Leto II Y Celju, dne 24. maja 1907. Št. 25. Glasilo narodne stranke za Štajersko. izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — V?p pošiljatve (dopisi. lekiamarije. vpi afanja itd. i je pošiljati na naskv. ,,Narodni List" ¥ Celju.— Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. ,,Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta :2 K. za čeu i leta l K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K HO vin. Naročnina se plačuje vnaprej. - Posamezna številka stane SO vin. Oglasi se računajo po -20 vinaije\ rim potit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: ..Narodni List" v Tel ju. Pozdravljeni! V nedeljo 26. maja ob pol 2. uri popoldne se zberete v celjskem Narodnem domu, somišljeniki narodne stranke iz cele Spodnje Štajerske ! Hodite nam srčno pozdravljeni! Komaj pol leta ste delovali po nesebičnih načelih stranke in dosegli ste uspešno revolucijo zoper dosedajno smrtno spanje štajerskih Slovencev. Nad 14.000 Vas je, ki ste glasovali pri volitvah zoper nazadnjaštvo. Nad štirinajsttisoč napredno mislečih, kremenitih narodnih mož torej šteje Spodnja Štajerska. Najlepši dokaz, da narodna stranka nikakor ne obstoja iz par advokatskih koncipijentov in liberalnih učiteljev, kakor že pol leta piše „Slovenlki Gospodar". Ne, nad 14.000 Slovencev Spodnje Štajerske se je uprlo dosedanji slovenski politiki in hoče novo življenje v naši javnosti! Srčno nam bodite pozdravljeni, Vi zastopniki te napredno-misleče množice! Pozdravljeni nam bodite. Vi cvet slovenskega naroda, ki ste prišli, da se posvetujete o delovanju za blagor naroda v prihodnjem času! Preteklost je pokazala, da brez organiziranega dela, brez združenja vseh delavnih sil ni napredka. Klicani ste, da v prihodnje vsi sodelujete za svoj napredek in za napredek našega milega naroda. Gospodarstvena vprašanja so se povdarjala v slovenski naši javnosti zadnje mesece s toliko odločnostjo kakor nikdar poprej. Pridite torej in povejte svoje želje in nasvete, kako naj z združenimi močmi za izboljšanje delujemo. Povejte, kaj zahtevate od svojih poslancev. Nebroj narodnopolitičnih vprašanj je še nerešenih. Sklepati moramo o potili in sredstvih, kako naj se v teh točkah v naprej deluje. Vsi, ki hočete svetovati in sodelovati, ste vabljeni, vseh dolžnost je, da pridete. Mnogo Vas je stalo ob strani. Pustili ste nas bojevati se. Ravnodušno bi nas bili pustili tudi propasti. Toda narod je drugače razsodil. Narodna stranka je prišla iz volilnega boja zmagovita. Zdaj se pa nikdo ne pomišljaj več. pridružite se narodnim delavcem, zdaj je — bolj varno. Dnevni red glavnega zbora zaupnikov stranke prihodnjo nedeljo je v prvi vrsti posvetovanje o položaju, o stanju narodne in napredne stvari na Spodnjem Štajerskem in sklepanje o zadevnih predlogih. Izvrševalni odbor narodne stranke. Izid ožjih volitev. Marenberg-Slovenjigradec-Šoštanj-Gornjigrad. Vinko Ježovnik zmagal s 1199 glasov večine. Ježovnik 4444, Robič 3245 glasov. Še enkrat so morali slovenski volilci v okrajih Gornjigrad-Šoštanj-Slovenjigradec-Marenberk-Arvež stopiti včeraj dne 23. maja na volišče. Vsled očividnega sleparstva se je hotelo spraviti narodno stranko ob ta mandat, ki si ga je v resnici že v prvem boju pridobila, in razpisale so se ožje volitve, Vlada v zvezi s klerikalci je menila, da bode potom nasilstva s prižnic in spo-vednic padel Ježovnik in prišel v zbornico ponižni vladni sluga Robič. Cele jate klerikalnih agitatorjev so se razletele nad volilnim okrajem. Toda zmagala je ljudska volja. Močnejša je bila nego ves pritisk in vse nasilstvo, jasno in odločno se je ljudstvo izreklo za svojega kmečkega poslanca! — Živela zmagovita ljudska Aolja! Živel kmečki poslanec Vinko Ježovnik! V gornjegrajskem okraju je dobil Ježovnik 504 in Robič 1673 glasov. Iz posameznih občin so nam znani sledeči rezultati: Ježovnik Robič Mozirje trg 66 32 Mozirje okolica 52 84 Nova Štifta 27 119 Luče 3 254 Ljubno 20 259 Kokarje 79 80 Solčava 2 184 Gornjigrad 52 84 V slovenjegraškem okraju je dobil Ježovnik zopet dvetretjinsko večino. Ježovnik je dobil 1658, Robič 440 glasov. Ježovnik Robič Sele 45 4 Golavabnka 78 51 Ježovnik Robič šmiklavž 112 11 Otišni vrh 123 17 Razbor 104 14 Šmartno 140 27 •lanževivrh 180 10 Št. Janž pri Dr. 62 29 Stari trg 49 45 Vrhe 52 31 Mislinja 197 20 Lehen 125 77 Pameče 96 25 Št. Vid pri SI. Gor. 96 16 Št. 11 j pri Mislinji 78 32 Podgorje 121 32 Skupaj 1658 440 Občina Kapla in Gradišče v arveškem okraju sta dali; Kapla za Ježovnika 83, za Robiča 34, Gradišče za Ježovnika 70, za Robiča 180. Iz šoštanjskega okraja so nam znani sledeči izidi: JežovDik Robič Šoštanj okolica 226 68 Šmartno na Paki 131 121 Št. 11 j pri Gradiču 22 115 Št. Florijan 56 34 Velenje 217 156 Št. Andraž pri Vel. 22 128 Št. Janž pri Vel. 168 49 Topolščica 225 43 Iz marenberškega okraja so nam doslej znani sledeči rezultati iz posameznih občin Ježovnik Robič Sv. Anton na Poh. 127 2 Vuhred 86 8 Ribnica 180 10 Trbonje 109 3 St. Primož 36 43 Jutri večer sijajna bakljada od Šoštanja do llelenja. Bpežice -Sevnica - Laško. Roš padel! Zmagalo je nasilstvo in sleparstvo! Oddanih glasov 8026. Dr. Benkovič 4432, Roš 3594 glasov. Častno je število glasev, ki so jih oddali dne 23. maja napredni volilci v brežiškem, sevni-škem in laškem okraju. Krepko so se držale napredne čete. Z najhujšim nasilstvom in s slepar-stvi, katerih nešteto pride pred sodišče, je zmagal dr. Benkovič. Prvikrat in zadnjikrat! Čast Vam, slovenski kmetje, ki ste vkljub najhujšemu pritisku si upali oddati svoje glasove Vašemu tovarišu Rošu. Čast vrlemu delavstvu, ki je z vnemo in ognjem šlo pri ožji volitvi v boj za naprednega kandidata. Nemci v Hrastniku in Trbovljah ter ponekod drugod in pod njih vplivom mnogi delavci so volili Benkoviča. Boj je bil strasten. Nad 80 odstotkov volilcev se je udeležilo volitev. Imenitno so se držale Trbovlje. Vztrajajte, vrli možje, v boju za napredek; tokratna zmaga dr. Benkoviča je zmaga farovžev in Koroščevih pan-durjev; pripomogli so do zmage človeku, ki smo mu neštetokrat očitali politično neznačajnost, politično nepoštenost, pripomogli so do zmage človeku, katerega pošten narodnjak spoštovati ne more. A mi imamo zavest, da je vkljub nečuve-nemu nasilstvu svobodna volja naroda v tem okraju prišla do sijajne veljave in zadnjikrat je zmagala v tem okraju nepoštenost, nasilnost in neznačajnost, Naprej na krepko delo! Iz Laškega okraja smo sprejeli doslej sle- rezultate: Roš Dr. Benkovič Trbovlje 1706 313 Hrastnik 427 142 Dol 428 42 Šmarjeta 22 211 Sv. Krištof 28 174 Marija Gradec 8 451 Jurklošter 45 328 Št. Rupert 3 203 Druge dežele. Iv. Hribar v Ljubljani prodrl z 990 glasovi večine nad združenimi klerikalci in Nemci. Hribar 3092, Kregar 2102 glasova. Eden najhujših volilnih bojev je divjal v Ljubljani. Z vso strastjo so se vrgli vlada, Nemci, klerikalci in socijalisti proti naprednjaku Hribarja. Pri prvi volitvi so dosegli, da je Hribar propadel za en glas in da je prišlo do ožje volitve. Pri ožji volitvi so Nemci — oni Nemci, ki se vedno imenujejo napredne! — glasovali proti naprednjaku z a klerikalca. Seveda je imela vlada svoje prste vmes. Socijalisti so se vzdržali volitev. Reči se mora torej, da je zmagal Hribar z; glasovi slovenskih naprednjakov. In reči moramo! vočigled temu. da stoji Ljubljana trdno kot slovenska napredna trdnjava. Mi štajerski narodni Slovenci se odkrito veselimo zmage značajnega moža. vrlega vojščaka za slovansko kulturno edin-stvo, neumornega pospešitelja uresničenja slovenskega vseučilišča. Ivana Hribarja, in častitamo beli Ljubljani na njenem poslancu. V Ljubljani so za ožje volitve sklenili Nemci zvezo s klerikalci in so volili Kregarja. »Slov. Narod" pripoveduje, daje vodstvo nemške stranke v Mariboru pisalo Nemcem v Ljubljano, naj se maščujejo za Wastiana. Razloček med postopanjem je seveda ta; v Mariboru so glasovali Slovenci, ki so v resnici napredni, za naprednjaka socija-lista Reselna; v Ljubljani pa so Nemci, ki se tako radi imenujejo napredne, glasovati proti naprednjaku za klerikalca. Ti ljudje še naj far-bajo s svojo »naprednostjo!" Na Goriškem je prodrl Alojz Štrekelj. napredni kandidat, z ogromno večino proti klerikalcu dr. Laharnarju. V Istri je propadel dr. Laginja v obeh okrajih, kjer je bil v ožjih volitvah z laškima liberalcema dr. Rizzijem in Bartolijem. Lahi so združeno (tudi socijalni demokratje) glasovali proti dr. Laginji. V TrStu so brez kakoršnegakoli boja zmagali v ožji volitvi stoječi socijalni demokratje. Italijanska vladna stranka ali komora je izdala oklic,( v katerem je pozvala Lahe, naj se vzdrže glasovanja. In tako je zmagal v II. vol. okraju soc.: dem. Scabar z 2318 glasovi proti Pitaccu, v 111. vol. okr. soc. dem. Pagnini z 2317 glasovi proti dr. Ziliottu, v IV. Vol. okraju soc. dem. Oliva z 1329 glasovi proti Mažorani. Tako bodo torej Trst n a D u n a j u zastopali 4 s o c i j a I n demokrat i i n en Slovenec; Na Moravskem opazimo, da so v splošnem narodne stranke zmagale proti socijalnim demokratom. Zmagalo je pet Mladočehov proti soc. demokratom, med njimi Stransky. zmagal je znani češki učenjak in politik, vodja napredne stranke, dr. Masafyk, zmagal je socijalni demokrat Fili^ pinSki. češki agrarec Soblik, zmagala sta klerikalca Šramek in Piličh. dalje Staročeha Pražak in Kulp. Socijalni demokratje so upali na več mandatov. Na Šleskem sta pri ožjih volitvah zmagala dva soc. demokrata. 5 nemških nacijonalcev in dva nemška agrarca .•'*"' Socijalni demokrati imajo po dozdaj znanih izidih 80 poslancev, nemška ljudska stranka 281 Nemške svobodomiselne stranke se sestanejo že prihodnji teden na posvetovanje, o ustanovitvi skupnega svobodomiselnega nemškega bloka. Posvetovanj se udeleže nemška napredna, nemška ljudska stranka, nemški agrarci in prosti Vse-nemci. V Gradcu sta prodrla pri ožji volitvi nemška nacijonalca minister dr. Derschatta in Hoffman pl. Wellenhof proti krščanskima socijalistoma dr. Orel-u in Neunteufelu. V mestni skupini Ptuj - Lipnica je zmagal Vsenemec Malik proti kršč. socijalistu Kremserju z 2332 proti 1742 glasovom. Na Koroškem je propadel v velikovški okolici Slovenec Ellersdorfer proti nemškemu nacijo-nalcu Nagele-tu, katerega so volili soc. demokratje. V celovški okolici je zmagal soc. demokrat Lukas. V rožeškem vol. okr. je prodrl nemški nacijonalec Kirchmayer proti kršč. socijalcu dr. Pupovac-u. V šmohorskem vol. okraju je zmagal nemški nacijonalec dr. Waldner proti kršč. socijalcu grofu Khevenhullerju. (3892 : 2276). V špitalskem je zmagal nacijonalec dr. Steinwender proti klerikalcu Krampln (3706 : 118). Na Tirolskem je v mestni skupini Trident zmagal soc. dem. Avancini proti klerikalcu Con-ciju, v mestni skupini Rovereto naprednjak Mal-fatti proti klerikalcu, v Inomostu je zmagal nacijonalec Erler proti socijalistu, v mestni skupini bolcanski nemški nacijonalec Perathoner proti klerikalcu Huberju. Na Dunaju sta pri ožjih volitvah zmagala dva nemška naprednjaka, dva socijalna demokrata in dva krščanska socijalca. Zmagala sta naprednjaka dr. Ofner in baron Heck, soc. demokrata Wutschel in Forstner (proti krščanskim socijalistom) in krščanska socijalca Prochaska in Anderle. V ostalih nižjeavstrijskih okrajih so dosedanji izidi sledeči: Dunajsko Novo mesto: socijalni demokrat Pernerstorfer proti krščanskemu socijalcu, v Zwettlskem okraju socijalni demokrat Hackelberg proti krščauskemu socijalcu, v okraju Krems nemški nacijonalec Weidenhofer proti kršč. socijalcu, v okraju Baden in St. Hipolit kršč. socijalca Zeiner in Schmied proti socijal demokratom. Na Gornjem Avstrijskem sta propadla Boheim in dr. Lfjcker proti soc. demokratoma Spielmanu in Gruberju. Izvoljen je nemški nacijonalec Erb, staroklerikalec Zaunegger in nemški nacijonalec Winter. Na Češkem so po dosedaj znanih izidih socijalni demokrati istotako manj dobili nego so se nadejali. Izvoljenih je 10 Mlado-Čehov. med njimi dr. FoFt. Krainaf. dr. Herold, Čeh, dr. Černohorski, Kaftan, dr. Fiedler, dr. Čelakovsky, Hrasky. Dalje je izvoljenih nekaj narodnih socijalistov. 16 čeških agrarcev. 5 sOcijalnih demokratov; zmagal je med drugimi tudi Wolf proti Eppingerju. grof Stern-berg proti soc. demokratu Zychu, dalje znani češki učenjak dr. Drtina. Zmagalo je tudi precej nemških nacijonalcev proti socijalnim demokratom. Torej tudi na Češkem so pridobile v splošnem uarodne stranke. V Pragi so zmagali trije Mla-dočehi. Ožje volitve so se vršile včeraj dne 23. maja v 15 kronovinah Avstrije v 170 okrajih. V 111 okrajih so bili socijalisti v ožji volitvi. Iz političnega sveta. V novem državnem zboru bo ena najmočnejših strank socijalno demokratska. Pri prvotnih volitvah so jih dobili 58. Ker pa pridejo v neštetih okrajih v ožje volitve, naraslo bo to število najmanj na 75, morda celo na 80 ali 90. Socijalni demokratje so svobodomiselna, protivladna stranka in še bodo kot taki brezobzirno postavili po robu nasilstvom in nepostav-nostim vlade. V narodnem oziru so vsekakor za Slovane stokrat boljši nego takozvani svobodomiselni Nemci, ki so pri teh volttvah veliko izgubili baš na socijalne demokrate. Socijalni demokratje pa morajo računati tudi s tem, da so v mnogih okrajih prodrli baš s pomočjo Slovanov. Državni zbor se baje skliče na 12 junij. Vse večje stranke so že izjavile, da se socijalnim demokratom prepusti eden sedež v predsedstvu. Novi državni zbor ostane po sestavitvi le malo časa skupaj. Dovolil bo le šestmesečni proračunski provizorij ter izvršil volitve v delegacije. Izid volitev baje vlade ni presenetil. Ministri izjavljajo, da so vedeli naprej, da mora socijalna demokracija s svojo izborno organizacijo doseči velike uspehe. Vendar pa dvomimo, da gredo take izjave gospodom ministrom v resnici od srca, ker smo prepričani, da se vendar boje socijalno demokratskih topov, ki bodo odslej v toliki množini grmeli v državnem zboru. Izjaviti moramo, da so med so-cijalnodemokratskimi poslanci možje, pred katerimi vse spoštovanje. Nova volilna postava na Ogrskem. V ogrskem državnem zboru govore skoraj edinn le o izidu volitev v Avstriji. Posebno neodvisno stranko je izid presenetil tako, da so izgubili prvotno navdušenje za volilno reformo. Boje se, da bi prišlo preveč poslancev nemadžarskih narodnosti v državni zbor. Zato hočejo naprej nanovo razdeliti volilne okraje tako, da dobe mesta z madžarskimi volilci več mandatov. Potemtakem se volilna reforma ne predloži parlamentu pred prihodnjo pomladjo. Češki klub. Takoj po ožjih volitvah se sestanejo vsi voditelji narodnih čeških strank, da se posvetujejo o ustanovitvi skupnega češkegakluba v parlamentu. Na mednarodnem kmetijskem shodu na Dunaju se je ostro demonstriralo proti Ogrski. Napad na carja. Kakor smo poročali, se je razkrila velika zarota proti carju. Vlada je v dumi dala pojasnilo o preprečenem atentatu na carja. Na vprašanje, če je bil res nameravan atentat, je odgovoril ministrski predsednik Stolypin, da res. Vse je bilo pripravljeno. Zarotniki so nameravali umoriti carja, velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, prestolonaslednika in Stolypina. Poskusili so vdreti v carsko palačo, kar pa se jim ni posrečilo. Duma je sprejela resolucijo, s katero obsoja nameravani čin in izreka svoje veselje, da se ni posrečil. Socijalisti in revolucijonarci so pred glasovanjem zapustili dvorano, vsled česar so reakcijonarci za njimi vpili, da so zavezniki morilcev. Doslej je aretiranih 80 oseb. Policija izvršuje vse polno hišnih preiskav in je našla mnogo spisov. > ki kompromitirajo različne osebe. Zaroto je izdal vojak, kateremu je bilo obljubljenih 10.000 rubljev. če izvrši umor. Dopisi. St. Peter v Savinski dolini. V nedeljo 19. t. m. je naš župnik zbesnel. Roblekova zmaga ga je popolnoma potrla. Prve njegove besede pri sv. opravilu so bile: pridige ne bode. orgljalo se od danes naprej ue bo več, šmarnic ne bo več, pri nobeni slavnosti se ne bode več streljalo, od sedaj naprej bodo same tihe maše itd. Gospod župnik, povemo vam jasno in odkrito. da so nam take otročje grožnje samo v posmeh. Nekaj tereijalk je menda obšla soden-danska groza, a drugi, ki imajo glave, svojo pamet in razsodnost, mislijo drugače. Šentpeterčani smo zvečine možje, ki se ne damo strašiti s hudičem in župnikovim ropotanjem. Naš moški ponos nam ne dopusti, da bi klečeplazili in da bi po volitvah imeli drugo prepričanje, kar je edina in najiskre-nejša vaša želja, gospod župnik, kaj ne? Toliko zreli smo pa vendar že. da vemo, kaj je prav in kaj ne. Marsikomu se je odvalil od srca velik Kamen, ko je slišal: pridige ne bo. ..Gremo vsaj prej domov in nam ni treba poslušati takih o...... kakor zadnjič", je šlo od ust do ust. Če mislite, da nas boste s tem. ce se orgljalo ne bo več in če bodo same tihe maše, ugnali v kozji rog. se strašno motite. Boga se lahko moli brez orgelj. brez vaših političnih pridig in pri tihi maši tudi in še z bolj zbranim duhom kakor pa, ako oskrunjate hišo božjo in verski čut vernih faranov s takim obnašanjem Kaj pa je resnice na tem, ko se je izrazila vaša »nežna"' kuharica k neki botri, naj nese otroka k Robleku. naj ga sedaj on krsti ?' O tem še bomo govorili! Gospod župnik, mi zahtevamo odločno od vas, da nas pustite v posvetnih zadevah pri miru. Vaša nadutost presega že vse meje. S čigavim denarjem ste popravljali cerkev in farovž? Mr naj bi vam tlačanili. sipali vam v žepe denar in dobivali v zahvalo še batine? Ne norčujte se z našo potrpežljivostjo! Ako ne bode takoj konca hujskarijam, znajte, da ne prevzamemo nobene odgovornosti za posledice. Ste razumeli? Kmetje. Novacerkev. Dobro obiskovana shoda g. Robleka v Novicerkvi in Frankolovem sta g. dekana, dr. Gregorca, tako zbegala, da je na levo in desno stran glavnih cerkvenih vrat dal lepake za dr. Povaleja nabiti, da bi ja vsak obiskovalec cerkve videl in vedel, da ima (menda že po cerkveni postavi) le financarja voliti, četudi so si kmetje svojega tovariša sami izbrali in mu zaupali. V pridigi je dekan med mnogim drugim tudi dejal, da so se nekateri »izneverili", ker so se za Robleka odločili. Težko so zdihovali in rekli so tudi na leči: »Za božjo voljo, menda me ja ne boste iz fare pregnali!" In vendar je g. Roblek dobil v Novicerkvi 195 glasov od zavednih, zdravo mislečih župljanov, dočim jih je financar od »si-romačekov", kakor jih vi imenujete, komaj borih 64 ujel. Pa tudi ti »siromački in revčki" bodo sčasom spregledali in roke raztegnili, potem se bode pa vseskozi glasilo: »Župane in poslance volijo kmetje sami po svoji dobri volji brez duhovskega nasilstva kakor tudi dačo brez duhovnikov sami odrajtujejo, zato se pa držite vašega posla, kakor vsak drugi stan, potem bode lep red in mir, sicer nikoli!!! Špitalič. Po mnenju občinskega predstojnika smo nevedneži nekateri tukajšnji občani, to smo spoznali pred volitvijo za državni zbor. V imenik skoraj polovico ni bilo vpisanih, čeravno bi imeli volilno pravico. Župan misli, da je nezmotljiv, vendar je vpisal v volilni imenik že pred tremi leti umrlega moža. Rajnega se spomni — čudno —, občinskega svetovalca pa ne pozna. Kmalu poteče doba njegove županske pozabljivosti. Slov. Bistrica. V tukajšnjem ..Narodn. domu" vladajo zadnji čas prav lepe razmere. Najemnik gostilne Peter Novak je bil še nedavno vnet zagovornik narodne stranke, toda komaj so o tem zvedeli zvezarji, prišli so nanj z raznimi grožnjami in danes v slovenjebistriškem okraju ni kmalu najti tako gorečega pristaša lažikmečke zveze kakor je Novak. Čez noč se je prelevil sivolas mož iz vnetega pristaša narodne stranke v fanatičnega klerikalca zgolj iz dobičkaželjnosti in na komando mladih hujskačev. Dočim ni maral za Rebeka niti prsta ganiti, (tudi kaplan G. je izjavil, da ne stori za Rebeka niti koraka), delal je za Piška na vse kriplje in te dni se je odpravil ta novopečeni zvezar v slovenjegraški okraj, kjer agitira proti kmetu Ježovniku, da pripomore profesorju do mandata. Res prava ljudska politika. — Tukaj je kričal: „Kmetje, volite kmeta Piška", tam pa dela za profesorja Robiča. Tako farbajo naše ljudstvo! V svoji slepi strasti grdi v zadnjem času vse, kar ni zvezarsko. V svoji gostilni napada razun duhovnikov vse inteligentne sloje; zmerja čez uradnike in učitelje, pa tudi naš slovenski odvetnik in narodni trgovec mu ležita močno v želodcu. Pred nekaj dnevi je ta mož, ki je bil šolski ogleda in član okrajnega šolskega sveta, v javnem lokalu udrihal po učiteljstvu ter baje nekemu članu učiteljstva zabrusil v obraz: „Učitelj je glih en dr . .!" Da spoznamo narodno zaaednost tega gospoda, omenjamo njegove intimne konference z Nemci; svoje stole in mize posojuje za vsako šulferanjsko zabavo, svoje potrebščine pa kupuje skoraj dosledno pri nemškutarjih. Narodni stranki je odpovedal svoje prostore za zborovanje, kmečka zveza pa se sme oblastno šopiriti po „Nar. domu". Ali ta hiša ni za vse Slovence? Čitalnici je mož že parkrat zagrozil, da jo bo vrgel na cesto; hvala Bogu, se mu to ni posrečilo, toda če mu posojilnični ravnatelj ne bo stopil krepko na prste, bodemo kmalu imeli katoliški, ne pa narodni dom. Opozarjamo na vse to osobito radi tega, ker se hoče napraviti iz „Narodnega doma" neko klerikalno domeno, kamor že kmalu ne bo smel zahajati nobeden inteligenten Slovenec brez ton-zure. Po našem mnenju je „Narodni dom" v prvi vrsti zbirališče vseh mestnih Slovencev, kjer bi naj bilo nekako narodno ognjišče, okrog katerega bi se osredotočilo vse narodno gibanje okraja. Dokler se razmere v „Narodnem domu" ne ozdravijo, je vsako narodno delovanje nemogoče. Delavni življi se iztiravaio in ljudje a la Peter Novak, Cvahte etc., delujejo zgolj v zvezarskem in protislovenskem smislu. V ta namen pa je pred vsem potrebno, da pride v novi ,.Narodni dom" podjeten, delaven in nepristranski gostilničar, kajti le tedaj je upati, da pridejo za slovenstvo v našem mestu lepši časi. Iz ptujskega okraja. Volitve so za naš okraj končane. Dasi je bil izvoljen kandidat lažikmečke zveze dr. Ploj, dosegel je kandidat narodne stranke Zadravec kaj častno manjšino. Ko bi se bilo učiteljstvo, ki je sicer večinoma (seveda je nekaj izjem) v taboru narodne stranke, z vso vnemo vrglo v volilni boj, bi bil brezdvomno Zadravec prišel v ožjo voJtev, ker je Ploj imel samo 901 glas večine, in Zadravec bi bil gotovo zmagal. Pa nič zato. Pustimo jim veselje naj-dalje za 6 let; potem pa: adijo, pa zdrava ostani! Da je sedaj zmagal Ploj, se ima zahvaliti le raznim srboritim kaplanom in fajmoštrom, pasivnosti večine učiteljstva in pritisku ptujske in ormške inteligence. Duhovniki so kar divjali! Dve, tri nedelje v cerkvi nisi slišal božje besede; politikovali so na prižnicah, se bili po prsih, pravili so, da so tudi kmečki sinovi, so se tudi rodili pod slamnato streho, pa ne bodo glasovali za kmeta, ker ta ni zmožen (ali čujete?), pripovedovali so, da je Ploja poslal sam cesar z Dunaja, da hoče vero iz šol odpraviti, križe ven pometati, preklinjali so one, ki so agitirali za kmečkega kandidata itd. Drugi so zmetali do 200 K samo za pijačo, s katero so pridobivali volilce za Ploja (pa ne. da bi bil to kaplan Melhijor Zorko iz Oirkovc. ki je na Ptujski gori pokazal gospodu Spindlerju pedenj dolg jezik), vsi pa so, menda z malimi izjemami popisovali glasovnice brez dovoljenja ali vsaj po sili. (Slovenja ves. Draženci, (Jirkvec, Zavrč. Hajdin, Sv. Lovrenc Dravsko polje in Slov. gor. itd.) Taki lopovski agitaciji se ima ar. Ploj zahvaliti za svoj mandat! Stari časi so minili! Zato bo pa treba dr. Ploju prav pošteno delati v državnem zboru, ne samo obljubljati. Tisti, ki mu bodo na prste gledali, imajo prav bistro oko. a tudi stenografski zapisnik v državnem zboru mu ne bo nič pomagal volilcev f arbati! Bizeljsko. Dne 20. t. m. so se vršili v naši dolini trije shodi, katere je sklicala narodna stranka. Ob 8. uri zjutraj je bil mnogobrojen shod — do 600 poslušalcev — v Sušici, kateremu je predsedoval g. Balon; govorili so g. Janežič, g. dr. Karlovšek i. dr., ter so želi vsestransko priznanje. Popoldne ob 3. uri drugi shod v Kapelah pri g. Sorčiču. Nad 200 poslušalcev, večinoma volilcev, je sledilo mirno z navdušenim odobravanjem govornikom gg. Ločičniku iz Sav. doline, dr. Kar-lovšku, Žmavcu i. dr. Ob 5. uri tretji shod v Župlevcu pri gosp. M. Janežiču. Poslušalcev istotako nad 200 samih volilcev. Kot govorniki so nastopili: gg. Ločičnik, dr. Karlovšek, Balon i. dr. Nekaj udov Benko-vičeve straže, kateri so prišli celo iz Artič, je hotelo motiti shod, a bili so hitro na zraku. Naši Sotelčani se zavedajo svojih pravic ter si prisezajo, da hočejo strmoglaviti duha mračnjaštva kakor so ga Savinčani. Ako pri ožji volitvi tudi propademo, to zagotavljamo, da zadnjikrat. Benkovičevi shodi na Bizeljskem in v Kapelah dne 9. t. m. so pokazali sosedom, da se je lahko boriti proti nazadnjaškim apostolom. Ravno isti shodi so pripomogli, da je prišlo do ožje volitve, kajti drugače bi bila udeležba dne 14. maja pičleja. G. dr. Benkovič ima prav, ko pravi v svoji „Posavski Straži": tudi tukaj se je začelo svitati. Štajerske novice. Glavni zbor zaupnikov narodne stranke se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 2. uri pop. v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju. Poživljamo somišljenike, da se ga udeleže v velikem številu. Posebna vabila se niso razposlala. Somišljeniki! S sijajno zmago dveh naših kandidatov je politični položaj bistveno spremenjen. Zato je dolžnost nas vseli, da se odkrito pomenimo o na-daljnem delu. Pristop ima vsakdo, kdor hoče delati za napredek slovenskega naroda. Na kakšen način je dr. Korošec zmagal? Bilo je 4. maja, ko se je pri Sv. Florijanu ob Boču obhajalo cerkveno blagoslovljenje. Takrat je hotel dr. Korošec imeti svoj volilni shod, ki se je pa ponesrečil; on ni prišel do tega, da bi bii zunaj cerkve govoril. Pokazalo tse je tudi takrat, kako so ljudje za njega navdušeni bili. Začeli so godrnjati in mrmrati, tako da ga je moral orožnik spremiti. Kako so pa ljudje tako hitro drugega mnenja postali, da je dobil toliko glasov pri volitvi ? Domači župnik Roškar je s prižnice in tudi pri drugih prilikah ljudem natvezal laž, da bo Vinko Žurman učiteljem plače zvišal in da bo on pomagal križ in vero iz šole spravljati. Če bo on izvoljen, ne bode smel nobeden ka.tehet več v šoli otrok veronauka učiti. Z ravno tem strašilom je tudi sorodnik dr. Korošca nadžupnik pri Sv. Križu volilce begal. On je še celo meje svoje župnije prekoračil in v sosedne fare take laži nosil. G. kaplan Lovrenko v Žetalah je tudi s prižnice in od hiše do hiše ljudem take reči pripovedoval. Obenem je pa tudi glasovnice brez dovoljenja volilcev na ime svojega pristaša prepisoval. Za to je že ovaden. — Kaplan Žekar iz Rogatca je na dan volitve v občini Donačka gora v hiši Hajn-šekovi, ki je komaj 10 metrov oddaljena od vo-lilnice, agitiral in glasovnice prepisoval. Če velja postava za varstvo volitev za druge državljane, mora tudi za duhovnike. Je-li dr. Korošec potemtakem na pošten način zmagal? To sodbo prepustimo cenjenim bralcem. Nazadnjaštvo pri Slovencih, napredovanje pri Nemcih. Zadnje volitve kažejo, da so Nemci najtrdnejši tam, kjer je klerikalizem med Slovenci najbolj razvit. To kažejo najjasneje trgi Konjice, Ljutomer in mesti Brežice in Ormož. Konjice so najbolj klerikalen okraj, trg Konjice je dal temu primerno 12 glasov za slovenskega kandidata, 16& pa za Nemca. V Brežicah se je vdomačjl z dr. Benkovičem klerikalizem, temu primerno je dalo to mesto za Slovenca 44, za Nemca 130 glasov. V Ormožu kraljuje prvaška in klerikalna lenoba, temu primerno so Slovenci dosegli 36, Nemci pa 111 glasov. Dr. Omulec je moral delovati zoper vrlega narodnjaka Zadravca. kako bi se brigal za Rebeka! Jednaka prikazen, če študiramo razmerjfe v slovenskih in nemških kmečkih okrajih, kjer so klerikalci zmagali. V Pišekovem volilnem okraju je Štajerčev kandidat dosegel nad 2000 glasov, torej skoro tretjino vseh glasov, v Roškarjevem okraju je nemškutarski kandidat dobil 1700 glasov, torej tudi skoro tretjino in v Plojevem vol. okraju je dobil Nemec Ornig 1300 glasov, torej skoro četrtino, v Koroščevem okraju Štajerčevec Dofenik 700 glasov, torej tudi znatno število. Kjer so kandidirali in deloma zmagali nar. kandidati Roblek, Ježovnik in Roš, je število nemških glasov tako malenkostno, da sploh ne pridejo v poštev. Kaj govorijo te številke? Kar smo mi že davno trdili. Kjer se šopiri duhovniška samovlada med Slovenci, tam žanjejo vsied tega — Nemci! Kjer deluje z uspehom narodna stranka — umetno nemštvo izginja! Zakaj sem v ptujsko-ormoškem vol. okraju propadel? I. Ker so klerikalci združeni s prvaki strastno proti meni delali; k prvim štejem vso duhovščino, dr. Geršaka, župana Frasa in Peit-lerja, upokojenega polkovnika Herga, župana Mu-hiča in Kuhariča. poštarja Škerleca itd. in od njih najete agente, — k drugim prištevam dr. Omuleca. Petovarja. Dr. Omulec je obljubil, da ostane nepristransk. Kazal je to tudi navidezno, a v resnici je skliceval župane k sebi, njih za Ploja pripravljal, se udeležil Plojevega shoda, dal raznašati lepake itd. Vsi ti združenci, posebno duhovščina in župani, so lagali in obrekovali po celem okraju, da hočem učitelje in mašnike proč spraviti, da sem ločen od svoje žene, da ne bodo — če bom jaz izvoljen — smeli mlatci svojega zaslužka iz Ogr. skega semkaj spravljati (!) in bogve kaj vse. Sliši se celo, da je Vraz za dva — ki že več časa nista doma. volil, češ saj to nič ne škodi, — Zadravec itak ne bode izvoljen! II. Ker je stalo učiteljstvo naravnost proti meni (za Ploja) (Porekar), večji del vedel se je pa popolnoma pasivno, ni storil nič, nekateri so storili jako malo; in le par zelo častnih izjem je bilo. (Košar, Vertot, Pint-erič, Megla, Kankler, Košir itd.) III. Odborniki narodne stranke so zelo malo storili. Dobri agitatorji so biii: Škerlec od Velike Nedelje, Kokot, Anošek, Kukovec, Sever, Borko, Veselič in še nekateri. IV. Župani so bili skoraj vsi pod nasilstvom Omulčevim, Geršakovim. sodnikovim in duhovščine. V. V ptujskem okraju je približno enako, — samo razširjanje letakov ni mnogo pomagalo, — podrobnega agitatoričnega dela je povsod manjkalo. — VI. Vsled neprilik, ktere sem imel v minulem mesecu pri svojem podjetju, vsled bolezni svoje soproge, z menjavanjem osobja i. dr. bil sem popolnoma zbegan ter priznam sam, da mi ni bilo mogoče toliko storiti, kolikor bi moral. — Par shodov bil bi še moral napraviti, a z ozirom na razmere ni šlo. VII. Moj nasprotnik dr. Ploj je hodil od fa-rovža do farovža, od župana do župana in se ponujal kot cigan medveda. — „Liberalnega" župana Novaka v Libanji — katerega je dvorni svetnik sam obiskal, je s pomočjo Bohanca pridobil za se! Povsod je pravil, da jaz nisem kmet, ampak industrijalec. VIII. Dr. Ploj ima kolikšne tolikšne zasluge za izmešetarjenje podpor zadrugam, posameznikom. Trgovec Jurza ga je dal prevažati po celem okraju iz zahvale, da je postal komerdijalni svetnik. Jakob Zadravec. „Novi slovenski Štajerc" 1 Ta list je ustanovljen, da bi zapiral pot nemštvu, zlasti v ptujskem okraju. Kakor Benkovičeva „Posavska straža" je pa tudi „Novi slovenski Štajerc" ob volitvah nastopil z vso strastjo in nesramnostjo zoper — napredne Slovence, v prid — klerika-lizmu. Popolnoma kakor nekdaj „Naš dom". Napredni Slovenci so vsem trem do življenja in uspevanja pripomogli. Ko so se ti listi utrdili, postali so iz braniteljev slovenstva najnesramnejši obrekovalci naprednomislečih narodnih Slovencev. „Novi slovenski Štajerc" je bil ob volitvah skoro izključno posvečen Plojevi kandidaturi, onega Ploja, ki je prej lagal, da ni kandidat kmečke zveze, po volitvah je pa izdal kot poslanec kmečke zveze v družbi z dr. Korošcem zoper nar. stranko bojevito izjavo, kakor če bi pozival na boj zoper kake Turke. Ta ,.Novi slovenski Štajerc" je imel celo nesramnost, narodnega kandidata Zadravca sumničiti glede njegovega narodnega prepričanja, imel je nesramnost, imenovati Zadravca političnega rekruta. moža torej, kateremu je blizu 3000 najzavednejših mož oddalo glas! Mi vprašamo izdajatelje tega lista zdaj po volitvah popolnoma odkrito in odločno, ali nameravajo postati po volitvah narodni stranki popolnoma pravični in ali nameravajo izdajati narodnoobramben ali klerikalen list. Mi ne bodemo gojili še uadalje kače na svojih prsih! Dr. Ploj ni bil nikoli političen „rekrut"? Zadnji ,.Novi slov. Štajerc" je imenoval kandidata narodne stranke, gosp. Zadravca, »političnega rekruta". Dobro! Vprašamo le. ali je dvorni svetnik Ploj prišel že kot izurjen politik in spreten parlamentarec na svet? Ali ni bil tudi on začetnik, torej po »Novem si. Štajercu" rekrut v politiki? Sram vas bodi, ki hočete biti voditelji naroda slovenskega v ptujsko-ormoškem okraju! Sram vas bodi v dno vaših duš! Dobro, rekrut je Zadravec. pa pošten, odkritosrčen in možat je! Ni ga bilo sram. izjaviti svojim volilcem, da je kandidat narodne stranke, da je napreden mož! In dr. Ploj? Ali se še spominja, kako klaverno je pravil na ptujskem kolodvoru g. dr. Kukovcu. da ne kandidira na programu kmečke zveze, temveč na konservativnem starem programu ? Zakaj tega ni kot mož objavil v časopisih ? Ali kaže to politično zrelost, da je pravil na vsakem svojih shodov, da je Haložanom izpo-sloval 50.000 K? Pavovo perje! Prikimal je, to je vse, ko je stavil referent v odseku za ujime tozadevni predlog, ki se je izcimil iz poročil prizadetih občin in okrajnega glavarstva! Farbati, da, to znate! Dobro vam je povedal kmetič na Plo-jevem^sbodu pri Sv. Barbari v Halozah, rekoč: »Samo takrat nas kmete vidite, kadar naše glasove nucate!" Kar se je za kmečki stan doseglo v obče, s tem se šopirijo zdaj vsi. Kaj pa je dr. Ploj dosegel posebej za ptujsko ormoške kmete? S tem na dan! Možatosti, odkritosrčnosti vam manjka, zato pa slovenskim velmožem, ki ne trobijo v vaš rog, odrekate vsako zmožnost in jih pitate s političnimi rekruti! Fej vas bodi! Zakaj sta se Robič in Ploj vjela v klerikalne zanjke. Marsikomu je bilo nerazumljivo, kako sta se mogla upreči Robič in Ploj v Koroščev jarem, saj je bilo znano, da sta ga v srcu zmiraj sovražila. Eden ga je imenoval najperfidnejšega človeka, drugi se je večkrat jezil nad njegovimi »in-famijami". Kje tiči vzrok? Ne v prepričanju, ampak v računski pomoti in slabih informacijah. Prvaki so poučili Robiča in Ploja, ki se nikdar nista zanimala za ljudsko gibanje, da narodne stranke ni resno vzeti. Par mladeničev in kri-čačev. Te treba pomandrati in spet bode veljal stari kurz, najsi so nameni teh »mladičev" še tako plemeniti. Narod je pa bil druzega mnenja in je v sramoto slabih računarjev pokazal, da je sit trotov. Ali boste dali zdaj enkrat mir ? Narodni Slovenci so morali pretrpeti zadnje mesece nebroj krivic od duhovščine in klerikalcev. Mi smo zmiraj povdarjali, da naša stranka noče ukreniti nič v škodo vere ali cerkve in smo izjavili, da naj poslanci narodne stranke tudi v zakonodajnih zastopih strogo čuvajo verski čut ljudstva in temu primerno delujejo. Reklo se nam je, da to govorimo samo zaradi volitev. Izjavljamo torej zdaj, ko so volitve pri koncu in se nimamo nikogar bati, da radi pozabimo na prizadjane krivice in da tudi po volitvah strogo vztrajamo glede vere na stališču, ki smo ga pred volitvami povdarjali. Delovati pa hočemo v naprednem duhu, na podlagi svetovnih izkuženj nove dobe. Duhovščina in klerikalci naj se v ta položaj vživijo in naj dajo zdaj enkrat mir, ker bi jim nasprotno le škodovalo. Klerikalci in volitve v mestni celjski skupini. Kako sramotno so klerikalci in prvaki v celjski mestni skupini postopali, kažejo najlepše Konjice, kjer narodna stranka do sedaj ni mogla dobiti pravih privržencev in je torej pri volitvah odločevalo prvaštvo in klerikalstvo. Konjiška čitalnica ima 35 članov, slovenskih volilcev so Konjice izkazale 12. Celo člani načelstva posojilnice so volili Marckhla. Kako bi tudi moglo drugače biti? Dr. Korošec je brez protesta prvakov v Mariboru že 7. svečana izjavil, da klerikalci ne bodo podpirali niti v celjski mestni skupini narodnjaka. Pozneje je dr. Hrašovec vprašal »zaupno" dr. Korošca, kaj njegova milost pravi k volitvam, in je dr. Korošec odgovoril, da bi duhovniki mogli k večjemu dr. Hrašovca podpirati, če bi on kandidiral. Take so te klerikalne kreature v naroduih vprašanjih. Pri prvem naskoku. Naravnost ogromno moramo imenovati število glasov, ki so se oddali za napredne slovenske kandidate na Štajerskem. V 7 kmečkih volilnih okrajih se je oddalo za kandidate narodne stranke 14.477 glasov. Če pomislimo, da je bilo to prvikrat, ko smo stopili kot mlada stranka na plan in smo se imeli boriti proti sovražniku, ki se je vsesal skozi desetletja v naše ljudstvo, če pomislimo, da se je pod duhovniškim in njihovih agitatorjev pritiskom mnogo naprednih ljudi sploh odvrnilo od volitev, ter da so nasprotniki spravili vse svoje na volišče, moramo gornje dejstvo v očigled temu imenovati velikanski uspeh. Nešteto slučajev imamo, ki so že vsi v sodnijski preiskavi, kako so klerikalci naravnost sleparili z glasovnicami. Tako je n. pr. v sodnijski preiskavi slavni klerikalni petrovški župan Koren. Za klerikalne kandidate je bilo oddanih 29.700 glasov. Čez (i let, gospodje, se bomo zopet pogledali iz oči v oči, in takrat se bo število vaših glasov znatno skrčilo. Štajerčevci so samo v dveh okrajih dobili precej glasov, v okrajih ki so gospodu dr. Korošcu in njegovim najbližji in v katerih se torej najbolj pozna sad Korošče-vega »dela", namreč v vol. okraju Maribor levi breg in Maribor desni breg. V prvem je dobil Štajerčevec Senekovič 1706, v drugem pa Kresnik 2077 glasov. V celjskem okraju je dobil Štajerčevec 150 glasov, v brežiško-sevniško-laškem 403, v šmarsko-rogaško-kozjanskem 654. in v ptujsko-ormoškem Ornig 1317. Skupno so dobili Štajer-čevi kandidatje 6037 glasov, med katerimi je seveda velikanska večina glasov onih slovenskih kmetov, ki — zapeljani po lepih besedah in vsled nemarnosti dosedajne slov. politike — še niso spregledali. Toda tudi gospodje pri »Štajercu" bodo čez šest let videli, kako nizko bodo z glasovi padli! Socijalno-demokratični kandidatje so dobili po celem slovenskem Štajerskem nekaj nad 3000 glassov. Vseh protiklerikalnih glasov na Slovenskem Štajerskem je bilo oddanih 24.384. Vseh glasov na Spodnjem Štajerskem pa je bilo 55.210. Mariborski napredni Slovenci so s svojim krepkim nastopom dne 14. maja, ko so povzročili padec Slovenožrca Wastiana, opravili dvojno veliko delo: na eni strani so strmoglavili premetenega nasprotnika Slovencev, moža. ki je v par mesecih svojega poslaučevanja neizmerno škodoval slovenskemu narodu; na drugi strani pa so dosegli, da mariborske Slovence naduto Nemštvo upošteva; vsi nemški časopisi odkrito priznavajo, da je do 500 naprednih Slovencev volilo Reselna; š tem priznavajo nemški listi nehote, da je v Mariboru najmanj 5000 Slovencev, sila, katero bodo morali odslej upoštevati. Ako nočejo biti nedosledni, bodo odsihdob zana-prej gospodje Nemci morali priznavati lepo množico Slovencev v Mariboru. In to je velik uspeh premišljene taktike mariborskih slovenskih na-prednjakov. Mariborski Nemci so si ohladili svojo jezo. Ker je njihov »ljubljenec" Wastian propadel, je bil jok v Izraelu. In gruntali so, kako bi se »oddolžili" svojemu »bogu" Wastianu. In po-gruntali so jo: Wastian naj bo častni meščan Maribora. »Nemška čast" Maribora je rešena. Iz Gotovelj se še naj jaz oglasim! Goršek, poznam te v dušo iz mladih let, ne daj se smešiti in ne spuščaj se s finim dopisnikom v boj. Ti si premalo izobražen in razumen, politiko razumeš toliko kot jaz, ali pa še manj, kajti, jaz čitam štiri liste, še celo lažnjivega Gospodarja. Ti pa srkaš samo iz Gospodarja svojo modrost. Da si neumen, pokažeš že s tem, ker se imenuješ pisatelja. Pisatelja pa imamo dosedaj šele jednega iz Gotovelj in to je gospod profesor Ci-lenšek. Zdaj pa poslušaj! Ko sem nekaj vozil, se me je v dveh gostilnah vprašalo, od kedaj je naš mežnar »Korlov" pisatelj. Sram me je bilo. V prvi gostilni, kjer je bilo veliko ljudi, sem to preslišal, v drugi sem odgovoril po svoje, na kar mi eden odgovori: »le naj gleda ta domišljavi krač-man, da tudi njega ne bo kak »gospod" zmašval." Torej Tonči, pameten bodi, pa se rajše drži svojih dobrih služb, saj veš, kako hudo je dandanes za denar. Gotovlje. Toue Gotoveljski naj tisto svojo iz predalov »Slov. Gospodarja" nabrano politiko »pogreto rihto" zabeljeno z ocvirki, kakor: zapeljano ljudstvo, izdajalska načela, okuženost, zaslepljenost, lažnik, ovinkar, dopisunček, ki je v srajčki skakal itd. zdaj le spravi za boljše čase. — Tone Gotoveljski hoče služiti cerkvi in narodu. Tako je prav. Sveto služimo sveti domovini vsak po svojih močeh in po odkazanem mu delokrogu. Tonetu Gotoveljskemu bi. delali krivico, ako bi mu odrekali njegove zasluge za gojitev petja in društvenega življenja pri naših za vse dobro in lepo vnetih Gotovljanih. V tem oziru si lahko prisluži še mnogo priznanja in hvaležnosti. Zapomnimo si pa, da je med služiti in gospodovati velik razloček. Čili savinski rod je pokazal svojo zrelost in se ne da več na vrvici voditi, najmanj pa se dajo slepo komandirati zavedne Gotovlje. Gotovlje. Pri nas je od 143 volilnih opravičencev prišlo na volišče 133. Roblek je dobil 12J glasov, Povalej 10 in Vidmar 1. Na volišče je prišlo tedaj 93 odstotkov vseh volilcev in od oddanih glasov je prišlo na Robleka 91 odstotkov. To je bil najlepši odgovor na hujskanje v »Slov. Gospodarju". Vlogo, katero je igral naš č. gosp. župnik, pa za zdaj zagrnemo s plaščem krščanske ljubezni. Gotovlje. Tukajšnje društvo »Kmetovalec" je imelo dne 5. majnika t. 1. svoj občni zbor. Udeležba je bila zelo slaba. Temu je bilo krivo to. da smo zborovanje priredili sredi najhujšega volilnega gibanja, drugič pa tudi to. da nismo razposlali osebnih vabil. Do zdaj je bilo namreč običajno, da se je z zborovanjem »Kmetovalca" spojila tudi veselica. Mislimo pa, da je bolje, ako ločimo zanaprej poučni del od veseličnega. Na zborovanju je govoril potovalni učitelj g. Goričan. Ta gospod govori poljudno, pred vsem pa jasno in prepričevalno, da mu ni mogoče oporekati. To pot je govoril o koristi in gojitvi sadjarstva. Za naš okoliš je toplo priporočal renski bob, Sprejemal je naročila za drevesca iz deželne drevesnice, nadaljna naročila naj se pa oglase pri nadučitelju v Gotovljah. Nadalje je priporočal ustanovitev deželne kmetijske podružnice ter bičal kmetska najhujša dva sovražnika, ki sta nevednost in malomarnost. — Društvena drevesnica se zanaprej iz opravičenih razlogov opusti. Društveno kmetijsko orodje se bo odslej brezplačno izposo-jevalo izključno le plačujočim udom, dočim se bo od neudov pobirala določena taksa. Travniška brana, katero je nabavila gotoveljska posojilnica, se prepusti društvu v opravo. Želeč da bi se resno zanimanje za kmetovalca na novo zbudilo, sklenemo to poročilo. Zlato poroko obhajata jutri 25. t. m. v ožjem domačem krogu Franc in .Jera Dolinar (po domače Matevšč) v Megojnicah v skupni starosti 154 let. Iz njunega zakona je izrastlo 7 otrok, od katerih še 4 živijo. Frane Dolinar je bil večletni župan občine Griže, je dober in pošten gospodar, veren katoličan, a vrl pristaš narodno napredne stranke. Kljub svoji starosti, prebira z vso vnemo raznovrstne časopise in zasleduje vse dogodke na političnem polju. Bog ohrani zlato-poročenca do skrajnih mej človeškega življenja! G. Blaž iesenek iz Dramelj ni napisal za naš list nikakega dopisa zoper tamošnjega župnika ali poštarja. Predrzna nesramnost je, če se ga kaj takega dolži. On tudi ni nikogar k temu hnjskal, da bi se zoper ..Drameljčane" v našem listu pisalo. Opozarjamo klerikalna mogotca gg. župnika in poštarja, uaj njune kreature prenehajo s takimi sumničenji, ker bomo sicer drugače govorili. Še zagorski župnik na Kranjskem je popisoval ljudem glasovnice za Povaleja, a vrli štajerski kmetje so jih po župnikovem odhodu zopet popravili. Mi nismo na Kranjskem, četudi bi to navado radi k nam zanesli! Vsak bi bil rad sedaj za Robleka. Povalanci ne marajo nikjer priznavati, da so se dali zvoditi za financarja. Sramujejo se svojega propadlega kandidata. Mnogi zatrjujejo, da so šli »Slov. Gospodarju" zadnjič na lim. Prav imajo, le naj se otresejo kuratorjev! V gornji Savinski dolini, v vranskem okraju je vrli in naobraženi kmet g. Jernej Radišek z njemu lastno vstrajnostjo in neumorno delavnostjo vspodbujal in bodril svoje rojake, da se otresejo tujega jarma in se postavijo na lastne noge. Iskrena mu hvala! Naj ostane še tudi v bodoče naš vodnik! Neodvisni kmetje. čast vam, savinski kmetje! V nobeni občini Savinske doline ni dobil Povalej večine. Kmečka zveza s svojim vsiljevanjem pri nas nima za-upanja! y Št. Jurju ob Taboru se je izmed 402 volilcev udeležilo državnozborske volitve 368 volilcev; kakor znano, je od teh 244 vrlih, neustrašenih mož glasovalo za našega kandidata gosp. Robleka in le 123 za financarja Povaleja. Po-ljanci so šli iz lastnega prepričanja na volišče, a iz hribov večifta pod pritiskom za dr. Povaleja. Vsa čast Vam. vrli Št. Jurčani! Pokazali ste, da ste izomikani, napredni možje. Kmetje, držite se dobro! Vaša prava kmečka volja mora vsikdar in povsod prodreti! Ne vdajmo se! — ostani naše geslo tudi zanaprej! Proti narodnim volilcem je kmečka zveza zahtevala v Št. Jurju ob Taboru orožnike, ,.ker se je bati izgredov". Volilo pa se je od neodvisne strani popolnoma mirno, pač pa je glavni priga-njač dr. Povaleja s surovo silo napadel nekega priletnega (betežnega) kmeta in ga tako poškodoval, da je moral nemudoma k zdravniku. Seveda je roka pravice že trdo posegla po krivcu. Pripominjamo samo še, da je bil dotični surovež pri ustanovnem zboru kmečke zveze v Mariboru. Morda tudi uspeh ..krššansko-socijalnih kurzov" ?!? Dr. Povalej, vsaj sedaj ne bodite več nesramni ! Dr. Povalej je obelodanil v ,.Slov. Gosp." zahvalo svojim volilcem. v kateri pra\i med drugim, da je dobil Roblek ..neznatno" večino. Ker „Slov. Gosp." seveda ne omenja, koliko je dobil Roblek večine, si bodo njegovi ,.brumni bravci" mislili, da se je šlo za par glasov. Če dr. Povalej imenuje večino 1473 glasov ..neznatno", no Bog mu naj odpusti ta greh. Sicer je pa dobro, če si človek zna med jokom še korajžo delati. ..Slov. Gospodar" je v svoji zadnji številki, ko naznanja izid volitve, precej klavern in pobit. Korajžo si dela. češ. ..kmečka zveza" je mlada — iu vendar tak uspeh. Ej, ej! ime ..kmečka zveza" je res mlado, gospodje, ali stranka, kateri je sedaj slučajno ime kmečka zveza, je stara že desetletja in desetletja. Dolge čase ste nas pod raznimi imeni imeli v suženjstvu, pod jerobstvom, dolgo časa ste vladali nad našim ljudstvom, gospodje, Vaša stranka, stranka duhovske nadvlade nad narodom, je stara tisočletja. Zato pa si le delajte korajžo. da se ne boste ob treznem premisleku začeli jokati, ko boste videli, kako poka Vaše gospodstvo. ..Roparsko bando" imenuje ..Slov. Gosp." v svoji zadnji številki agitatorje za Robleka. Savinjski kmetje! Vi, ki ste žrtrovali čas in denar, da prodre Vaša kmečka misel, savinski kmetje, ki Vam je ponos veleval, da strmoglavite vsiljivca dr. Povaleja in da si izvolite vrlega, vsestransko sposobnega domačega moža za poslanca, Vi ste dr. Korošcu in njegovim ..roparska banda". Pom-nite. da Vas je imenoval duhovniški list ..Slov. Gosp." ..fakinažo" in ..roparsko bando". Z Zgornje Ponikve. (Zmaga je naša!) Nestrpno smo že vsi pričakovali tega za nas tako imenitnega dne. Stari možje se ne spominjajo takih volitev, kakor so bile 14. majnika na Veliki Pirešci. Kar v trumah so šli zavedni kmetje na volišče, oddat svoje glasove za svojega po svoji volji izbranega kandidata. Ubogi dr. Povalej! Sedaj se nam v resnici smilite, a pomagati Vam ne moremo. Saj vas nismo postavili mi za kandidata. Dali ste se lahkomiselno zapeljati od lažikmečke zveze. Ali niste prej vedeli, da kmečke zveze ni ustanovila ljudska volja? Kar ste iskali, to ste našli. Da kmetje ljubimo vedno bolj kmeta, nego financarja. je samoobsebi razumljivo. Kmetje smo pokazali sedaj dovolj jasno, da imamo tudi mi svojo voljo in da znamo misliti s svojo glavo. Zmaga nas sicer brezmejno veseli, a če bi tudi bil naš ljubljeni Roblek propadel, imeli bi vsaj zavest, da smo storili vsi svojo dolžnost. Te volitve nam ostanejo v vednem spominu. V posebno častnem številu so nastopili kmetje iz Zg. Ponikve. Kakor sedaj, pokazali bodemo vsakikrat svojo voljo, ob vsakih volitvah, tudi občinskih. Bilo je pač še nekaj kimovcev, ki pa pri tako slavni zmagi niti ne pridejo v poštev. Kaj pa je 65 proti 400! Mi jih le pomilujemo. — Živel Roblek! V občini Kalobje je bilo oddanih 156 veljavnih glasov; od teh je dobil Franc Roblek 91; Povalej 63 glasov, Vinko Vidmar pa 2 glasa. Na čast novoizvoljenega drž. poslanca se je na mnogih krajih streljalo. Navdušenje med ljudstvom veliko. Za narodni sklad so darovali: okrajni odbor narodne stranke na Vranskem 40 K; g. Franc Schaur. graščak v Brodeh, 10 K; štajerski slovenski odvetniški in notarski uradniki na shodu v Ljubljani dne 19. t. m. 14 K 20 v. Nešteto slučajev volilnih sleparstev in na-silstev imamo že z dokazili v rokah. Vse se izroči sodniji. Poživljamo pa somišljenike, naj nam nadalje še naznanijo vsak slučaj, ki ga izvejo. Sleparji in goljufi, ki pod krinko svete vere ropajo ljudstvu njegove pravice, naj zapadejo zasluženi kazni. Smola pri sleparstvu. V Starem trgu pri Slovenjem gradcu so bili duhovniki in njih pristaši nekoliko nerodni. Dokazalo se je, da je bilo oddano dva glasa več (za Robiča), nego je vseh volilcev. Ker je sleparija očividna, uvedla se je kazenska preiskava. Smola! Iz Št. Ilja pri Velenju. Dne 18. maja t. 1. je ugledna kmetica šla v Št. Ilj na ,.sv. misijon" in seveda tudi k spovedi. Pri spovedi jo vpraša misijonar: čujte. koga je pa Vaš mož volil, kristjana ali nekristjana? Ona odgovori: kaj, nista obadva kristjana? Misijonar: Ne, ali je volil klerikalca ali liberalca ? Ona zopet odgovori: kaj jaz vem, kaj je klerikalec ali liberalec?! Zopet jo vpraša, ali je volil onega, ki je v Velenji ali onega, ki je v Mariboru? Odgovor: ja, tistega je volil moj mož. ki je v Velenji, ker nam je že mnogokrat pomagal v tej ali oni stiski in ga poznava, odkar sva na svetu. Misijonar: sedaj pa ga Vi pregovorite. naj Robiča voli ali pa naj rajše doma ostane itd. — Žalostna je taka zloraba spovednice! Šmihel nad Mozirjem. Dne 9 maja ustanovila se je tukaj kmetijska podružnica c. kr. kmetijske družbe štajerske za župnije Šmihel. Mozirje, Belevode, Rečica in za kraja Letuš in Skorno. Načelnikom podružnice je bil soglasno izvoljen g. šol. vodja I. Pušenjak. njega namestnikom gosp. Ivan Cesar, posestnik v Mozirju, tajnikom in de-narničarjem pa g. Val. Rozoničnik, posestnik v Šmihelu. Podružnici je pristopilo dosedaj 85 udov. G. prof. Robič, kandidat lažikmečke zveze je obelodanil v „Slov. Gosp." zahvalo volilcem gor-njegrajskega, šoštanjskega in slovenjegraškega okraja. Čudno, ali ga marenberški okraj ni volil?! Ali pa je dobil tam tako malo glasov, da se mu še ne zdi vredno se zahvaliti?! In arveški okraj?! Saj je vendar tam dobil precej glasov! Veseli nas pa, da se je Robič podpisal kot »deželni odbornik". iz česar sklepamo, da vendar ne namerava odložiti tega mesta, kakor je s tem v volilnem boju grozil. Pr; v tako! Dela za nas Slovence je v Gradcu dovolj in s tem večjo silo se bo g. Robič lahko temu delu v prid Slovencem posvetil. Iz Dobrine. V naši občini (fara žetalska) se je oddalo za V. Žurmana rt o T3 2 TJ J2 C "bb 62 133 74 47 80 28 53 96 247 25 77 36 48 36 43 98 57 73 76 86 83 63 111 83 68 118 60 52 70 106 44 55 62 241 156 157 31 83 127 45 64 44 60 59 77 111 105 133 66 79 90 62 37 142 99 62 26 72 31 125 104 63 127 30 51 41 52 98 72 28 54 95 194 57 62 100 53 62 132 74 39 78 28 53 96 245 25 77 36 47 36 43 98 57 73 76 86 83 63 110 83 68 118 60 52 70 106 44 55 59 239 15* 137 31 83 126 45 64 44 60 59 77 111 105 132 66 79 90 61 37 142 99 62 26 72 31 123 104 63 126 30 51 41 46 96 72 28 54 94 192 57 62 98 53 II •£. cc aj cd g • o u "o 2 osfl 7 124 9 23 10 2 35 91 160 15 53 7 12 26 29 66 56 29 56 21 77 10 80 78 47 53 46 6 65 39 30 10 36 170 148 124 7 51 114 9 51 34 38 44 47 70 97 11 24 32 44 21 43 64 21 18 52 19 106 68 10 79 12 30 5 37 88 9 8 9 32 149 3 57 96 40 cj a _ sh © ~ "O ft O Is ® JS2 N "3 "g ja > £ s rt ® f rt > > 19 7 59 16 6 26 13 4 15 6 23 5 1 5 4 21 44 5 63 6 51 4 2 4 16 1 18 27 11 11 18 45 1 1 21 23 12 32 12 8 13 9 28 6 7 7 4 45 44 38 1 14 18 15 7 16 6 5 31 18 1 7 19 36 2 17 23 32 17 45 2 1 6 v- 3 bi ■ •—* ■s 3 o ^ O > ® 5 CO 5 o o« >N 36 62 1 1 63 4 1 24 32 5 10 11 1 15 2 2 25 17 49 13 28 3 33 3 34 5 21 5 12 3 9 4 1 2 7 6 1 33 1 113 38 1 2 2 36 85 8 4 3 6 3 4 35 46 11 2 3 8 63 3 22 30 26 7 2 H > I a g ^ sa TS ° "g* I ca -s ■ > «5 _ J2 »i "5 i3 rt, ca cs3 -S Razcepljeni dom dr. Jnrt 1 4 7 2 5 20 Ornig«vih flasov neveljavnih. 22 1 3 1 pajalik Breniičev 1 dom najprevaetnej-6ega kler. peteUna Žalec. Poročila se je dne 16. t. m. vrla žalska rodoljubkinja gospica Ljubica Lipold z gosp. F. Lipejem, trgovcem v Brežicah. Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva v Celju. Mi smo gotovo toliko liberalni, da nočemo braniti uradnikom c. kr. okr. glavarstva, da se tndi poslužujejo svojih političnih pravic in gredo na volišče. Odločno pa moramo protestirati, da bi se smeli politični uradniki udeleževati političnih in izzivajočih prireditev, kakor se je to zgodilo pri Marckhlovem „Facklzugu", ko je nek celjski politični uradnik korakal v sprevodu in nosil celo lampijon. — To je že vrhunec predrznosti, posebno od človeka, ki le iz usmiljenosti še uživa svojo službo, in mi zahtevamo od c. kr. okrajnega glavarstva, da poskrbi, da se v bodoče ne bodo več dogajali taki škandali, sicer si bodemo vedeli drugod pomagati. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju se pridružuje upravičeni zahtevi akademičnih društev ,.Triglava" in rIlirije" ter apelira v istem smislu kar najodločnejše na vse slovenske poslance, ki imajo stopiti v novi parlament, in naj si pripadajo tej ali oni stranki, da zastavijo vso moč svojega vpliva v to, da se čimpreje reši pereče slovensko vseučiliško vprašanje. Cenjenim volilcem mestne skupine lie-Ormož. Celje- Svota: 6054 3600 1205 1161 B. Ormoški okraj. 42 30 16 1 Vodranci 63 63 17 46 2 Frankovci 60 60 10 37 7 3 Velika Nedelja 107 107 56 11 40 4 Hardek 46 45 38 — 7 Za tolikšno zaupanje, ki ste mi ga izkazali pri državnozborski volitvi dne 14 t. m. se čutim dolžnega Vam tem potom se najpresrčnejše zahvaliti. Nismo sicer zmagali, a častno smo propali, zato pa v bodoče ne držimo križema rok, ampak poprimimo se krepko dela, stanovske organizacije, katera pot je edina, ki nas zamore pripeljati do zaželjenega uspeha in svojih pravic. Hvalo torej še enkrat in na delo! Celje, dne 20. maja 1907. Ivan Rebek. Častitim volilcem celjsko-vran-skega volilnega okraja! Na dan volitve združili ste se v zaupanju do mene in mi tako pripomogli do toli častne zmage. Prav iskreno in prisrčno se Vam zahvaljujem za Vašo naklonjenost, obljubljajoč Vam, da se hočem truditi, zastopati Vas po svoji vesti in vseh svojih močeh. Fran Roblek, državni poslanec. Slovenski kmetje šmarsko-ro-gaškega-kozjanskega okraja, ki ste upali dati 14. maja svoje glasove meni, kot neodvisnemu kmečkemu kandidatu in svojemu tovariša, sprejmite mojo najiskrenejšo zahvalo! Vaše veliko zaupanje, ki ste mi ga s svojimi glasovi izrazili, cenim tembolj, ker ste s tem dokazali svoj kmečki ponos in čut za poštenost, ter obsodili one brezvestne ljudi, ki so Vašim tovarišem z lažjo in obrekovanjem moje malenkosti vsilili svojega kandidata. Zavedam se, da mi je dal svoj glas cvet slovenskih naših kmetov, in to je moje najlepše plačilo. Dokazali smo, da vstajamo. Vštajajmo gotovo — v življenje svetlo, novo! Sv. Križ, 16. avgusta 1907. Vinko Žirman. Vrli kmetje ptujsko-ormoškega okraja! Iskreno zahvalo izrekam Vam vsem, ki ste brez strahu oddali svoje glasove v tako častnem številu meni kot poslanskemu kandidatu. Pokazali ste, da se tudi med Vami zbuja in širi slovenska zavest in kmečki ponos, in da se vzbuja tudi med Vami duh svobode in napredka, ki mora tekom let potom treznega, premišljenega narodnega, gospodarskega in prosvetnega priti do zmage. Vstrajajte v boju! 5 Hermanci 67 66 43 15 8 6 Jastrebec 36 36 8 28 7 Kog 84 .83. 22 55 6 - " " 8 Koračice 169 169 155 7 6 9 Hum 39 39 19 16 3 ' li t s • i"! r 1 i 10 Lanovci ■ 67 66 63 2 1 11 Litmerk 109 108 87 18 3 12 Mihalovci 69 69 61 6 13 Sv. Miklavž 119 119 64 48 7 ■ 14 Obrež 120 116 28 86 •2 . 15 Podgorca 109 107 37 66 4 16 Središče 210 210 9 196 4 1 ' 17 Pušenci 32 31 10 9 11 18 Runeč 86 86 70 14 2 19 Savci 84 82 ' 77 4 ■■;:■ — 1 20 Samuše 128 128 62 51 13 — 2 21 Šalovci 55 55 19 35 — — 1 22 Šardinja 148 148 129 13 5 — 1 23 Žerovinci 96 96 88 8 24 Sodinci 89 89 66 19 3 1 25 Trgovišče 50 50 47 1 2 26 Trnovci 120 120 94 23 3 27 VeliČane 73 73 59 13 1 28 Vitan 71 71 8 62 1 29 Vičanci 78 78 59 19 30 Bratonečice 112 112 108 3 1 31 B rebro vnik 164 164 138 22 4 32 Cvetkovci 79 79 39 27 12 Vkup 2925 1790 960 156 3 11 Rekapitulacija. Veljavni Absolutna glasi večina ^ 01 • Zadravec DrP1°J Jakob Josef Ornig Razcepljeni glasi: Vidmar, Peter Zadra- 5390 2165 1317 6054 8979:2 = 4489 3600 1205 1161 vec in drugi vkup 107 8879 2925 4490 1790 960 156 107 glasov. Vkup: 8979 5390 2165 1317 2165 Zadravec 1316 Ornig 107 razcepljeni gl 3589 Dr. Ploj je zmagal z 901 glasom večine. 4490 absolutna večina 3549 Zadravec. Ornig in razceplj. gl. vkup. = 901 S Častitim volilcem gornjegraj-skega, šoštanjskega, slovenje-graskega. inaniberškega in arveskega okraja! Iskreno zahvalo izrekam možem-volilcem, ki so kot svobodni možje brez strahu dali svoje glasove dne 23. maja meni in mi pripomogli do tako sijajne zmage. Vztrajajte, možje, v neumornem delu za napredek slovenskega ljudstva! Živela zmagovita ljudska volja! Velenje, dne 24. maja 1907. Vinko Ježovnik. veleposestnik in, državni poslanec. Spoštovani volilci brežiškega, sevniškega in laškega okraja! Iskreno zahvalo izrekam Vam, možje-volilci, ki ste neustrašeno vkljub silnemu pritisku stopili na volišče dne 23. maja in oddali kot svobodni in napredni možje glasove meni. Zmagalo je sicer nasilstvo nasprotnikov. Toda častno število ste združili vi, svobodni možje, na mojo osebo. Vztrajajte v boju za napredek in svobodo slovenskega naroda! Trbovlje, 24. maja 1907. Ferdinand Roš, veleposestnik in deželni poslanec. Gospodarski paberki. Ustanovitev čebelarskega društva za gornjegrajski okraj po krajevnem odboru narodne stranke na Rečici, dne 9. maja t. 1. Sklicatelj shoda g. Avg. Drukar prisrčno pozdravi v imenu narodne stranke vse navzoče. Predsednikom shoda bil je izvoijen g. Kle-menčič Ivan (Rečica), zapisnikarjem pa g. Terček Josip (Ksaverij). Po predsednikovem pozdravu dobi besedo potovalni učitelj g. Jurančič. V prav živih besedah govori poljudno, razumljivo in privlačno o zboljšanju čebelarstva. Vsak čebelar naj bi se ravnal po naslednjih točkah, ako hoče doseči pri sedanjih slabih letinah uspehe pri čebelarstvu. 1. Omisliti si mora dobre, za krajevne razmere pripravne panje. A sistemov je veliko, vse pa ni dobro. Predavatelj priporoča iz lastne skušnje avstrijski panj s premakljivim satovjem. 2. Vsak čebelar naj bi spoznaval natanko naravo bučel, njene škodljivce itd. 3. Nabavil naj bi si zraven svoje prakse še primerne knjige. Priporoči Janševi knjigi: Razprava o rojenju čebel" in ..Popolni nauk o čebelarstvu". '': 4. Marljivo naj bi prebiral „Slov. Čebelarja" in se tudi ravnal po navodilih, ki se mu tamkaj nudijo.! ..... 5. Potni shodi, katere čebelarji prirejajo, naj bi bili nekaki veseli izleti, in čebelarjev naj bi bilo na istih kakor čebelic po bujno cvetočem drevesu, kadar je na njem polno, sladkega medu. 6. Čebelarska društva ozir. podružnice so pa za vsakega čebelarja velikega pomena. Končno izrazi g. Jurančič željo, da bi društvo, ki se namerava ustanoviti, bilo močna podpora vsakemu čebelarju. ,.0 važnosti združitve čebelarjev" je govoril g. Peter Ručigaj (Bočna). Omenil je razne ugodnosti, ki jih bodo vži-vali v društvu združeni udje. Priporočal je razne čebelarske naprave, posebno orodja in sicer me-talnico (Schleudermaschine). katero bode društvo udom izposojevalo. :[ ; Govoril je obširno o skupni prodaji medu in voska po društvu in še marsičesa koristnega se je dotaknil ter za svoja tuintam prav šaljivo podana izvajanja vzbudil pri poslušalcih obilo smeha. Po konečni želji, naj pristopijo čebelarji marljivo k ustanovljenemu društvu — so zbrani čebelarji navdušeno zaklicali: ,.Živel Ručigaj!" " v novb ustanovljeno društvo so se vpisali vsi navzoči čebelarji in sicer 20 udov. Odbor sestoji iz sledečih čebelarjev: g. Peter Ručigaj (Bočna) predsednik, g. Klemenčič Ivan (Rečica) predsednikov namestnik, g. Josip Terčak (Ksaverii) tajnik in blagajnik, gg. Klemše Janez (Poljane) in Tlaker Anton (Št. Janž) odbornika. .. Po sklepu shoda sprožila se je še marsikatera dobra misel in se je izrekla zahvala tudi slav. okrajnemu odboru gornjegrajskemu za podarjeno podporo 50 K. Bil je lep dan in začetek delovanja v čebelarski stroki! Bog blagoslovi naše delo! Gnojišče mora biti zavarovano poleti pred solnčnimi žarki; če se razvija v njem preveč toplote, izgubi amouiak ter z njim največ redilnih snovi. Najboljše je krog gnojišča nasaditi drevesa, ki delajo senco, n. pr. kostanje in lipe. Svinjereja se izplača le po sledečem računu: Prašič, ki tehta 100 funtov, je goden za pitanje; čez 100 dni mora tehtati 225 do 250 funtov, vsak dan se mora zrediti za l1/4 do IV2 fanta ali pa še več. Prašiči, ki se ne rede tako, so napačno krmljeni, pri njih ne bo dobička. Vsakdanja krma sme veljati največ 40 do 45 vinarjev za žival. Dobro je žival stehtati vsakih 10 dni, da se krma premeni in zboijša, če se žival ne redi pravilno. Če mlade, šestmesečne prašiče krmimo preveč s koruzo, postanejo premastni in potem ne morejo rasti. Namesto koruze se priporoča za mlade pitance ječmen. S poskusi je dognano, da se prašič s 100 funti ječmena zredi toliko, kot s 120 funti koruze. Da prašiči rajši jedo, posebno če se menjava ječmen in koruza, treba je redno dajati nekoliko klajnega apna. Društvene vesti. Št. paveljska godba 30. maja t. 1. (ako deževno vreme v nedeljo 2. junija t. 1.) ob 4. uri popoldne vrtui koncert pri gosp. Sadniku ob Savinjskem mostu v prid šolskej kuhinji v St. Pavlu pri Preboldu. Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v nedeljo dne 26. maja t. 1. ob 10. uri predpoldne v Trbovljah (Vode) po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. PoroCilo odposlancev o zborovanju štajerskega ,.Lehrerbandau. 4. Predavanje: Kako naj podpira družina učiteljevo delovanje v šoli". 5 Slučajnosti. Pol ure pred zborovanjem pevska vaja v šoli. Pesmi št. 61. 64 65 iz Moli. pesm. I. K polnoštevilni udeležbi vabi vljudno odbor. Slovensko akad. društfo ^Slovenija" na Dunaju ima II. redni občni zbor dne 25. vel. travna 1907 ob pol 8. uri v društv. prostorih. Zaradi dLeložir»anja svojih izdelkov in tudi na obroke. Naročila se izvrše tekom 24 ur. — Priporočam se za obilen obisk. pojako nizkih cenah 72 -2-1 Štefan Strašek čevljarski mojster, Celje. ■Nadučitelj na deželi. 24 let ■star. se želi takoj poročiti z gospodično od 17-23 let staro, nekaj izobraženo, ki se razume na gospodinjstvo in ima premoženja 2000—3000 K. Oferte s sliko, samo resne, naj se blagoovlijo poslati na upravništvoNar. lista vCelju pod F. do 31. maja. Neuga-jajoče se vrnejo takoj. Diskretnost strogo zajamčena. •o na dobri legi. od kolodvora Brežice oddaljen za jedno uro, mereč tri orala, s stanovanjem za viničarja. proda zaradi bolezni Josip Grodler, Bpezina pri Brežicah. pošiljam še po starih cenah dokler je zaloge proti po-in poštnine prosto. V Amerikansko platno J trpežno za podlago | Slovensko platno vzetju Kos 12 m K 3 90 Kos 25 „ „ 7-80 Kos 12 m K 4-60 Kos 25 „ „ 9 30 / trpežno za pe"rilo Kos 12 m K 5-10 1 Družinsko platno Kos 25 „ „ 10-30 J mehko in zelo trpežno Kos 12 m K 5-30 \ Gorenjsko platno Kos 25 „ „ 10-80 / debelo in zelo močno Kos 12 m K 6-10 \ Hribovsko platno Kos 25 „ „ 12-30 ) debelo in zelo močno Kos 12 m K 6-30 1 Domestik platno Kos 25 „ „ 12 80 I fino in trpežno Kos 12 m K 7-20 \ Samostansko platno Kos 25 „ „ 14-80 j fino in posebno trpežno Trgovska hiša manufakturnega in modnega blaga na drobno in debelo. R. STERMECKI, ... v hiši slovenske posojilnice. .*. Vzorci za ženske in moške obleke zastonj. Celje Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. sVincttiHi peresa peresniKi radirKe KametičKi tablice gobice črnilo Traovske kniiae v vseh velikostih Crtane _—-' a z eno ali dvema kolonama. v papir, platno, gradi, ali pol nsnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitnin-ske zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Častna zaloga šol. zVezKoV in risanH. Papirnate vreče vseh velikosti po origi" nalnih tovarniških cenah Štambilje PeCatu^i- Tionete- (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. Rnnicnirp nmetne. pokrajinske in s cvetlicami UUpi9llll.c 0(j najpriprostejše do najfinejše. Albumi za slike, dopisnice in poezije. (2) is Zavitke za urade v vseh velikostih. PAnilfi za tiskovine in pisarniške potrebščine UgIIIKI g0 brezplačno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Darujte za „NAR0DNI SKLAD"! Catešlje toplice na Kranjskem, pol ure od žel. postaja Brežice (Rann) z vozom, pol ure od žel. postaje Dobeva peš hoda. Akrathotherma prve vrste, toplote 40—43° H vplivajo eminentno proti pro-tinu, mišični in čEenski revmi in njih posledičnim boleznim, kakor tndi nevralgiji, kožnim boleznim in ranam, kroničnemu materničnemu datJT?8": 8 Stanovanja iti Kopalistsi bazeni kim higijeničninim zahtevam. Gostilno je prevzel novi oštir, ki bo skrbel za dobre jedi in pijače, tako da bodo tndi v tem J. StPaŠek. oziru gosti zadovoljni. — Kopališki zdravnik - Vsa nadaljna pojasnila daje kopališko oskrbništvo toplic, p. Brežice. NAJNOVEJŠA IZNAJDBA! zamore se lahko in : naglo pogasiti le s lffelik požar Smekalovimi brizgalnicami z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! R. A. Smekal, Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in go-======== spodarskih strojev ter motor-mlinov. ===== Odplačevanje na obroke 5353 m <29 odlikovanj! m By3IS nia Ells ni: n dobra brizgalnica bode vinogradnik le, ako se poslužuje vseh pripomočkov za odstranjenje peronospore. Ne samo prava zmes galice in apna je k temu in take oddaja vinogradnikom 1 n:______________— po znižanih cenah ------------------------"-- ——-------— Trgovina z železnino „MERKUR", P. Majdic, Celje ter priporoča vse druge poljedelske stroje kakor mlaiilnice, geplje, čistilnice, stroje za košnjo in sušenje krme iz prvih tovarn zanesljivo najboljše kakovosti po najnižjih cenah. Za stavbeno sezijo: traverze, železniške šinje, cement, cevi iz kamenščine, strešna lepenka, trstina. vodovodne naprave in cevi, pocinkana pločevina za kritje streh, strelovodi itd. — Najbolje kose, za vsak komad se jamči. 4—i Slls niš Sika iJ 51 EDINA SLOVANSKA DELNIŠKA ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA Najugodnejše in najcenejše zavarovanje: a) Za slučaj smrti. b) Za slučaj smrti in doživetja. c) Zavarovanje dote in oprave nevest. d) Moderno zavarovanje s sočasnim obrestovanjem rseh vlog. e) Moderno zavarovanje 8 sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti. f) Najrazličnejše kombinacije zagotovljenja pokojnine. Najboljši zavarovalni pogoji: a) Zavarovani znesek se izplača popolnoma tudi v slučaju samomora, dvoboja, če je bilo zavarovanje dve leti brez prestanka v veljavi. b) zavarovalne listine ne zapadejo, če so tri leta v veljavi, in če ni nanje podano posojilo. c) Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane zavarovalnine zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom treh mescev obnoviti, to obnovljenje ni odvisno od zdravstvenega stanja še živečega zavarovanca. d) Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družba posojila za zmerne obresti. e) Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzemši samo vojake po poklicu in osebe, ki izvršujejo vojaško službo pri mornarici) takoj od začetka in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno vštet. PRVA ČEŠKA a SPLOŠNA DELNIŠKA S DRUŽBA ZA ZAVAROVANJE NA ŽIVLJENJE Okrajni zastopnik v Celju je gosp. Terček Alojzij, Scliillerjeva ulica št 3 •v Mavibopu je gospod Toinažič Ivan, Tegetthofova uliea 10 ■v Sv. Lenartu tr Slov. gor. je gospod Zemljič Josip v Brežicah je gospod Holy Josip. 99 99 59 55 99 99 .Mij-u-uruijij-j-iririrju1 iti-ij-!'!"!'"*»-•*•"'** —*** '"* ........» ■«■ - ju-_rv.ru'____'.J J r r.--.- -_■_-_----rjv.~------- ---------"".....».i« — .«, o— 15 O IS