livcev, v Socialistični zvezi pa je včlanjenih le 25 odstotkov voliv- cev. Zato bi bilo orav, da orga- nizacije Socialistične zveze še nadalje na isti način razvijajo svoje politično delo, število član- stva pa povečajo za toliko, da bo v skladu s pozitivnim razpolože- njem delovnih ljudi do .socia- lizma, kar so ob teh volitvah ta- ko jasno pokazali. Rezultati volitev potrjujejo pravilnost že prej znanega sta- lišča vodstva Socialistične zveze, po katerem je predvsem po- membno razpravljati o kandida- tih na demokratičen način še pred sprejemom kandidature, tako da potem volitve ne odlo- čajo več o tem ali onem kandi- datu, temveč so le še potrditev V ptujski občini pričela razprava o Ictošniem družbenem pianu In proračunu v sredo, 9. aipriila, je začela v Ptuju razprava o predtogu druž- benega plana ;n proračuna ptuj- ske občine za leto 1958. Razpra- vo je začel pol;;t čm aktiv SZDL po predl-x>dne«n tolmačenju zna- čiilnosti predloga, ki so ga na- vzoči Siliišailj od predsedniika ob- činskega ljudskega odbora tov. o^inika VcgrinCa, nadailje od pred- sednika občinskega odbora SZDL tov. Ivana Kranjčiča, zlasti pa cd ravnatelja zavoda za planiranje tov. Antona Purga. Na bližnjih zborih volivcev bodo občinski od- bornik, s preidlogom seznaniiH vse občane, ki se zanimajo, kaiko bo- do letos ustvarjena lin pvorabljena sredstva v ptujski občini. Po toilmiačenj:i'h akti-vistom bo letos tudi ptujska občina ustva- rila večjo materialno stimulacijo za proiizvajailce, doprinesla svoj de'ež. da se bomo lehko do leta 1961 v našem gospodairstvu osa- mosvojiilii, da bomo lahko več iz- važali in da nam ne bo potrebno več uvažati živeža kot doslej, da bomo dalje razvijaild neraizvita go- sp-odairska področja, zlasti kme- tijstvo, in da bomo gcspodairiili z zbranim! sredstvi, ne pa le s pri- čaikovan^imii. Največ zaislug za izboljšanje materiialnega stanja v občini bo nedvomno tudi letos imela polna kapaciteta tova'me glinice in alu- minija v Kidričevem, IKLIP, Mle- kaime, Petovie, Ptujske tiskairne in drug'ih, ki bodo letos presegli plan za nad 10 odstotkov. Tudii od ostalih gospodarskih panog lahko pričakujemo večodstotno višjo proizvodnjo oziroma storil- nost. Tudi v letošnjem družbenem planu in proračunu je priznana prednost potrebam na področju proisvete, zdravsitva, komunalnim potrebam v mestu in na podeže- lju ter j3h bo potrebno podpret: z razpcložljiviimd proračunskimii sredstvi in krediiti. Predsednik občine tov. Vogri- nec je v ra'zpravi poudaril, da bo- mio morali predlog družbenega plana in proračuna občanom tako raztolmačiitl, da bodo dojeli nje- gov glavni namen in da bodo po- tem laže podpirala občino pri nje- govi izvedba. Zaradi lažjega razumevanja, kako in koliko sredstev bomo le- tos ust varili v občini in koliko tfer kako jrih bomo porabili, smo naipros''li tov. Antona Purga, da bo v prihodnjii številki našim bral- cem s števiilkami prikazal bistvo predloga letošnjega občinskega družbenega plana in proračuna, da bodo potem laže spremJjali razpravo tudi na zborih volivcev. J. V. Delavski svet Avlokaroserijc P!u| in njegev obrašen pred kolektivom Pred kratkim je bil predvolilni sestanek v Avtokaroseriji Ptuj, na katerem so obravnavali poro- čilo DS za preteklo leto ter spre- jeli perspektivni plan razvoja do leta 1961. Kdor pozna ta kolektiv in po- goje, pod katerimi se je razvijal, se čudi njegovim uspehom, ki jih je dosegel v kratkem ob- dobju svojega obstoja. Organi delavskega samouprav- ljanja so skupno z vodstvom podjetja in političnimi organiza- cijami imeli v lanskem letu od- govorne naloge, in to v proiz- vodnji, razširitvi kolektiva, kakor tudi v borbi za kvaliteto proizvo- dov. Poseben problem je bil z novimi delavci, ki so prišli s po- deželja brez izkušenj in brez strokovnega znanja. V p>oročilu predsednika DS so bili zelo kon- kretno in skrbno obdelani pro- blemi in naloge, s katerimi se je boril kolektiv v preteklem letu. Da so bili njegovi uspehi v F>o- slovanju dobri, nam povedo na- slednji podatki; V letu 1956 je bilo bruto pro- meta 72,000.000, v letu 1957 pa 172,000.000. Dohodek je bil v lanskem letu 69,000.000 din. Na novo so sprejeli 80 delavcev ter s tem pomladili kolektiv za polo- vico. V perspektivnem planu nji- hovega nadaljnjega razvoja je predvideno, da bodo dosegli do 1. 1962 prometa preko 800 mili- jonov din. Njihovi izdelki so znani, osvo- jili so si že tržišče in to s kva- liteto in tudi s ceno. Borijo se s precejšnjimi težavami. S proiz- vodnjo so težave, ker je .strojni park zastarel. Nujno potrebna bi bila investicijska sredstva za rekonstrukcijo strojnega parka. Prostori so pretesni, kar ovira serijsko proizvodnjo. Higiensko- tehnična zaščita je nepopolna, primanjkuje garderob in umival- nic. Da so znali pravilno gospo- dariti vidimo iz tega. da se je vodstvo pK>djetja skupaj z organi upravljanja odločilo dohodek razdeliti tako, da so porabili 75 odst. za nabavo novih strojev, ki so bili nujno potrebni. Ostalih 25% dohodka so razdelili med kolektiv. Teh nekaj pK>datkov prikazuje dobro in racionalno gospodar- stvo. Vsa investicijska sredstva so znali pravilno uporabiti. Gle- de na to upravičeno pričakujejo, da bodo tudi v bodoče deležni pomoči, ki jim bo potrebna pri njihovem razvoju. Podpredsednik vzhodno- nemške vlade v Beogradu v sredo je prispel v Beograd podpredsednik vlade in minister za zunanjo in notranjo trgovino DR Nemčije Heinrich Rau. V Ju- goslaviji bo ostal nekaj dni na zasebnem obisku. Mova žrlev skrite mueio^je v torek, 8. aprila t. 1., popoldne ob 15.45 uri je ugasnilo življenje 16-letnega mladeniča Franca Zemljaka iz Sp. Hajdine. Pri Ro- kovski cerkvi na Sp. Hajdini je hotel sprožiti tempiran protiletal- ski naboj, ki ga je izkopal v bli- žini iz zemlje. Nenadna eksplozija naboja je tako močno prizadela Franca Zemljaka, da je s težkimi poškodbami na prsih in s počeno lobanjo obležal na mestu mrtev. K sreči so se drugi otroci razbe- žali pred zadnjim poskusom po- kojnega, da bi ob cerkvenem stopnišču iz naboja močno počilo. Franc Zemljak je postal žrtev ostankov municije iz zadnje sve- tovne vojne dan pred svojim. 16. rojstnim dnevom. V sredo. 9. t. m. bi mu nehalo teči 16. leto staro- sti; tega rojstnega dne ni več učakal. Vsaka pomoč je bila za- man. Komisija tajništva za notra- nje zadeve v Mariboru je ugoto- vila, da so bile hude poškodbe v prsih in na glavi smrtonosne za dečka, ki ga je tako mikalo igra- nje z municijo. Vest o tej tragični nesreči se je hitro razširila po vsej okolici zlasti med otroci. Mnogi otroci so slišali od staršev mai-sikatero po- učno v zvezi s strelivom in staro municijo, pa tudi v šolah so uči- teljice in učitelji opozorili otroke na neštete nevarnosti ostankov streliva iz vojne. Organi TNZ iz Ptuja in Maribora so ukrenili vse potrebno, da bi bila odstranjena v tej okolici vsa zaostala municija. Vsi sočustvujejo s starišema po- kojnega Franceta, ki bosta naj- bolj občutila izgubo sina. Tudi ta nesreča naj ostane res- no opozorilo vsem, da je potrebno otroke varovati pred podobnimi nevarnostmi in poskrbeti, da se odkriti in najdeni ostanki muni- cije odstranijo in da se prepreči- jo vedno nove človeške žrtve. Novi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Na plenarni sejii Centrailnega sveta Zveze sindikatov Jugosla- vije v Beogradu, ki je bila 7. apri- la t. 1.. je b'l izvoljen novi pred- sednik Zveze tov. Svetozar Vuk- manovič. podpredsednik Zveznega iCTTŠnega sveta. Dosedanjii pred- sednik tov. Djuro Salaj bo pre- vzel novo dolžn-get. Izdelek »Avtokaroserije« Ptuj BORiS KIDRiC 10. APRILA 1912 - 11. APRILA 1953 Na današnji dan pred petimi leti je umrl Boris Kidrič-Pe- ter. Prispevek o delu in življenju velikega revohicionarja, ki ga je na našo pro.šnjo napisa! tov. Goršič Milko, berite na stran ^ Napovedi sovjetskih politikov, da se bodo Američani s svoiimi gledišči c sestanku predstavnikov Zahoda in Vzhoda vrnili na izho- diščno točko, so točn? Okoli no- vega leta so bili vsi vladni poštni uradi polni Bulgan^novih pisem, odgovorov in podobno, sedaj v začetku aprila pa je novi pred- sednik sovjetske vlad? Nikita Hruščev zopet napadel trdoglavo zahodno trdnjavo s serijo psem, pozivov, izi3v in enostranskih so- vjetskih odločitev. Pred mesecem so portiki žon- glirali z meseci, kdaj naj bi se sestali predsedniki vlad, s?daj pa jih zanima samo še to ali je upravičeno prekiniti pjsk ise z atomskim orožj?m ali ne. H*uščev poziva vse naj s'edijo zgledu So- vjetske zveze. Eisenhovver je na to pobudo žr> odgovoril in ves svoj odgovor je t^ko zamešal, da so l^ij-i^o spoznali samo »diplom^t- ZD.\ odnovarja. da prekinitev po- skusov nima smotra, poč pa bi morali orenehati izrleln^gt! atom- sko n°d"1nvnost«. Pre-l^edn-k sko orožje nasploh. — Zahteva ustrezno mednarodno nadzorstvo nad izdelovanjem atomskega orož- ja in nad vsemirjem. To je vsa velika dejavnost ve- likih v tem tednu. Ljudje, po- sebno v Angliji, pa so pokazali v tem tednu več prizadevnostL Organizirali so protiatomski po- hod v središče atomske industrije in demonstrirali proti nadaljnjemu nevarnemu oboroževanju. Bevan In drugi ugledni laburistični po- slanci so obiskali komandanta čet Atlantske zveze in protesti- rali proti nemški oborožitvi z atotmkim orožjem. Sedaj priprav- ljajo vrsto orotestnih zborovanj in predavanj. Podobno kot v Angliji priprav- ljalo protiatomfi'.;o gibanje tudi v Nemi^iji, vendar je prvo razbur- jenje po sprejemu odločitve, da bedo oborožili vojsko z atomskim orožjem že poleglo. Nemci sploh kažejo v začetku vsake akcije ve- liko revolucionarnost, potem pa popustijo. Bolj kot klasični politični do- godki so trenutno zanimiva dej- stva, ki kažejo, da se bo v pri- hodnjih mesecih in letih marsi- kaj spremenilo in utrdilo mir. Predhodnik vsakega formalnega tesnega sodelovanja so trgovin- ski stiki. Zato ne smemo zane- mariti velikega pomena dveh tr- govinskih pogodb, in sicer med Zahodno Nemčijo ter Sovjetsko zvezo in med Japonsko ter Kitaj- sko. Vzrok za preusmeritev na tako imenovani vzhodni trg je vsekakor v ameriški recesiji, ki dobiva zadnje tedne vse bolj gro- zečo zunaniost. Važno je še to, da je Zahodna Nemčija, kot no- silec nestrpne ameriške politike, začela trgovati s Sovjetsko zve- zo Podobno je z Japonsko. Praktične posledice bodo vidne šele kasneje, posebno na Dalj- nem vzhodu. Kitajska je bila do- slej praktično izolirana in ker preusmerja Japonska svoje trgo- vanje na Kitajsko, se osvobaja popolnega vpliva Združenih dr- žav Amerike. Svet se na ta način rešuje pred nevarnostjo ameriške recesije. Zaradi tega se bo mo- rala Amerika sama kasneje naslo- niti v svojem trgovanju bolj na vzhodne države. Politika aktivne koeksistence dobiva na ta način svojo veljavo. Morda bo to pri- pomoglo k strpnejši politiki in h končnemu spoznanju zahodnega sveta, da vzhodnih dejstev ne bodo mogli spremeniti, temveč jih sprejeti take, kakršna so. Vsi ostali, pred tedni zelo raz- vpiti problemi, so v tem tednu ostali v ozadju. Francosko-tuni- škega spora skoraj ne omenjajo več, o Alžiru govorijo le v tesni zvezi s Francijo in njeno grozečo notranjepolitično krizo, o Saud- ski Arabiji menijo, da bo Feisal vodil treznejšo politiko v vsako- dnevnih vojaških poročilih iz In- doneziie pa poročajo o hojih proti upornikom. Vreme ZA ČAS OD 11. DO 20. APRILA Ob koncu tega tedna jasno in toplo vreme. V prvih dneh prihod- njega tedna ponovna ohladitev in padavine, sneg skoraj do nižin; pozneje ob razjasnitvah slana. V naslednjih dneh bodo le posame- zni jasni in topli dnevi, v sploš- nem pa bo nestalno s pogostimi padavinami in razmeroma hladno. V. M. stran i PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 11. APRILA 1958 Mednarodni LESNI SEJEM v Ljubljani Sloveniirja iana pri nas na^jraz- vittejšo lesno-predelovailno indu- strijo, ki se še stadino razvija in povečuje. S t«m se povečuje tudi njena prcii'Zvodnja in v zve>zi s tem izvoz finaOnih ]een#i prodz- ^dov. Do sedaj smo izvozalii let- no okrog 70 odst. finatoih lesndih proiizvodov d-z Slovenije na tiržišča nad 35 držav vt&eh kontinentov, od tega samo v ZDA okrog 40 odst. vsega lesnega izvoza p>o vrednosti. TeŽ!'mo za tem, da iirvažamo čiim manj nepredelanega lesa ter da čim bolj povečujem-o 'zvoz fn- naflin.h prciizvodov, ka^jti tako dvi- gujemo vrednost našega iizvoza. Ljubljana je znana kot trad^icio- nailno središče mednarodne lesne trgovine, pa je zaradi tega popol- noma naravno, da je Komatte za zunanjo trgovino FLRJ izdail od- ločbo, naj se prihodnjič v Ljub- ljana prirejajo tudi specialMzirani mednarodni lesni sejima. Od 22. maja do 1. junija bo v LjUiblijan' že drugi mednarodni leisnlti sejem. Tu bodo raizstarvfljmi vsi sortimenti lesa, vse vnste raznih lesnih poLJizdelkov, a te- žišče sejma bo na prikaizovanju fmai^mh proizvodov vseh vrst, kajft.i namen sejma je predvsem rsizviti našo zunanjo trqovino, utrrliiti or('ožaj naših iizdelkov na tujiih tržišč'h ter oodretii na raz- n?t nova ttija tržišča (.lužna Ame- r'ika, Bli-^nji in Srednji vzhod. Vzhodna Nemčija itd.). Za povočanie in zboOjšanje na- še lesno-ipredeilovailne indu'?;'tri'ie so nam potrebni tudi sodobni siroti ter raizna druga oomožna .^vredstva, zairadli tega bodo tii iz- de'''ki imsOi na sejmu poseben po- men. Na' sefjmu raTstavljajo m'!- mo dcmnčih proi(zvaiallc?ev strojev in pamožniiih .sredstev še tuj" te raznih drugih držav. Storjeni so že vsi ukreDi. da si bo naša lesna industrija lahko nafbaviila raizstav- liene — uvožene stroje in po- mi-^^na sredstva. Nf? sejmu bo tudi posebna go- zdarska raizstava, ki jo organi- zirajo dcmača gozdna gosoodar- stva. Tu bo naizomo prikazano pravilno gospodairjenj« z gozdom, raicitonailno izkoriščanje raznega gozdnega bogastva, zaščita goz- dov, pomen gozda v življenju človeka in narodnega gospodar- stva itd. Posebna razstava bo pri- kazala zgodovinski razvoj razn:h izdelkov lesa od najstarejših ča- sov do danes. Ker je Ljubljana že znana po švoj'ih mednarodnih sejmih, na katerih so razni lesni proizvodi biili med najvažnejšimi raizstav- Ijeniimi predmeti, lahko pričaku- jemo, da bo uvedba rednih spe- Ciailiz:ran:ih lesnih sejmov priteg- niila še večji krog poslovnih in- teresentov iz tujtine. Tudi domači potrošnrjki si bodo lahko ob tej priiložnosti ogled al i razne lesne izdelke, ki jih potrebujemo v ž i vi j en in družine in v gospodinj- stvu. Sodobno grajenje majhnih ekonomiičn:ih stanovanj zahteva med drugiim tudi ekonomično, lahko lin praiktično Dohiištvo, ki pa raša lesnoindustrijska podjet- ja že izdeluiejo in izvažajo, mied- tem ko sa takšno pohištvo le po- časi rvr':^obiv3- ku>'^ce tudi med aŽ!ina 12; M'akar G;- zela, Gruškovie 24; Sakeljšek Barbara. Sedlašek 94; Feauš Ce- Cililja. Jaiblžnci 54; Pemek Mari- ia, Sedlašek 85; Cafuta Marija, Sedlašek 56; Cafuta Siimon. Lo- žina 5; Fideršek Marija, GruSkov- ie 31; D"ev^nšek Terezija^ Gru- škovje 79: Pemek Helena, Gru- škovje 62; Horvat Matevž, Gru- škovje 63; Vidovič Barb*ra. Gru- škovie 49; Koželj Jttrij. Gruškov- je 66; Siircvniilk Anton. Sedlašek St. 55: He-nne^ Liiza, Sedtešeik SI: Fitderšek Kri-st^na. Gruskoi^j^ 31. Po»ebna za*hva/la onganjeator- jen*-odbomuko9Ti PK: Cafuta An- tonu, Sedilašek 43, in Podgoršek Kaiftu, k; kot stari, večkratni kr- vodfagaliici d&^soo dober z^had. NEKAJ O GOSPODARSKEM NAČRTU KZ V ORMOŽU V TEKOČEM LETU v zadnjii številki našega lista poPočaiLi o delu te zadruge v manuilem letu, danes pa še ne- kaj besed o njenem gospodarskem načrtu, ki ga ima za to leto. Z ozarom na resolucijo Zvezne ljud- ske skupščine o persf>ektivnem razvoju kmetijstva in zadružni- štva ter družbenega plana o go- spodarskem razvoju Slovenije v let/ih 1957—1961 je zadruga na letošnjem občnem zboru sklenila usmeriti v kmetijski praizvxxinji svoje delo na čim večji donos v živinorej.. sadjarstvu in vino- gradništvu. Tem panogam kme- tijstva namreč najbolj odgovarja tukajšnje ceiinsko podnebno pod- ročje, ker jim nudi naj'boljše po- goje za njiihov gospodarski in tržni uspeh. Zato je potrebno, da se vsa druga kmetijska dejavnost podredi tem oisnovn.im linijam kmetijske proizvodnje. Predvsem se morajo zmanjšati površine, zasajene s krompirjem, toda do- nos krompirja se s tem ne sme zmanjšati, naspi-otno, z zamenja- vo semenskega krompirja z do- nosnejšimi sortami se mora še povečati. Zaidruga priiporoča vi- sokokvailitetni krompir sorte »Merkur«, ki je pri nas že od- Ifično obnesel, ker gJede zemilje nima jKsebnih zahtev, je pa jako donosen. Kot druga masovna sor- ta prihaja v poštev »Rodovnik«, ki ga je tudi vključila v svoj go- spodarski program. Ke-r sta obe sorti gospodarski m industrijski, pa jako donosni, bi z njima kr- miiJi živino, da bi se s tem ustva- rili v živinoreji višek za na trg. Kot jedilne sorte kr^ompirja pri- poroča KZ »Bintje« in »Bohmo- rani. Na zmanjšanih površinah krom- pdrja in drugi zemlji, na 22 ha je planirano sajenje sladkorne pese. KZ je do sedaj že kontra- bira.la 26 ha. Ta pesa je rastlina bodočnosti za kmete v ormoški okolici, ker smo pred gradnjo sladkorne tovarne, česar se mo- ramo zavedati. Rezanci od nje so odlična krma za živino. Za dvig živinoreje so predvsem potrebni dobri travniki in pašni- ki. Njih dosedanji donos znaša komaj 15 do 20 q slabega sena na 1 ha, kar je odločno premaJo. Potrebno jih bo gnojiti z organ- skimi mdnerailnimi gnojiili, pome- šanimi z gnojnico. Važna je tudi pravočasna košnja in sušenje se- na. Za prvo ima zadruga na raz- polago Unimog, da bo letos mno- go več travnikov pK>kosila kot v lanskem letu. Z uspehom uvaja pri naših kmetih siišenje na ostrvih, kozolčkih i. dr., ker s sušenjem na tleh dobimo dobro seno samo ob zanesljivo lepem vremen^u. Za količkaj intenzivno rejo goveje živine in prašičev so za vsako kmetijsko gospodarstvo nujno potrebni siiosi, biod.isi za- silni aii staini iz betona. Za oboje ima KZ načrte, ki daje za njih gradnje in spravljanje silaže svojim članom vsa praktična in strokovna navodida. Silosi pra;' dobro služijo za siliranje krom- pirja, da nič ne izgubi na svoji hraniilnrt vrednosti. Pomešan z deteljo ali lucemo daje najpri- mernejšo hrano za svinje. Da bo dvignila živinorejo, ho v teku tega leta naba\ola tri bike plemenjake in 3 merjasce iz hi- tro razstoaih pasem veJdkih jor- kšircev add nemiške {»žlahtnjene svinje. V konjereji smatra zadruga, da je za njeno pKxiročje najprimer- nejši konj srednje težke mrtlo- krvne pasme, dokler ne bo izve- dena mehanizacija in motoriza- cija v našem kmetijstvu. V ko- košereja širi ormoška KZ čisto pasemsko štajersko kokoš. Na področju te KZ bo skupnost letos regulirala dva potoka in si- cer Lešnico, za kar je v proraču- nu že predvidenih 12 milijonov dinarjev, in Libanjo v njenem spodnjem toku, za kar je istotako rezerviran precejšen znesek. Kmetijska zadruga pomaga na svojem območju obnavljati tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Ob- nova temelji na že preizkušenih strokovnih in gmotnih ter organi- zacijskih osnovah. I-etos bo oži- vela dve sadjarski skupnosti z 18 ha sadovnjakov na Dobravi in v Frankovcih v prihodnjih letih pa še več. Sadovnjake bo na p>ovršinJ 15 ha zboljšala s krčenjem sta- rega izrojenega drevja, pomlaje- vanjem, precepljanjem in redče- njem drevesnih krem z gnojenjem in škropljenjem. Občinski ljudski odbor ormoški je strokovne ko- misije za to že določil in v njih bo sodelovala tudi zadruga s svojim sadjarskim odsekom. V zadrugi so letos na splošno željo čebelarjev ustanovili še če- belarski odsek. Ker se je koloradski hrošč v zadnjih letih tako razširil, da resno ogroža že vse krompirjeve nasade, je KZ mnenja, da je po- trebno in je to želja njenih čla- nov, da bi se že letos vsi krom- pirjevi nasadi na enem polju po- škropili v enem dnevu, da bi se s tem preprečilo preletavanje hrošča iz enega krompirišča na drugo. Ormoška kmetijska zadruga je s svojim delom za izboljšanje in napredek kmetijstva v vsej okoli- ci storila, kar je le mogla. Uspehi njenega dela so povsod vidni. Za- to smo prepričani, da bo tudi le- t(m prebrodila vse težave, ki se ji sta\'ijo na pot in v polni meri izpolnila svoj letošnji gospodar- ski program. To je želja njenih članov in vseh naprednih kmeto- valcev, -e- Motiv iz Ormoža Skrb za sadno drevje v občini Kontrolo čiščenja in škroplje- nja sadnega drevja je ptujska ob- čina poverila 13-članski komisiji strokovnjakov, ki bodo preverili stanje sadovnjakov in del za nji- hovo izboljšanje in zaščito v ob- čini, ocenili skrb kmetijskih za- drug za škropiva in druga zaščit- na sredstva pa tudi vzroke neka- terih zanemarjenih sadovnjakov. Tudi to pomlad se je izkazalo, da večina resnih sadjarjev skrbi za svoje sadovnjake, da pa SP še primeri pasameznikov, ki s svo- jim zadržanjem škodujejo svoje- mu gospodarstvu in poskušajo še zavirati druge pri boljšem gospo- darjenju. Strelci se bodo pomerili Okrajni strelski odbor Maribor bo od 5. aprila do 24. maja 1958 izvedel tekmovanje najboljših strelcev in strelskih ekip vseh šol v okraju v okviru »Dneva mla- dosti«. Strelska tekmovanja bodo z zračno puško na daljavo 10 me- trov stoje s 15 streli za dečke in 10 streli za deklice. Posamezna tekmovanja bodo končala aprila, skupinska pa bodo od 6. do 24. maja v navzočnosti sodnika OSO Maribor. Najboljšim strelcem ozi- roma skupinam bodo razdeljene nagrade in diplome. Priprave na 1. maj v Ptuju Predstavniki množičnih organi- zacij v Ptuju so se na zadnji seji v petek, 5. t. m., sporazumeli, da bo na predvečer 1. maja, t. j. v sredo. 30. aprila, množično zboro- vanje na Trgu mladinskih delov- nih brigad, nato pa bo povorka na grad, kjer bo bengalski kres in po kresu bodo Ijvidje lahko ostali pri stojnicah, ki jih bodo tam po- stavila ptujska gostinska in dru- ga podjetja. Ptujsica občina ima premalo opeke Na področju ptujske občine je bilo lani v delu 38 gradenj socia- lističnega sektorja v vrednosti okrog 580 mriilijona dinarjev, 4 zadružne gradnje v vrednosti nad 60 milijonov in 249 zasebnih gradenj v vrednosti nad 440 mili- jonov dinarjev. Najbolj zaskrbljujoče so zaseb- ne gradnje delavcev in nameščen- cev. Pomanjkanju opeke in sred- stev za graditev se mnogi izogne- jo z nabijanjem zimanjih sten iz zemlje, pridobljene z izkopi te- meljev in kletnih prostorov na stavbišču samem, ki je za »buta- nje« neprimerna. Občinski ljudski odbor Ptuj je za mestno področje prepovedal take gradnje, da ne bi kazile podobe kraja. Z določitvijo gradbenih okoli- šev, zazidalnimi načrti in z grad- benim redom bo v bodočo zago- tovljen harmoničen razvoj kra- jev v ptujski občini, ki pa bo žal ostal še nekaj časa vezan na pre- nizko zmogljivost ptujske ope- karne in njenih izkoriščenih ka- pacitet. Slednje bo v bodočnosti nujno povečati. Maturitetni ples v Ptuju Maturanti ptujske gimnazije bodo imeli 12. aprila t. 1. v Na- rodnem domu ples s srečolovom. ki so jim ga omogočili ptujski kolektivi s primernimi prispevki za dobitke na srečolovu. 23 pavšalistov v ptujski občini v ptujski občini bo letos plače- valo davčni pavšal 5 trgovskih pod- jetij s po 4—6 uslužbenci. Pavšal pa bo plačevalo tudi 9 obrtnih delavnic ter 9 obrtnih gospodar- skih organizacij, ki opravljajo svoje storitve predvsem za držav- ljane in nimajo velikega prometa. Šola v Kidričevem bo moderna stavba Za izpeljavo vodovodnih insta- lacij in sanitarne opreme nove moderne šole v Kidričevem se po- teguje 1 večje podjetje iz Ljub- ljane in 2 podjetji iz Maribora. Najugodnejši ponudnik bo mo- ral ta dela opraviti za manj kot ix>ldrug milijon dinarjev. Limnigrafska postajo tudi v Ptuju Hidrometeorološki zavod LRS v Ljubljani namerava zgraditi na reki Dravi v Ptuju limnigrafsko postajo tn sicer na desnem ob- režju Drave, 50 m niže od seda- njega cestnega mostu. KZ Videm ima mesnico v Ptuju Kmetijska zadruga Videm je uredila v Ptuju na Zadružnem tr- gu svojo mesnico v obnovljenem in okusno urejenem lokalu (prej Podgoršek) in je tudi že začela obratovati. Projekt za priključek na most odobren Republiška komisija za revizijo projektov v Ljubljani je odobrila glavni projekt Uprave za ceste LRS za priključek ceste na novi ptujski cestni most, ki bo stal okrog 45 milijonov dinarjev. Ptujski »Merkur«! se širi Trgovsko podjetje »Merkur« v Ptuju se je v zadnjem času pove- čalo še za trgovino »Dom« zraven veleblagovnice, kjer bo tudi v bc^ doče na prodaj tekstilno blago in konfekcija. 65 obrtnikov je zavarovanih Na področju bivšega ptujskega okraja je bilo lani zavarovanih pri Skladu za vzajemno pomoč 65 samostojnih obrtnikov, ki so pla- čali Skladu za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov v Maribo- ru nad 1,800.000 din letnega spevka. Letošnje letovanje na Punatu Okrajni odbor Rdečega križa (RK) Maribor bo tudi letos orga- niziral zdravstveno letovanje otrok na Punatu na otoku Krku. V tem letovišču bo letovalo po 3 tedne po 170 otrok s področja mariborskega okraja in sicer v času med 19. majem in 22. sep- tembrom. Prva in zadnja izmena bo za predšolske otroke, 4 izmene pa za šolske otroke. V poštev bodo prišli otroci od 4 do 7 let starosti, šolski otroci pa med 7 in 12 leti, v izjemnem primeru tudi otroci nad 12 let stari. Tudi ptujska občina bo poslala na to letovanje nekaj otrok, ki šO najbolj potrebni zdravljenja v morski klimi. Stroški za zdravstveno letova- nje na Punatu bodo znašali za 3 tedne 6500 din na otroka. Del stroškov bo prispeval Okrajni za- vod za socialno zavarovanje v Mariboru. Na pokopališčih bo po- trebno urediti mrtvašnice in popraviti ograje Občinski svet za komunalne in stanovanjske zadeve v Ptuju je pred kratkim obravnaval na seji o stanju pokopališč in mrtvašnic v ptujski občini glede na zakonito določilo, da morajo imeti pokopa- lišča in mi-tvašnice do decembra t. 1. primemo ograjo in mrtvašni- ce. Posebna komisija, ki si je v ob- čini ogledala pokopališča in mrt- vašnice, je poročala občinskemu svetu za komunalne in stanovanj- ske zadeve, da bo potrebno za ureditev nekaterih pokopališč in mrtvašnic v občini najmanj 10 milijonov dinarjev sredstev v tem letu, da bo mogoče ob pomoči ob- čanov urediti pokopališča in mrt- vašnice v Leskovcu, Podlehniku, na Rodnem vrhu. pri Lovrencu in Cirkovcih, na Hajdini in v Mar- kovcih, v Destemiku, Trnovski vasi in Vitomarcih. Ponekod bo potrebno pri mrt- vašnicah dozidati 1 prostor in ob- stoječe mrtvašnice za silo urediti, s pokopališč odstraniti navadno za mrtvašnicami nagomilane sme- ti in odpadke, popraviti ograje in dr\igd. V obratih je še premalo vajencev v letošnji jeseni bo v obrtne obrate ptujske občine sprejetih še nad 230 vajencev. Sedaj jih je v trgovskih obratih 95, v privat- nih gostiščih 7, v družbenih 32, v industriji 36, pri privatnih obrt- nikih 145 in v družbenih obrtni- ških obratih pa 204. V vseh nave- denih obratih je skoraj 1200 kva- lificiranih delavcev in ob njih mora biti skupno najmanj 519 vajencev. Pravilna vzrefa piščancev Pri nakupu piščancev moramo biti previdni. Odločiina ni cena, temveč kakovost. Vsak dober ko- košjerejec bo kupil piščance tam, kjer bo dobil dobro blago, to pa so naše valiinice in selekcijska posestva (Selekcijsko poisestvo Loče pri Poljčanah, KG Kidriče- vo in druga). Želja vsakegp kokošjerejca je zrediti takšne kckoši in race, ki bodo daie največ jajc v pozni je- seni ;n pozim'. Prvi pogoj za do- sego tega cilja je, da ne kupimo prepozno zvaljenih piščancev. Zadnji čas je maj, boljše pa je, če pričnemo z rejo mladih pi- ščancev vsaj aprila! Če hočemo zrediti visoiko pro- izvodno perutni.no, moramo za- četi s praviilno rejo že pri 1 dan starih piščancih. Pred nakupom piščancev pa so potrebne neka- tere priprave. 0.skrbeti si mora- mo krmilna koritca, posodo za vodo. naravno ali pa električno kokljo, po možno.sti infra rdečo pečko, saj jih sedaj izdelujemo že pri nas. Naipačno je, če prič- nemo s tem' priip>ravamr; šele ta- krat, ko smo nakupili piščance, ker se zgodi, da je kaj pokvarje- no ali pa' nam kakšna reč manj- ka. Piščanci potrebujejo primer- no tO(plo*o. zlasti prvih 5 do 7 tednov. Zaželjena topflota za mla- de piščančke v prvem tednu je 32 do 35 stopinj C. od drugega do tretjega tedna 28 do 30 sto- pinj C, od 4 do 5 tedna 22, do 24 stoo. C. Čim bolj doraščajo ptiščancki, tem manj toplote po- trebujejo; v 6 do 8 tetou ne po- trebujejo več koklje. Piščsnčk' pa sama najbolj kažejo, če jim toplota odgovarja. Če jim je pre- vroče se oddaljujejo od toplot- nega viira, odpirajo kljunčke, če pa jim je prehladno, se stiskajo skupaj in nenehno čivkajo. Za vzrejo manjšega števiia pi- ščancev, približno 35 komadov, si lahko napravimo sami zaibojček, ki naj bo 1,90 m dolg, 80 cm ši- rok in 50 do 55 cm visok. Tak- šen zaboj ček sem si napravil sam i;z smrekovih desk (odpadke desk pa sem si nabavi v mizarskem podjetju). Takšen zabojček za rejo piščancev naj bo s platneno zaveso pregrajen v topel in hla- den pro.«5tor. Zavesa naj seže do dna zaboja. V njo pa napravimo odprtino, da se lahko piščančki svobodno gibljejo iz enega pro- stora v drugega. Topel nrostor lahko segrevamo z električno t>ečko, če pa le-te nimamo, lah- ko uporaibirno v ta namen s toipk> vodo napolnjeno termovko a^li pa skledo, napolnjeno s toplem pe- skom, k; io postavimo na ledeno rešetko. Da pesek ne bo oddajal prehitro sTOJe toolote. oa pokri- jemo s kočo aili pa s kakšno dru- go rečjo. ki obvaruje tonloto v pesku, da se počasi ohlaja. Po- lovica pokrova naj bo iz stekla. Če imamo na razpofli&po elektriko, potem na drugo polovico pakro- v9 pritrdimo žarnico z ogleno žico kot izvorom toplote. Na v«»- ki stransiki stemi naipravimo po 1 maihen zračnrk !n spredaj mala izhodna vratca. To umetno kok- ljo postavimo na varen prostor, pri lepem tn toPlem vremenu pa p* TW#em>o na piposto. (*o rta h«^r°rno večie 9te- viilo piščancev, potrebujemo rejmi hlev za rejo piščancev, ki naj bo svetel, čist, suh in ga je možno segrevati. V takem hlevu name- stimo umetno kokljo ali infra rdečo pečko naše domače izde- lave, na primer Tovarne TOBI (Bistrica pri Mamboru). Najvažnejša pa je čistoča v hlevu, kjer vzrejamo piščančke. Kot nastil služi lahko droben, suh pesek, nad katerega raztresemo suho slamo, zrezano v dolžini 3 do 4 cm aH pa le.s.ne ostružke. ni pa pri'pmx>čljiva žagovina. Nastil naj bo dovolj in ga po piotrebi obnavljamo. Piščančke krmimo takole: prve 3 dni krmimo poščancem prose- no kašo a.l.i zmleti zdrob aii ov- sene kosmiiče. Od 4 dne dalje uvajamo v obrok krmila tova'me močnih krmil iz Ljubljane (Pš- moko) s 7. dnevom ukinemo v obroku proseno kašo oziroma zdrob ter krmimo poslej izključ- no Pš-moko. Krmiido (Pš-moka) naj bo piščancem ve« dan na raz- polago, da ga zobljejo po volji. Krmimo ga v suhem stanju, za- to morajo imeti piščanci vedno dovolj vode v posebnem koritcu. Na 1 piščanca uporabimo v 1. me- secu do 700 g. v 2. mesecu 1700 gramov Pš-moke. Po 5. tednu starosti zamenjamo krmilo Pš- moko za Pš- strnjena zma, s či- mer bomo rmanišali razsipavanje krmil. KrmiJo (Pš-moka in Pš- zma). kn ga proizvai« Tovarna močnih krmtil v Ljubljani-Moste, vsebuje poilerive itd.). Mehka krma dobro vpliva na tek in počutje t>iščančkoy. Piščan- cp^m d a temo le toliko krmiila. ko- likor oa lahko zaužijejo v četrt ure, ker pri dailišem t>ostajan1u nastopi vrenj*^. ki lahko povzro- či nri pi.ščancih prebavne motnje. Kdor bo upoštevali teh nekaj skromnih nasvetov, bo lahko \'zreiail piščance in imeH z nji- mn vesel 1e in uspeh. Ze'o pr'ipor'^čam tudi oojitev r^c keki fkhaki — campbell). To so raičke. ki so pred-v-sem n*wvf"n^«ne z^ tro-'Tv<-»fiTi-"o ^afc. saj lahko prc&zvedejo letno ceJo po 300 in več jajc. Keki raca pa ni le dobra nosnica, odlikuje jo tudi hitra rast, odpornost proti bolezn-m in kar je zlasti važno za sušne kraje: vode za kopa- nje nujno ne potrebuje, temveč le za pitje. Meso ima zelo oku- sno in tudi mraz dobro prenaša, zato jo lahko brez skrbi razširi- mo po vsej Sloveniji. Račke prič- no nesti že s 5 meseci in če jih bomo količkaj negovah in krmili, dodajali nekaj živailskih in ra- stlinskih beljakovin (zlasti p>ozn- mi), bodo nesle 10 mesecev dan za dnem. 1 dan stare račke pa- sme keki si lahko naši perutnd- nerji nabavijo na selekcijski po- staji v Etolskem pri Ljubljana, alii pa na kmetijskem pcsestvu Loče pra Poljčanah. OLO Marfbor ir± Kmd Vladinair PTUJ, DNE 11. APRILA 1958 PTUJSKI TEDNIK otran 5 OB OBLETNICI SMRTI VELIKEGA REVOLUCIONARJA ORIS KIDRrC- PETER drugič pred »sodiščem za zaščito države" stara Jugoslavija je strogo prepovedovala komunistično de- javnost, imela je posebne zako- ne, ki so preganjali komuniste (zakon o zaščiti države), imela je pK>sebno sodišče za sojenje komunistom (Sodišče za zaščito države v Beogradu) in seveda tu- di posebne oddelke policije, ki so preganjali komuniste. Bili so časi, ko se je v svetovnem me- rilu štelo, da spada stara Jugo- slavija v prve vrste držav, ki vršijo najhujše zakonito in neza- konito nasilje nad komunisti. Ta- ko so stare jugoslovanske obla- sti konkurirale s sedanjo Ki- tajsko, kjer so člane Komuni- stične partije enostavno streljali ter Poljsko in Bolgarijo, kjer so jih večinoma že na policiji ali žandarmeriji fizično zmrcvarili, duhovno pa tako izmučili, da so postali nesposobni za nadaljnje delo. Znano je, da je oblast sta- re Jugoslavije kombinirala v svoji borbi zakonita in nezako- nita sredstva, kakršne so bile pač potrebe in prilike. Zato je bilo v stari Jugoslaviji težko biti član partije, še teže pa profesionalni revolucionar, ki je imel revolucionarno delo za svoj življenjski poklic. Boris Kidrič je bil tak profe- sionalni revolucionar. Dobro se je zavedal nevarnosti in težav, ki si jih je s tem naložil, samo ogorčenje nad protinarodnimi kli- kami ter vera v boljšo bodočnost slovenskega in jugoslovanskega ljudstva sta mu mogla dati moč, ki mu je bila potrebna za tako revolucionarno delo. Kidrič je bil namreč človek silno razvite- ga razuma. Imel je velik smisel za realnost in življenjska dej- stva. Pri tem pa je imel ogrom- no voljo, kakršne nisem videl še pri nobenem človeku. Vse to se je izražalo v ogromni dejavno- sti, ki jo je razvijal ves čas do svoje smrti, saj je takorekoč zgorel na delu. Takšnega sem spoznal že leta 1932. Tedaj je imel za seboj že leto dni zapora zaradi komuni- stične dejavnosti in ves ljubljan- ski policijski aparat je vedel, da ima opravka z organizatorjem komunizma v Sloveniji. Le do- kazov za to zaradi Kidričeve spretnosti policija ni mogla do- baviti. Sam mi je razložil položaj, v katerem je delal. Policijski agen- ti sd neprestano hodili za njim, kontrolirali so vse kar je počel. Vsak, s katerim je večkrat go- voril, je postal sumljiv, zato je moral strogo paziti, da ne bi po- liciji odkril drugih članov Parti- je. Načrt, ki ga je skovala po- licija, je bil znan tudi Kidriču. Za navidezno brezbrižnostjo so se pripravljali, da bi dobili v ro- ke dokazni material za Kidriča in druge vodeče tovariše, da bi tako uničili čim večji del orga- nizacije. V takšnili razmerah je bilo Borisu Kidriču težko revolucio- narno delovati. Delal se je, kot da resno študira kemijo, tudi njegov oče in mati sta to dolgo verjela. Hodil jc vsak dan v la- boratorij in delal odkrito le to. kar se je zdelo normalno za na- vadnega državljana. Skoro vsi sestanki z njimi so morali biti organizirani kot slučajna sreča- nja. Vsaka, tudi majhna nepre- mišljenost bi lahko napravila gi- banju ogromno škodo. Samo ne- verjetna energija je premagovala iz leta v leto takšno živčno živ- ljenje. Posebno skrbno so morali biti organizirani, sestanki z nami, de- lavci v tako zvani tehniki, ki je organizirala tiskanje ilegalne li- terature in imela v rokah mate- riale, ki bi zlahka poslužili kot dokaz komunistične dejavnosti. Toda kot odgovorni funkcionaf je moral prav on držati zvezo z nami. Za prvomajsko številko Rde- čega praporja 1933 smo dobivali članke pvo pošti na ime nekega človeka na univerzi, ki ga sploh ni bilo. Načrt je bil tak, da tov. Vojnilovič dviga članke na uni- verzi ob določeni uri, češ da je on naslovljenec pisma, da se »slučajno« sreča s Kidričem v univerzitetni avli in mu jih ne- opazno preda. Kidrič jih potem pregleda in nam jih ob drugi priliki vrne v objavo. Vse to je bilo dobro premišljeno, le s tem nismo računali, da je policija pred 1. majem odpirala vsa pi- sma, ugotovila vsebino tudi nam namenjenega pisma in ker na- slovljenca očitno ni mogla ugo- toviti, je pismo fotografirala in navidez nedotaknjeno cxidala kot pošto na univerzi. Kot čuvarja pisma pa je postavila nam ne- poznano in neupadljivo 18-letno dekle, ki naj takoj ob predaji pisma da znak policijskim agen- tom, ki so čakali v vežah hiš okoli univerze. Kidrič in Vojnilovič sta v uni- verzitetni avli opravila svoj posel kakor je bilo dogovorjeno. Ko pa sta šla iz univerze, sta že vi- dela policijske agente, ki so jima prihajali nasproti. Bilo je takoj jasno, da jima preti nevarnost. Šla .sta vsak na svojo stran, agenti pa so se podelili in sle- dili obema, saj «niso vedeli, kdo inrva pismo. V želji, da bi vlovili čim več ilegalnih zvez, niso ta- koj aretirali nobenega od njih. Toda prav ta njihova požrešnost jim je povzročila nove težave. Kidrič je, da bi jim zmešal štreno, šel v dve stanovanji za- poredoma, ko pa so ga nato pri- jeli, odpeljali na policijo in pre- iskali, pisma niso našli. Tudi pri Vojniloviču seveda ne. Vse njiho- vo zaletavanje je bilo zaman — pismi niso dobili v roke. Vendar so aretirali več ljudi, s katerimi se je družil oHicajno Vojnilovič in pri njih so našli komunistično literaturo. Med njimi sem bil tudi jaz. Policija jc smatrala, da je ob- tožujočega materiala dovolj in da gre lahko na običajni sodni proces. Četudi ni imela pisma in tudi nobenega priznanja obtože- nih v zvezi s pismom, je pa ime- la fotokopijo pisma in precej.šnjo množino drui-h materialov, ki so formalno dokazovali, da gre za komunistično organizacijo areti- ranih. V času preiskave na poli- ciji in sodišču smo vsi aretirani dobro čutili, da je policijska mržnja usmerjena predvsem na Borisa Kidriča. Ko smo na videz v šali, v resnici oa z grenkobo v srcu ocenjevali, koliko let ro- bije bo kdo dobil, ni nikdo Ki- driča ocenil manj kot 8 let ro- bije »težkeoa«. To nam je bilo jasno, četudi ga ni obremenje- valo nič razen opisane zadeve s pismom. Vsi smo poznali pomen njegovega revolucionarnega dela in sklenili, da je treba nekaj storiti, da bi preprečili nakane policije. In to smo tudi storili. Čez več kot pol leta preisko- valnega zapora nam je sodilo sodišče za zaščito države v Beo- gradu. Moram reči, da so po- sebno izbrani sodniki za to so- dišče zahtevali formalne dokaze za krivdo obtoženih, da bi jih obsodili. Tako so svojo proti- Ijudsko dejavnost lahko vsaj de- loma opravičili z »dokazi«, v ka- tere sami večkrat niso verjeli. Te »dokaze« pa je morala, če je hotela koga na vsak način one- mogočiti, priskrbeti policija, pa naj bo to s priznanji s pomočjo mučenja, krivim pričanjem ali kako drugače. Priznanje pod mu- kami na policiji je pri tem so- dišču veljalo kot dokaz za kriv- do. »Dokazi«, ki so jih izvedli proti Kidriču, so bili v tem, da sta dva agenta pričala, kako sta videla, da je Vojnilovič izročil pismo Kidriču pred univerzo (kar sploh ni bilo res, ker je bilo pismo predano v avli univerze, česar agenti niso mogli videti). Ker so imeli tudi fotokopijo pisma, je bil to formalen dokaz proti Ki- driču. Vojnilovič je na razpravi naj- prej zahteval, naj agenti prise- žejo. To so brez obotavljanja storili. Nato je potegnil Vojnilo- vič pismo iz žepa, ga predal predsedniku ter izjavil, da ga je sicer na univerzi res dvignil, da ga pa ni nikdar izročil Kidriču. Trdil je, da ga je kljub vsem preiskavam vedno nosil s seboj. Ne morem popisati obrazov, ki so jih napravili sodniki in poli- cijske priče ob tej priliki. Toda nihče ni mogel dokazati nasprot- nega. V obsodbi so potem napi- sali, da je Kidrič radi jKimanj- kanja dokazov izpuščen. Osebne preiskave novih obdol- žencev, ki so pozneje prihajali na sodišče, pa so bile od takrat poostrene. Pazili pa so bolj tudi na obiske, ki so jih smeli od časa do časa dobivati obtoženci od svojih sorodnikov. To pa je bila tudi pot. po kateri smo do- bili toliko iskano pismo pred procesom v Beogradu zopet v svoje roke. Goršič Milko Prcdukcle na Glas*'**m soli Šestrazredna Glasbena šola v Ptuju je na 3 večernih produkci- jah od 9. do 11. aprila t. 1. v šol- ski dvorani predstavila vssm, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, sposobnosti najboljših učencev instrumentalistov, pri- pravnikov in cicibančkov. Neka- teri so tokrat prvič, mnogi pa že ponovno samostojno nastopali pred javnostjo in tudi bili deležni vsega priznanja. Že prva produkcija v torek, 8. t. m. zvečer je bila tiho zadošče- nje vsem navzočim, nastopajočim in učiteljstvu te šole ter ravnate- ljici Eli Šrolovi, ki si vsi skupaj prizadevajo, da bi odšio iz te šole izmed 150 instrumentalistov in nad 70 pionirjev in cicibančkov v življenje in na nadaljnje glasbeno šolanje čimveč mladih ljudi, ki bo- do pozneje dalje varovali sedanji deset in desetletni sloves Ptujske glasbene šole. Tudi na produkcijama v sredo in četrtek 10. t. m. so bili poslu- šalci z izvajanji nastopajočih sku- pin in posameznikov ter učite- ljev zelo zadovolni, kar je potr- dil buren aplavz po posameznih točkah. 347 naročnikov »>Mane- kena«« v ptujski občisii v Ptujski občini je 347 naročni- kov modne revije »Maneken«. ki vsi skupaj plačajo letno nad 800.000 din naročnir-«. Kpncert u i^Mm Koncertna direkcija Slovenije priredi v ponedeljek, 14. aprila, ob 20 uri v dvorani glasbene šole v Ptuju koncert, na katerem bodo sodelovali: sopranistka ZLATA GAŠPERŠIČEVA, flavtist BORIS CAMPA in pianist PAVEL SiVIČ. Vstopnice po 80, 60 in 40 din v predprodaji v pisarni glasbene šole. Naši glasbeni umetniki nas bodo ponovno obiskali Za naše povojno gilasbeno živ- ljenje je značillno, da so ga na^i domači umetniki sikoraj na vseh poiljih popolnoma preivzeli v svo- je roke. Koliitko tujcev je biilo pred desetletj'i še zaipasleniih v naši ožjii in šiirši dom-ovind v svojstvu glasbenih vzgojiteljiGV, orkestr- skih godbenikov, opernih in kon- ce:rtnii!h solfetov ter dirigentov! Nove razmere so pomagale po- iskati in sprostiti v našem na.T- du ves talent, ki ga ima od nek- daj za glasibo ter ga oblikovati do tiste zrelosti, ki ga uspKDsablja za najivišje glasbeno-umetniške smotre. Marsiikateri mladi gilas- beniik si je v razvajenem inozem- stvu priboril ugled in pozicijo; s pridom se merijo naši najtispsš- nejši; reproduktivni umetn^iki s slavnimi ■inozemskimi gosti. V ponedeljek, 14. aprila, se bo- sta v dvorani Glasbene šole v Ptuju predstavila dva mlada so- lista s .Siporcdom. ki ga pri nas povečini še nismo slišailii. To sta sopramistka Zlata Gašperšič, oper- na soliistka, dn flavtist Boris Čam- pa, član in solilst orkestra Slo- venske fiilharmonije v Ljubljeni. Spored obsega dela, k: spadajo v železni repertoar odrskih koncer- tantov, pa tudi nekaj domač'h skladb, ki si utirajo pot na naše koncertne odre. Pomeni pi.-avca.ti prerez skozi glasbeno umetnost zadnjiiih dvestopetdeset let. Tako bo sopranistka Zlata Gašperšič zapela spev D. Scarlattija iz ti- stega poznobaročnega obdobja, ko .se je solistično petje prvič po- vzpelo do enakovrednega part- neirja instrumentalnim koncert.- nim podvig^om, in bo poka^aila svoje 25nanje in muzikalncist v Suzanini ariji iz Eigsrove svatbe W. A, Mozarta. Boris Čampa bO pokaizal interpretacijo tMajljih instrumentalnih del v sonati J. G. Bacha. Pesmi Fr. Schuberta, Brahmsa, Faureja, Straussa in Dsbussyja nas bodo vodile skozi vso romantično čustveno usmer- jenoist devetnajstega stoletja tja do fin de siecla, ko se je začel tradicionaJni glasbeni stavek ve- likih mojstrov prejšnjih stoletij razkraijati. Debussyjev »Syninx«, Jolivetova »fantazija« in Ibertov »koncert« za flavto so že značil- ne skladbe dvajsetega stoletja, polne slikovitosti, rafiniranosti in francoskega glasbenega duhovi- čenja. Ne zapirajo se jazz-ritmom in se udinja.io tako razbrzdano- sti kot šaljiivosti današnjega raz- gibanega časa. Med samospevi :z domačih logov in gajev, ki j:ih bo zaipela za zaključek Zlata GašpeŠE NI PREPO- ZNO«. KINO »VEDROST«. MIKLAVŽ PRI OR.MOŽU predvaja 13. aprila t. 1. nemški film »STARI GREŠNIK«. NOVI NAROČNIKI Janko Drevenšek, Sp. Hajidins; Janez Trunk. Moškanjci; Jože Muršič, V. p. 6090'24 Zemun; Iv, Kranjc. Videm pri Ptuju; Terezija Kraneir, Ptuj; Franc Turk, V. p. 9190/23 Biitolj. Ob grobu Kostanje Če ve tetke Nemo smo stali ob grobu Ko- stanjevčeve Marije iz Nove vasi — preproste kmečke žene, ki se je s svojo prirodno Inteligenco, s svojo nezadržano željo po zna- nju, s svojim vztrajnim izobra- ževanjem, s svojim izrednim da- rom opazovanja in treznega pre- sojanja dokopala do velikih du- hovnih sposobnosti in vrlin, si izoblikovala kremenit značaj, da bo ostala po njeni smrti bolestna praznina ne le v domači biši, temveč tudi v njeni vasi in širši okolici. Komaj se je vsulo cvetje nje- ne mladosti in je stopila v zre- lejša leta, je postavilo življenje pred njo odgovorno in težko na- logo — nadomestiti štirim siro- tam svojega pokojnega brata mater in očeta ter krmariti lad- jo obsežnega posestva skozi vi- harje mnogih gospodarskih kriz. Izpolnila je obe nalogi tako po- polno, kot je to mogoče priča- kovati samo od ljudi njenega kova. Vso toplino svojega boga- tega srca je prenesla na zapu- ščene otroke in jim v celoti na- domeščala umrle starše, tako da jim nI legla v grob samo kot teta, temveč kot vzorna mati. Najbolj so prišle vrline njene- ga klenega značaja do veljave tedaj, ko je prišla nad slovensko ljudstvo usodna ura nem.ške okupacije. Malo je bilo ljudi na tem področju naše zemlje, ki so narodno nesrečo občutili tako globoko in boleče. »Bilo mi je, kot da sem dobila udarec po glavi, prav nič nisem mogla več misliti. Zdelo se mi je, da je le- gla preko vse naše zemlje po- šastna senca kril zlovešče pti- ce«, je zapisala v svojih spomi- nih. Obiskovala je intemirance na Rorlu, budno spremljala vse po- jave med ljudmi in zapisala: »Na Borlu mučijo in ubijajo naše najboljše, najzavednejše — tu spodaj pa strah malici značaje šibkih in neodpornih. Skoraj bi se tudi v meni oglasil brezup. Zdelo se mi je, da ni izhoda iz teh grozot.« Vsa je bila prerojena ko je zvedela, da se je razmahnil upor. Takoj je bila pripravljena pomagati z vsem, kar je bilo v njeni moči. Zapisala je: »Ko sem dobila v roke proglas, ki so ga izdali naši voditelji na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu, sem ga neštetokrat prebrala, ker mi je jasno predočil, da ne izginja- mo, temveč da živimo in vstaja- mo.« V njeni hiši je bila partizanska postojanka 14 TV relejne linije in ko se je razmahnil narodno- osvobodilni pokret, ni bilo dne- va, da ne bi imela v hiši borca ali kurirja. Cesto jih je bilo tudi po dvajset in več, ki so jih po- gumni novovaški prevozniki pre- važali preko Drave. Najtežje situacije je znala premagovati s čudovito iznajdlji- vostjo. Nekoč je bilo njeno dvo- rišče polno okupatorjevih voja- kov — v senu nad hlevom pa je bilo pet oboroženih partizanov. In tetka je našla način, da jih je z orožjem vred pri belem dnevu spravila mimo nemškega vojaštva v Šturmovec. »In ko sem gledala za preoblečenimi drvarji, ki so z vozom odhajali z dvorišča, se mi je zvalila strašna teža z ra- men,« pravi v svojih spominih. In s kakšno silno čustvenostjo je dočakala prihod svobode. 7. maja 1945 nb dveh popoldne je zapustil zadnji okupatorjev vo- jak strelski jarek za vasjo. V tem trenutku je zaplapolala z vrha vaške lipe trobojnica z rde- čo zvezdo. Vsa leta po osvoboditvi se je pokojnica agilno udejstvovala v množičnih organizacijah. Videli smo jo na vseh sestankih, kjer so cesto zbudili pozornost njeni pametni nasveti in preudarno presojanje. Dolga leta je bila knjižničarka vaške knjižnice, kjer jc znala vsakomur najti pri- merno čtivo, ker je poznala vsa važnejša dela domačih in tujih književnikov. Ni čudno, da je imela vedno veliko število vnetih bralcev. Ko je govorila kot dele- gatka na kongresu Ljudske pro- svete v Ljubljani, je postala na- njo pozorna tudi naša širša do- movina. Redko se dogodi, da se preprosta kmečka žena povzpne do tako širokega duševnega ob- zorja. Poleg diplome in priznanja Okrajnega odbora ljudske pro- svete v Ptuju je bila tudi s stra- ni ljudske oblasti večkrat odli- kovana. Posebno težko bodo občutili izgubo Kostanjevčeve tetke tisti, ki jim je v času borbe gosto- ljubno nudila svojo streho in oni, ki jim je rešila življenje. Z globoko žalostjo se bodo poslo- vili od nje, od skromne poštene, plemenite, junaške slovenske kmečke žene. stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 11. APRILA 1958 ŠPORT TESNA ZMAGA »DRAVE« D»1.\VA : TEKSTILAC (Orosiavje) 4:3 (3:0) Kljub hladnemu pomladanske- mu vremenu se je zbralo na sta- dionu SD Drave v nedeljo okrog SCO gledalcev, ki so pričakovali prvo zmago Drave v pomladan- skem prvenstvu. Dogodki med tekmo so prikazali, da je gostu- joče moštvo v dragem polčasu bil enakovreden nasprotnik domači ekipi in ni dosti manjkalo, pa bi prikrajšalo domače moštvo za pol izkupčka. Drava je igrala v naslednji po- stavi: Kramberger. Letonja, Ke- kec, Musič, Strehar (kapetan), Me- strič, Artenjak, Modrinjak, Vo- grinčič, Herceg in Markovič. So- dnik: Presinger iz Celja, mejna: Grabner in Vaupotio iz Ptuja. V začetku domačini prevzamejo iniciativo in potisnejo goste v ebrambo, toda terenska premoč m prinesla vodstva. Šele v 19. minuti napadalci Drave izvedejo nevaren napad in odličen strel Vogrinčiča vratar gostov izpusti iz rok in žo- ga najde pot v prazna vrata. Tri minute kasneje je levo krilo Dra- ve Herceg lepo sprejeto žogo ne- ubranljivo streljal mimo nemočne- ga vratarja. Vodstvo Drave se še poveča, ko Modriniakov strel za- dene v črno in tako postavi kon- čni rezultat prvega polčasa. Drugi del igre je bil živahnejši in so tudi gostje začeli z nevarni- mi akcijami na vrata ""rave. Nji- hov trud ni bil zan, , kajti že v 59. minuti gostje znižajo rezul- tat z dvema lepima goloma na 3:2. Sedaj se prične lepa borba za toč- ke. Domačini se počasi otresejo pritiska gostov in v 74. minuti po Hercegu povišajo rezultat na 4:2. Do konca igre gostje izkoristijo nesporazum domače obrambe in tri minute pred koncem dosežejo končni rezultat 4:3. V domačem moštvu moramo pohvaliti v ob- rambi Markoviča dočim je imel slab dan vratar Kramberger. Pri gostih je bil najboljši mož srednji krilec. Sodil je zelo dobro Presin- ger iz Celja. V predtekmi je moštvo Drave igralo neodločeno z garnizijo Ptu- ja 2:2 pa. Rokomet BRANIK; DRAVA 19:8 (9:5) V prvenstveni tekmi velikega rokometa je moštvo mariborskega Branika po zelo lepi tehnični igri premagalo slabe goste z visokim rezultatom 19:8. V moštvu Drave se je odlikoval Pavličev, ki je do- segel šest golov. Turnir v ncimiznem tenisu Dijaki ptujske gimnazije so odigrali 29. marca turnir v na- miznem tenisu, katerega so se udeležila razredna moštva. Tek- me so bile zanimive in borbene. Premočno je zmagal osmi razred, slede šesti, četrti in sedmi raz- red. KDO JE KRIV? Bernard Shaw je bil zelo suh", njegov prijatelj Chesterton. knji- ževnik in tudi sicer zelo duhovit človek, pa pravi debeluh. Nekoč je Chesterton dejal Shawu: »Če vas človek takole gleda, ima občutek, da je v Angliji huda lakota.« »Če pogleda vas, pa pomisli, da ste vi edini krivec tega,« mu je odgovoril Shaw. Kmetoi""'^! iz Roggznlcg navezani na zadrugo Novoizvoljeni 13-članski uprav- ni odbor Kmetijske zadruge v Rogoznici se bo letos temeljito lotil nalog, ki so jih na zadnjem občnem zboru te KZ nakazali člani in gostje — predstavniki ljudske oblasti In množičnih or- ganizacij iz Ptuja. Prvenstveno so zahtevali člani KZ Rogoznica na občnem zboru resnejše nadzorstvo nad sadjar- ji na področju KZ Rogoznica, ki ignorirajo nasvete strokovnjakov za čiščenje sadnega drevja in škropljenje, pa tudi nadzorstvo nad škropilno ekipo, da bo po- škropila drevje vsem, ki to že- lijo in ki ga morajo škropiti. Novi upravni odbor se bo pome- nil s tistimi sadjarji, ki bodo še dalje zanemarjali svoje sadov- njake in če tudi to ne bo zale- glo, pa bo jKJStopal po zakonu o zaščiti rastlin. Zavzel se bo tu- di za večji red v trgovini v Pod- vincih, ki se ne more izkopati iz primanjkljajev zaradi nepriza- devnosti poslovodje A. K., pri katerem se je primanjkljaj še povečal. V zvezi s kmetijsko proizvod- njo so se zadružniki dobro po- menili na zboru o siliranju hrane za živino, o gnojenju z umetni- mi m domačimi gnojili, o zatira- nju koloradskega hrošča, o cesti v Zabjaku in Kicarju, o pridelku sladkorne pese, hibridne koruze in jedilnega krompirja. Upravni odbor bo podprl tudi prizadeva- nje občinskega odbora SZDL Ptuj, da se bodo že zbrali v Podvincih volivci in si izvolili krajevni odbor, brez katerega ne morejo ničesar ukreniti. V tem naselju se največ pritožuje- jo zaradi cest, niso pa mogli do- .■^ilej ničesar ukreniti, ker niso imeli krajevnega odbora. Tudi kultumoprosvetnemu od- seku KZ bodo bolj kot doslej pomagali, da se bo večkrat se- stajal in tudi kaj storil za pro- sveto in razvedrilo članstva. Pri volitvah na zboru se je iz- kazalo, da so med članstvom priznani kot najagilnejši zadruž- niki tov. Alojz Amuš, Jože Haj- duk, Alojz Slatič in Miha Ha- meršak, ki .so dobili največje število glasov. Letos je začela KZ Rogoznica teči 11. leto obstoja in upajo, da bo novoizvoljeni odbor skupno s članstvom na podlagi prejšnjih 10-letnih izkušenj dosegel letos mnogo novih uspehov. Dežurni zdravniki Dr. Mrgole Matko, Ptuj, Bezja- kova 6, telefon št. 80: sobota, dne 19. apriia 1958, od 16. do 7. ure, nedelja, dne 28. aprila 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Pire Ladislav, Ptuj, Žnidari- čeva, telefon št. 73: torek, dne 22. aprila 1958, od 16. do 7. ure. sobota, dne 26. aprila 1958, od 16. do 7. ure, torek, dne 29. aprila 1958, od 16 do 7. ure. Dr. Carli Milan, Ptuj, Trg svobo- de 2/1., telefon št. 202: sreda, dne 23. aprila 1958, od 16 do 7. ure, četrtek, dne 1. maja 1958, od 16 do 7. ure. Dr. Medved Ivo, Ptuj, Na tratah: četrtek, 24. aprila 1958, od 16. do 7. ure, sreda, 30. aiprila 1958, cd 16. do 7. ure. Dr. Rakuš Franc. E»tuj, Ormoška cesta; petek, dne 18. aprila 1958, od 16 do 7. ure, ponedeljek, dne 21. aprila 1958, od 16. do 7. ure, petek, dne 25. apriila 1958. od 16. do 7. ure, sobota, dne 3. maja 1958, od 16. do 7. ure. ' Slon živel je Hind, k: je imel slo- na. Slabo ga je hranil, naganjal pa ga je, da je moral veliko de- lati! Nekoč je slon zbesnel in stopil z nogo na svojega gospo- darja. Hind je umrl. Potem je začela njegova žena jokat; in prinesla je pred slona svoje otroke ter jiih porinila pred njegove velikanske noge. Rekla je: »Ubil si očeta, pa ubij še otro- ke.« Slon je pogledaJ otroke, zgra- bil z rilcem najstarejšega dečka, ga dvignil visoko ter ga varno posadil na svoj hrbet. In slon je ubogai dečka na vsako besedo in delal zanj. Telesno-vzgojno društvo Par- tizn pripravlja proslavo 50. ob- letnice obstoja telovadnega dru- štva v Ptuju. Prvo telovadno društvo Sokol se je utanovilo že leta' 1908 kot protiutež nemškim organizaci- jam, ki so v tedanji dobi uživale vsestransko podporo. Delo Soko- la je bilo težavno, saj si je nem- ški živelj nenehno prizadeval or- ganizacijo zatreti ali pa ji vsaj onemogočiti širjenje. Vendar mu to ni uspelo. V vrstah Sokola so se zbirali tedaj zavedni Slovenci, ki so kljub vsem preprekam dali novoustanovljenemu društvu vso uporo. Tako so se vrste Sokola večale in krepile ter je delo So- kola v letih stare Jugoslavije pomembno v našem mestu na po- lju telesne kulture. Tik pred II. svetovno vojno je bila sokol- ska organizacija ta.ko rekoč naj- trdnejša organizacija, ki je žela vsestranske uspehe na raznih tekmovanjih v mejah Slovenije in izven nje. Vojna je pretrgala delovanje sokolskih vrst. Vendar niso ma- loštevilni člani Sokola, ki jih naj- demo v vrstah borcev krej so svoje pridobljene spretnosti upo- rabili v borbah za osvoboditev zasužnjene domovine. Po osvoboditvi se na iniciativo starih telovadcev in sokolskih delavcev osnuje fizkulturno dru- štvo, ki je kljub pomanjkanju rekvizitov in prostorov začelo z delovanjem že leta 1946. Pozneje se to društvo preimenuje v Par- tizana, čigar delovanje iz leta v leto dobiva vse večji razmah. Partizanska miselnost vedno bolj prodira med delovne množice in uspehi telovadnih društev Parti- zana so vedno večji. O razvoju in delovanju telo- vadnih društev pred in po vojni bo čitatelje seznanila kronika športnih organizacij ter armade. Uprava Partizana se je zaradi materialnih potreb ki so v zvezi s to proslavo, obrnila na razna podjetja in organizacije, da jo po svojih močeh podpro. Razen tega bo 24. maja telo- vadna akademija z razvitjem prapora, 25. maja pa javni telo- vadni nastop s sodelovanjem šol, ki jo bo društvo ob tej proslavi izdalo. ftisi Iz dežele f'0rdov To je bila tema predavanja Ljudske univerze v četrtek, dne 3. t. m. Poslušalci so nafpodnilii dvorano komiteja. Predavatelj tov. Ž. Tekač, no- vinar iz Zagreba, je kot ekspert za sodelovanje med našo državo in Norveško preživel tamkaj 18 mesecev. To zanimivo severno državo je prepotovali od juga do skrajnega severa ter imel 70 predavanj o naši domovini. Predavatelj nam je v svoji poljudni razlagi nazorno prikazal mentaliiteto in način življenja tamikajšnjega ljudstva ter pouda- ril štiri glavne smotre naroda Norveške, ki so: delo, jelo, poč'- tek in šport. Spoznal je dovršeno tehniko, napredek in tudi hibe mladine. Krasna barvna fiiilma sta nam prikazala lepote te skandi- navske dežele s svojimi fjordj, elegantnimi parki itd., svetovnP znani ribolov, ki je vir blagosta- nja ter sijajno razvito mornari- co, ki je med prvimi na svetu, dasiravno Norveška nima več kot okrog tri in pol milijona prebival- cev. Takih kvailitetnih predavanj si želimo še več in upamo, da nas bo tov. Tekač s svojimi noviimii filmi še obiiskal. J. D. Limonin in pomarančni sladkor Pripravimo si ga lahko na dva načina. Sladkorne kocke obribamo ob pomarančo ali limono ali pa limone oziroma pomaranče prav na tanko obribamo, tako da od- stranimo od njih samo rumeni del kožice. Bela koža greni. Na- ribane olupke denemo v steklen koiza:rček, ki se dobro zapira, ali pa ga mOTamo zavezati s celo- fanskim papirjem Olupke zme- šamo, preden jih spravimo, s sladkamo sipo ali pa denemo v kozarec najprej plast sladkorja, nato plast olupkov itd. Na vrhu naj bo sladkor. Olupke pvomaranč spravimo ločeno od olupkov li- mon. Tako pripravljen limonin ali pomarančni sladkor uporabljamo za prdipravo sladic, ker jim da tak sladkor še posebno dober okus in aromjo. Uporabljamo ga tudi za čaje in druge pijače. Hranimo ga lahko zelo dolgo. Da se tako pri- pravljeni sladkor ne zdiši. ga mo- ramo v kozarcu po vsaki viporabi dobro zapreti. Ker bo sedaj vedno več limon in pomaranč na trgu, si jih bomo sčasoma res lahko privoščili in napravili tak slaidkor, ki nam bo vedno prav prišel. Razen tega pa so limone in pomaranče bogate vitaminov in prav zaradi tega ze- lo priporočljive za množično upK)ra;bo predvsem pozimi, ko manjka zelene na vitaminih bo- gate hrane. _ UČENEC-KA se sprejme s 1. junijem t. 1. v tično razmerje v trgovini »NA-MA« F^uj. Kandidat mora izpolnjevati sledeče pogoje: — da je končal 4. raizred gimnazije s prav dobrim us,pehom; — da ie popolnoma zdrav in siposoben za trgovsko stroko; — da je njegovo bivališče v Ptuju aili v neposredni bližani Ptuja. Prijave se sprejemajo vsak dan v trgovini »NA-N4A«. , Izbor kandidata izvrši delavski svet trgovine. ; OBVESTILO Delavski svet trgovine z mešanim blagom NA-MA v Ptuju obvešča vse državljane in državljanke, da bo trgovina v tu- ristični sezoni leta 1958 odprta vsak dan predpoldne od 7. do 12. ure In popoldne od 16. do 18.30. Da bi olajšaLi gospodinjam nakupe, je sklenil delavska svet, da bo trgovina odprt a tudi vsoko soboto popoldne od 16. do 18.30. s tem želiimo omogoči ti našim delovnim gospodinjam, da si nabavijo vse potrebno v svojem prostem času. Tudi naši domači in tuji turisti bodo lepo in po želji {>ostreženi. NA.-M.A nudi vedno sveže prehrambeno blago vseh vrst po konkurenčnih cenah. Obiščite trgovino NA-MA in se prepričajte o solidni postrežbi in dobrem nakupu! Vnaprej se zahvaljujemo za zQiup>anje! PO MODI »Klobuk je naravnost sijajna kombinacija k vašemu bledemu obrazu. Ga lahko zavijem, tova- rišica?« »Ja, veste, bleda sem postala šele, ko ste povedali ceno.« LJUBLJANA NEDELJA, 13. AJRILA 6.00—7.00 Veder nedeljski jotranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poro- čila in vremenska napoved. 7.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Re- klame. 7.30 Radijski koledar in prire- ditve dneva. 7.35 V zabavnem tonu. 8.00 Športna reportaža. 8.15 Nedeljska matineja z velikimi zabavnimi orkestri. 8.45 Mladinska radijska igra — Her- bert Ruland: Brzojav skozi Mato Grosso. 9.10 Ponovitev javnega četrtkovega ve- čera z dne 13. marca 1958. 10.00 Se pomnite tovariši ... — Zene pripove- dujejo — I.. 10.30 Kar radi poslušate. 11.30 Baletni intermezzo. 12.00 Revija popevk in melodij. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — I. 15,00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 16.15 Saša Vuga: Posušeni kaktusi (reportaža iz Stare Gorice). 16.45 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Hans Fallada: Pijanec 18.45 Poje slovenski oktet. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Halo — halo! (javna zabavna glasbena oddr.ja). 21.15 Komorni koncert. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Repor- taža s košarkarskega turnirja študent- skih reprezentanc Bolgarije Francije. CSR in lugoslaviie. 22.30 Plesni cock- tail. 22.55 Poročila. 23 00—23.15 in 23.30—23.4 5 Oddaja za tujmo (prenos iz Beograda). Zaradi tehničnih ovir je bil naš Mst tokrat tiskan v pe"^ek namesto četrtek kot običajno Ursdnlštvo 27. aprila - pozdrav pomladi Društvo prijateljev mladine v Ptuju pripravlja za letošnji 27. april pozdrav pomladi. Prireditev bo v Ljudskem vrtu ob 14. uri, v primeru slabega vremena pa 14. maja ob istem času. Prireditev bo združena z otro- škim srečolovom ter se v ta na- men obrača Društvo prijateljev mladine v Ptuju vsem mamicam in očetom ter drugim prijateljem mladine za tozadevne prispevke. Darila za dobitke na otroškem srečolovu zbira tov. Milkovičeva v Mladiki. Društvo prijateljev mladine v Ptuju Rojstva, poroke in smrti na matičnem področju Ptuj Rodile so: Marija Kranjc, Ki- dričevo 63 — Jasno; Angela An- zelc, Žabjak 21 — Majdo; Marija Majcen, Zamušanci 84 — Majdo; Justina Cafuta, Ptuj Zagrebška 61 a — Milana; Elizabeta Murko, Mestni vrh 39 — Milana; Marija Mlinaric, Sredi.šče 5 — Vido; An- gela Turščak, Lovrenčan 9 — Ružo; Štefanija Gunžer. Ptuj, Zrinjsko-Frank. 1 — Dunjo; Dra- ga Skurjeni, Ločič 17 — Marico; Marija Jeza, Cirkulane 33 — Jo- žefa; Julijana Simonič, Pobrežje 87 — Julijano; Terezija Tuš, Ma- la vas 29 pri Tomažu — Leona; Julijana Jurgec, Pestike 10 — .'\no; Alojzija Jus, Nadole 64 — dečka; Elizabeta Kelenc, Bresni- ca 42 — Majdo; Eva Vogrin, Bi- šečki vrh 7 — Ano; Ana Jeza, Medvedce 22 — Stanislava; Roza Cafuta, Gruškovje 95 — Marja- na; Verona Ljubeč, Gibina 28 — Antona; Marija Zoreč, Ptuj, No- vo naselje 12 a — Branka; Zlata Korenjak, Cvetkovci 59 — Fran- ca; Marija Štagar, Trgovišče 48 — Vilija; Martina Gorjanc, Sla- pe 16 — Janeza; Marija Klemen- čič, Podgorci 4 — Milico; Zora Šoštarič, Kukava 56 — Angelo; Marija Jurgec Ptuj, Ljutomer- ska 28 — Srečka; Barbara Žuran, Zasadi 6 — Marico; Ana Šeruga, Strezetina 25 — Dragico; Marija Meznarič, Spuhlja 21 — Milana; Marija Murko, Svetinci 4 — Mi- leno; Štefanija Vogrinčič, Ptuj, Zelenikova 1 — Brigito; Marijo Satler. Rab6ljč,ia vas 14 — Mili- co; Ana Težak, Mihalovci 51 — Viktorja. Porok ni bilo. Umrli so: Jožefa Maroh, Lan- cova vas 77, roj. 1957, umcia 5. aprila 1958. POVRTNINA Čebula 60—70 din za kg, česen 120, fižol 60, krompir 12 do 14. petršilj 50, rdeča pesa 30, redkev 25, zelje v glavah 20 do 25, ko- renček 40—50, ohrovt 30, kisla repa 30, kislo zelje 40, špinača 100, zelena 50, čebulček 400 do 500, motovileč 140, rdeče zelje 25, por 40, hren 100, regrat 140 dinarjev za kg. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI Koruza 40 din za kilogram, pše- nica 40, ajdova moka 50—60, ko- ruzni zdrob 50. oves 40, prosena kaša 80 din za kg. SADJE IN SADE2I Jabolka 80 dinarjev. PERUTNINA Kokoši 250 do 500, piščanci 300 do 600, jajca 11 din. MAŠČOBE Mast 325 (uvož.) domača mast 400, zaseka 400 din za kg. MESO Goveje meso 260 din za kg, teletina 300, svinjsko meso 400 din. Zahvala Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mojo ljubo, nepozabno ma- mo, staro mamo in teto JOŽEFO OBRAN roj. Žunkovič spremili na njeni zadnji poti, počastili njen spomin in ji po- magali v njenih zadnjih dnevih. Predvsem prisrčna hvala prima- riju ptujske bolnišnice — inter- nega oddelka, rodbini dr. Mrgo- letovi za njeno požrtvovalnost, kakor tudi za poslovilni govor g. proštu in vsem darovalcem lepe- ga cvetja. Ptuj, dne 8. aprila 1958. Hčerka .^naela v imenu vseh sorodnikov.