LETO Lil, št. 22 PTUJ, 3. JUNIJ 1999 CENA 120 tolarjev |
TA TEDEN / ta teden
Kljub pogostim padavinam je prva košnja že na varnem.	Foto: M.Ozmec
PTUJ / prvič poplavljena tudi bolnišnica
Voda zalila vse kletne prostore
Petkovo neurje z dežjem in točo je močno prizadelo tudi ptu-
jsko bolnišnico, ki v dosedanjih poplavah nikoli ni bila
prizadeta.
Kot je v soboto povedal dire-
ktor Lojze Arko, so bili popla-
vljeni praktično vsi deli oziro-
ma oddelki bolnišnice, ki imajo
prostore v kleti. Voda je zalila
porodni oddelek, energetski
blok, garderobe, dializo, kotlo-
vnico, centralno kuhinjo, fizio-
terapijo, transfuzijo in del leka-
rne. Bilo je je praktično do ko-
len, pri njenem odstranjevanju
pa so pomagali vsi, ki so bili v
času neurja v službi, pridno so
pomagali tudi zaposleni iz čisti-
lnega servisa CSM, prišli pa so
tudi skoraj vsi predstojniki
oddelkov.
Podatke o škodi v bolnišnici
še zbirajo.
MG
Takšna je bila fizioterapija ptujske bolnišnice, ko je
odtekla voda
2
četrtek, 3. junij 1999 ■ TEDNIK
i* ^h
PTUJ / okrogla miza o ptujskem turizmu
Nov zagon?
Sedmega junija bo ob 14. uri v dvorani mestnega kina v Ptuju
okrogla miza o strategiji in nadaljnjem razvoju turizma v Ptu-
ju. Na njej se bodo pogovarjali tudi o ustanovitvi lokalne tu-
ristične organizacije, pridobitvi statusa turističnega območja
in uvedbi članarine, kot govore določila zakona o pospeševan-
ju turizma, ki je občinam in vsem lokalnim skupnostim
naložil posebno vlogo pri razvoju turizma. Poleg tega predvi-
deva posebne namenske vire za (so)flnanciranje pospeševanja
turizma na lokalni ravni ter še druge ukrepe, ki prav tako
lahko bistveno prispevajo tudi k uresničevanju strategije raz-
voja turizma v Ptuju.
Okroglo mizo sta pripravila
mestna občina Ptuj in lokalna raz-
vojna iniciativa z namenom, da se
ugotovi stanje, sprejme strategija
za naprej in na njeni osnovi posa-
mezni izvedbeni dokumenti. S
strokovnimi prispevki bodo sode-
lovali Peter Vesenjak iz podjetja
Hosting, ki je vodilo dela pri pro-
jektu izdelave strategije, njegovo
operativno pripravo, koordinacijo
in izvedbo, predstavil pa bo tre-
nutne razmere v ptujskem turiz-
mu in strategijo njegov^a na-
daljnjega razvoja ter govoril tudi o
oblikovanju skupnega turis-
tičnega območja; Branko Bru-
men bo predstavil vlogo GIZ Poe-
tovio Vivat v procesu preobliko-
vanja v lokalno turistično organi-
zacijo; Albin Pišek bo govoril o
delovanju društev v bodoči lokal-
ni turistični organizaciji; Andreja
Črešnjevec bo predstavila mla-
(^nski turizem v Ptuju; dr. Štefan
Celan in mag. Aleš Gačnik o raz-
vojnih priložnostih na področju
turizma; Stane Napast bo pred-
stavil pogoje za razvoj turizma z
vidika prostora; dr. Marjeta Cig-
lenečki bo predstavila vlogo kul-
turne dediščine pri oblikovanju
turistične ponudbe Ptuja, Janez
Rižnar pa o članarini v bodoči lo-
kalni turistični organizaciji. Na
okroglo mizo so vabljeni vsi, ki
tako ali drugače sodelujejo pri
oblikovanju ptujskega turis-
tičnega proizvoda, ter občani, ki
lahko s svojim delovanjem oziro-
ma odnosom do te dejavnosti na-
redijo veliko za pozitivno klimo
za razvoj te dejavnosti.
Zdajšnje razmere na področju
ptujskega turizma so vse prej kot
rožnate. Kot navajajo glavne ana-
litične ugotovitve, ima mesto s
svojo okolico le 344 stalnih ležišč
v 136 sobah in 110 kampimih
mest, kar je skromnih 0,9 odstot-
ka vseh osnovnih nastanitvenih
zmogljivosti v Sloveniji. Njihova
povprečna zasedenost je le 31-od-
stotna, s 49023 nočitvami je lani
Ptuj dosegel le 0,78-odstotni delež
vseh turističnih nočitev v Slove-
niji, od tega jih je bilo več kot 80
odstotkov ustvarjenih v Termah
Ptuj. Po gostinski ponudbi je Ptuj
v povprečju kakovosti, saj je po-
nudba neizrazita in ne izstopa ter
ne zadovoljuje zahtevnejših gos-
tov. Podatki o izletniškem turiz-
mu pa kažejo, da Ptuj letno obišče
med 50 in 80 tisoč obiskovalci ozi-
roma izletniki (številka temelji na
podatkih o obisku Pokrajinskega
muzeja Ptuj in vinske kleti). V
tem trenutku je torej Ptuj prepoz-
nan kot izletniško mesto in od
oblik izletniškega turizma je v
največji meri odvisen tudi priho-
dek iz turizma. Sicer pa naj bi bil
ptujski turizem po stopnji razvi-
tosti (turistični promet in razvi-
tost turističnih zmogljivosti) ne-
kje med 20. in 30. mestom med
vsemi občinami v Sloveniji. Leta
1992 je bil naše cilj, da v nekem
obdobju dosežemo peto mesto v
Sloveniji in da Ptuj postane eden
od turističnih simbolov. V pov-
prečju turist med bivanjem v Ptu-
ju porabi borih 2653 tolarjev, kar
je dokaz več, da svojih danosti ne
znamo prodajati. Več pa bo po-
trebno v bodoče narediti tudi pri
vsebinskem delovanju GIZ Poeto-
vio vivat, zlasti še pri razvoju in
oblikovanju ter trženju novih tu-
rističnih programov.
Nadaljnja razvojna prizadevanja
Ptuja na področju turizma naj bi
šla v smeri oblikovanja turis-
tičnega območja, ki bo prepoznav-
no s ponudbo stacionarnih in iz-
letniških turističnih storitev ter
bo imelo unikatno in tudi dolgo-
ročno uspešno turistično ponud-
bo in ki bo v naslednjih petih le-
tih privabilo za skoraj enkrat več
stacionarnih gostov kot doslej, ko
jih je letno v povprečju le okoli 16
tisoč. Število nočitev naj bi se v
tem obdobju povečalo na 110
tisoč, prav tako potrošnja gostov
za slabega tisočaka, nočitvene
zmogljivosti pa naj bi bile v pov-
prečju zasedene vsaj 50-odstotno.
Prav tako se načrtuje povečanje
osnovnih turističnih nastanitve-
nih zmogljivosti s sedanjih 344
ležišč na 810. Ciljne skupine gos-
tov naj bi bile družine, obiskoval-
ci ob koncu tedna, upokojenci in
drugi kot počitnikarji, športniki
in rekreativci, izletniki in tisti,
bodo iskali storitve zdravilišj^^
preventive ter bodo v glavnem
Slovenije, Hrvaške in Avstrije. V
prvem obdobju uresničevanja
strategije bodo vlaganja usmerje-
na v spodbujanje in dodaten raz,
voj finančno manj zahtevnih de-
lov turistične ponudbe. Te so ve.
zane na izletnike, obiskovalce pri.
reditev in kulturne dediščine.
Druga faza je vezana na večje dol.
goročne investicije, vezane
predvsem na razvoj Term. Seveda
pa strategije ne bo mogoče ure-
sničiti, če se ne bodo bolj kot dos-
lej povezali ključni nosilci razvoja
turizma v Ptuju: mestna občina,
GIZ, Terme Ptuj in drugi s turiz-
mom najtesneje povezani gospo-
darski subjekti. To usklajevanje
pa bi moral prevzeti GIZ Poetovio
vivat, ki so mu naložili, da bo iz-
vajalec in koordinator strategije.
Podatki torej kažejo, da ptujski
turizem v zadnjih sedmih letih,
ko naj bi uresničevali prejšnjo
strategijo razvoja turizma, ni na-
redil kvalitetnega preskoka in to
kljub obetavnemu začetnemu za-
gonu. Dejstvo je, da se ključni no-
silci razvoja turizma niso znali
med seboj dogovoriti in sporazu-
meti o tem, kaj bodo s svojo dekla-
rativno opredeljeno prednostno
razvojno dejavnostjo počeli. De-
nar bojda je, sicer ne bi povsod v
Sloveniji, kjer razvijajo turizem
kot prednostno dejavnost, ambi-
ciozno investirali. Zgledi so pre-
cej blizu.
MG
Ptujske terme bodo tudi v bodoče generator razvoja ptuj-
skega turizma.	Foto: i\/lajda Goznik
DORNAVA/tudi letos občinski proračun ne
bo zadostoval potrebam
Modernizirali bodo
11 km kraievnilt cesf
Svetniki so na zadnji seji z manjšimi pripombami sprejeli letošnji proračun. Svetniki so
ugotovili, daje denarja v proračunu tudi letos manj, kot bi ga potrebovali, saj imajo veliko
projektov na področju infrastrukture, prav tako pa imajo potrebe na področju malega go-
spodarstva, kmetijstva, zelo množično je tudi društvena ter športna dejavnost.
Nato so svetniki potrdili premoženjsko bilan-
co za lani, nekaj časa pa namenili projektom za
gradnjo infrastrukture v občini Dornava. V
kratkem bodo asfaltirali in uredli 11 kilome-
trov krajevnih cest, ki so zelo pomembne za
tamkajšnje prebivalce, dokončati morajo
gradnjo vodovoda ter druga začeta dela. Potrdi-
li so tudi predsednike ter člane gradbenih od-
borov.
Župan Franc Šegula je svetnike seznanil, da
bo prizidek k osnovni šoli končan do jeseni, v
njem pa bosta telovadnica in učilnica. Za opre-
mo v telovadnici so izbrali Elan. Zupan je opo-
zoril, da z mestno občino Ptuj kljub večkratni
prošnji niso dosegli nobenega dogovora za ure-
ditev šolskega okoliša, zato je ptujskemu župa-
nu dal ponovno pobudo za rešitev tega proble-
ma.
Ker občina Dornava po novem praznuje
občinski praznik 14. junija, so se dogovorili o
poteku praznovanja. Letos se bo zvrstilo več
športnih in drugih družabnih prireditev.
Sklepna slovesnost bo v nedeljo, 13. junija.
Svetniki so med številnimi pobudami pove-
dali, da je zadnje vodno neurje povzročilo pre-
cej škode na njivah v Žamencih, Strejacih in
Dornavi. Ob koncu so sklenili, da bodo obiska-
li vse kraje v občini.
MS
TRNOVSKA VAS / 5. seja občinskega sveta
Za polMine funk€tonarje
1,3 milliona tofar/ev
Minuli četrtek so se na svoji 5. redni seji sestali svetniki občine Trnovska vas. Največ časa
so namenili obravnavi osnutka pravilnika o plačati občinskih funkcionarjev in nagradah
članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov in povračilih
stroškov ter obravnavi vlog za potrditev javnih del.
Po potrditvi zapisnika 4. seje in točki pobude
in vprašanja* kjer je župan Kad Vurcer izrazil
pobudo vaščanov Sovjaka o spremembah
načrtovane modernizacije ceste, so svetniki
sprejeli sklep o financiranju političnih strank,
ki imajo svoje predstavnike v svetu. Sejo so na-
daljevali z obravnavo osnutka pravilnika o
plačah občinskih funkcionarjev, nagradah in
povračilih stroškov. Po poročilu komisije za vo-
litve in administrativne zadeve, ki ga je predsta-
vil svetnik Franc Pukšič, naj bi vse plače, na-
grade in stroški v letu 1999 bremenili občinski
proračun le za slab odstotek in pol oziroma
1,300.000 tolarjev.
Svetniki so na svoji zadnji seji potrdili vaški
odbor za Trnovski Vrh in komisijo za elemen-
tarne nesreče. Za predsednika so imenovali Ja-
koba Manfreda. Imenovali so tudi Člana v svet
območne izpostave sklada za ljubiteljske kul-
turne dejavnosti; funkcijo so zaupali županu,
hkrati tudi predsedniku prosvetnega društva,
Karlu Vurcerju.
Po krajši razpravi so potrdili pogodbo in grad-
beni odbor za modernizacijo ceste na Trnov-
skem Vrhu, prav tako predlog odloka o uporabi
občinskega grba in zastave. Glede prodaje
občinskih poslovnih prostorov za potrebe vete-
rinarske ambulante ZAK so svetniki sklenili,
da prodaja ni izključena, vendar bodo o tem še
razpravljali.
Daljša pa je bila obravnava vlog za potrditev
javnih del za deset občanov. Na pobudo svetni-
ka Ivana Lovrenciča so svetniki sklenili, da jim
ponudnik delavcev preko javnih del maribor-
ska Vita na eni prihodnjih sej temeljiteje pred-
stavi ekonomske učinke in celoten program
usposabljanja ter realne možnosti samozaposlo-
vanja občanov.
Proti koncu seje so sprejeli še sklep o progra-
mu priprav sprememb prostorskega plana, raz-
pravljali pa so tudi o predlogu za razglasitev
domačije v Trnovski vasi 21 za nepremični kul-
turni spomenik. Gre za leseno, "cimprano", s
slamo krito hišo iz leta 1787.
AK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor. Franc Lačen.
Uredništvo. Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda,- Oiiver Težak,
Tt 041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj;
v (062) 749-34-10, 749-34-15,
749-34-37; faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.360 tolarjev, za tujino 12.720 to-
larjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike
Slovenije št 23/58-92 z dne
12.2.1992 se šteje Tednik za
izdelek informativnega značaja iz
13. točke tarifne številke 3, za ka-
terega se plačuje petodstotni da-
vek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
vvvvvv. radio-tednik. si.
E-pošta:
nabiralnik&radio-tednik. si
tednik mmis.net
DORNAVA / aokoncali
gradnjo pločnikov
Liikarii sadili rože
Pred časom so v Dornavi končali izgradnjo pločnikov in obno-
vo javne razsvetljave. Tako je kraj dobil povsem drugačno -
lepšo podobo.
Člani tamkajšnjega zelo aktivnega turističnega društva Lukari, ki
skrbijo za urejenost kraja, so po vasi uredili cvetlične grede in jih
zasadili z rožami. Zelo razveseljujoče je, da se zelo množično ude-
ležujejo tovrstnih delovnih akcij tako pri negi čebule kot za druge
dejavnosti.
MS
SV. TROJICA / 15. krajevni praznik
Ob prazniku vodovod v Oseku
Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so se v nedeljo iztekle prireditve v počastitev 15. krajevne*
ga praznika. Ob številnih kulturnih in zabavnih srečanjih je bil letošnji praznik še posebej slo*
vesen za vaščane Oseka, kjer so v petek, 28. maja, odprli novih 5 tisoč metrov vodovoda, vodt
pa je dobilo 32 gospodinjstev. Izvajalec del - Mariborski vodovod - je prvo fazo gradnje >
pomočjo krajanov Oseka uspel dokončati v dogovorjenem času. Investicijo, vredno nekaj vej
kot 30 milijonov tolarjev, so z okoli 10 milijoni tolarjev sofinancirali tudi krajani. Vodovod
odprl župan občine Lenart Ivan Vogrin.
V soboto pa je bila v kultur-
nem domu pri Sv. Trojici še
slavnostna seja KS in društev,
na kateri so podelili priznanja
društvom, soorganizatorjem
letošnjega krajevnega praznika.
Ob tej priložnosti so predali na-
menu tudi žig Pomurske pla-
ninske transverzale in podelili
turistični nagelj KS za lepo ure-
jeno okolje, ki ga je prejel Rudi
Črnec za obnovljeno staro hišo
za gostinsko-turistične namene,
v kateri bodo tudi prve nočitve-
ne kapacitete v kraju.
AK
Kmalu prve nočitvne kapacitete pri Sv. TrofCKs^^
tednik - četrtek, 3. junij 1999
3


SEST LET PRODAJALN PETUA
fr^odjetje Petlja bo tudi letos organiziralo srečanje kupcev, ki
nakupujejo v prodajalnah Petlja. Ves junij bodo potekale
okcijske prodaje, degustacije, promocije in predstavitve posa-
meznih izdelkov. Vrhunec aktivnosti bo Petljin dan 24. junija
od 18. ure dalje pred prodajnim centrom Petovia ob Dravi.
Ob tej priložnosti bo tudi žrebanje vseh kuponov, ki jih bodo
kupci v Petljinih prodajalnah dobili za nakupe v tem mesecu.
Podelili bodo sto nagrad.
NALOŽBENA DEJAVNOST MOVE IB
Nova Ljubljanska banka je 1. junija na Dunaju podpisala s
konzorcijem 20 tujih bank pogodbo o najemu srednje-
ročnega sindiciranega posojila v višini 55 milijonov evrov.
Namenili jih bodo za naložbeno dejavnost banke. Omenjeno
posojilo je že šesto tovrstno posojilo, ki ga je NLB najela na
mednarodnem trgu kapitala v zadnjih"letih.
NA TV KANALi $€ PTUJ
Jutri zvečer ob 20. uri bo zanimivo tudi na kanalu Šolskega
centra Ptuj (S 03 ali kanal 82 - kanal krajevne skupnosti).
Ogledali si bomo lahko vrsto zanimivih prispevkov, ki so jih
pod mentorstvom Miša Potočnika pripravili učenci osnovnih
šol in dijaki Šolskega centra Ptuj. Učenci OŠ Ljudski vrt bodo
pokazali, kaj vse raste na naših travnikih, film so posneli sku-
paj z Vekoslavom Lašičem. Nataša Korenjak bo predstavila
ptujski legendi o Atili in Groharjevi kazni. Dijak Miha Pešec bo
na šaljiv način predstavil značilen šolski dan. Pridelavo biopli-
na iz bioloških odpadkov v Ptuju, ki poganja električne gener-
atorje, bosta predstavila dijaka Tomaž Munda in Matej Lah.
I Ekonomci so ponovno presenetili s Partljičevo gledališko
predstavo Politika bolezen moja, gimnazijci pa so gledališko
predstavo pripravili v angleškem jeziku.
KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Ma programu je glasbena oddaja Naj spot. Čuki bodo
«predstaviii novi spot, nastopile pa bodo še druge slo-
■ venske in tudi nekatere tuje glasbene skupine. Ogledali pa si
bomo lahko tudi poljudno oddajo Kako biti zdrav in zmagova-
i'
I	Pripravila: MG
hdlmbpr/ S£...
^^ DJ®^^ mestni župan za-
i^j na^^ pisanja o golf ja-
^/j (ne i^knjah) odpovedal ot-
Jmvtn le-teh. Morda se še
f^mni filma: "A s' ti tud' not
^dur
DA je tudi voda v Ptuju
hmmen. Oh neurjih teče
Navzgor, na primer v klet bol-
nišnice.
... DA so se mestni svetniki
sestali prvi delovni dan po neur-
in sklenili, da kaj takega v
^estu v prihodnje strogo prepo-
vedujejo.
... DA se je videmski župan
^(i gasilskem tekmovanju pre-
begnil v spodnjem delu, pod ka-
mnom. Le kako bo potemtakem,
^^ez kondicije, obdeloval
bloški vinograd?
... DA pa SI je Herr župan
^huh vsemu šel pogledat ureje-
nemških gramoznic. Tako
^begne tudi v njegovi občini nas-
Zentrum".
■E^Sto^^o v državi popla-
m pogoste poplave vode.
Pa se na sejem "Voda '99" nihče
ne spomni.
DA v naslednjem stoletju
napovedujejo vojne zaradi vode.
Slovenija ima srečo v nesreči in
lahko (p)ostane oaza miru.
... DA so si v Stopercah izmis-
lili novo tekmovalno disciplino -
žaganje ploha na cilj. Menda je
disciplina podobna boksu na
200 metrov.
VIDI SE ...
„. DA sta bivši in sedanji dor-
navski župan sadila rožice. Če
sta si ob tem nalila ta boljšega,
so bile tudi besede rožice. Po
pravilu: če piješ dobrega, si
dobre volje in razigran, po sla-
bem pa boli glava.
PTUJ / s 6. seje mestnega sveta
Veije plaie za svetnike?
Ptujski mestni svetniki in svetnice so v okviru šeste seje sve-
ta, za katero je bilo pripravljenih 14 točk dnevnega reda,
razpravljali tudi o poročilu o petkovem neurju s točo na
območju mesta Ptuja, kjer je po prvih podatkih nastalo za
okrog 150 milijonov tolarjev škode. Popis škode še poteka,
nekateri pa je iz takšnih ali drugačnih vzrokov niti ne želijo
prijaviti.
Kot je poudaril župan, bo
potrebno ugotoviti, kaj je razen
naliva še povzročilo dodatne zap-
lete. Strokovnjaki namreč do seje
tega poročila še niso pripravili.
Delajo pa na tem, da bi pripravili
kratkoročne in dolgoročne ukre-
pe, ki naj bi v bodoče preprečevali
večje škode ob vdorih vode. Delati
bo potrebno hitro, saj je junij me-
sec, ko je pričakovati še kakšno
ujmo. Ker je bilo vode preveč, kot
jo je lahko komunalna infrastruk-
tura prenesla, je prišlo do razlitja
meteorne vode v okolico. Se je pa
tokrat izkazal že poglobljeni le-
vobrežni jarek, tako da na
območjih, kjer smo bili priče pop-
lavam še lani novembra, teh več ni
bilo. Prišlo pa je do močnega izlit-
ja vode na Tratah, predvsem zara-
di neočiščene struge Grajene. Več
svetnikov je v ponedeljek opozori-
lo, da bo Grajena glede na obsto-
ječe načrte novogradenj v bodoče
še večji problem, zato bo potrebno
temu vprašanju oziroma nasploh
poseljevanju ob vodotokih posve-
titi posebno pozornost.
Milan Kirže (ZLSD) se je zavzel
za čim hitrejše urejanje hudourni-
kov in čim prejšnjo ureditev ceste
proti Mestnemu vrhu. Svetnica
Marija Strelec (SKD) se je zavze-
la, da se uresniči celoten projekt
obnove levobrežnega drenažnega
jarka, do sedaj je bila namreč
končana prva etapa, območje, ki
ga ogrožajo visoke vode Grajene,
pa bo poplavno varnejše, ko bo
realiziran celoten projekt do obs-
toječega betonskega korita na
Tratah. Ostaja pa dejstvo, da bo
ureditev kanalizacije za mestno
občino eden največjih investi-
cijskih zalogajev v prihodnjih le-
tih, ker bo potrebno popraviti
tudi napake iz prejšnjih let.
Svetnik Slavko Brglez (SLS) je
v ponedeljek vprašal, zakaj na
šesto sejo sveta ni uvrščena
gradnja ptujske obvoznice; to je
bil namreč predlog na prejšnji seji
sveta. Pri tem je ponovil že
izrečene besede, da je varianta ob-
voznice čez naselje in jezero
zločinska. Več o gradnji ptujske
obvoznice bo znanega po torkovi
seji na ministrstvu za okolje in
prostor, na kateri so sodelovali
tudi predstavniki mestne občine
Ptuj. Miroslav Letenja (SNS) se
je zavzel za javno predstavitev
gradnje ptujske obvoznice, župan
Luci pa je ob tem povedal, da ni
nobene ovire, da o tem ne bi razp-
ravljali na junijski seji.
Anko Ostrman (ZLSD) je zani-
malo, zakaj ni bilo napovedanega
posveta o problematiki starega
mestnega jedra, če je bil ta napo-
vedan za maj. Pri tem se je zavze-
la, da v bodoče ne bi sprejemali
sklepov, za katere vemo, da jih ni
mogoče uresničiti. Zanimalo jo je
tudi, kako je z ureditvijo ribnika
Ljudski vrt. Emil Mesarič (LDS)
je predlagal, da pristojne službe v
občinski upravi nemudoma spel-
jejo postopek za postavitev pro-
metnega režima z maksimalno do-
voljeno hitrostjo 10 km na uro na
območju Slomškove ulie. Slo-
venskega trga in Prešernove ulice,
da bi tako omogočili lastnikom lo-
kalov na tem območju, da bi pri-
dobili dovoljenja za postavitev po-
letnih vrtov tudi čez cesto, ulice
in trgi starega mestnega jedra pa
bi s tem obogatili ponudbo. Mitja
Mrgole (DeSus) je predlagal, da
naj bi se na novo urejeni del
Trstenjakove ulice preimenoval v
Vinarski trg. Zaradi petkovih
poplav, predvsem pa ker se je po-
tok Grajena ponovno prelil pri
vrtnariji na Tratah, je Konrad
Rižner (LDS) predlagal, da se
dela pri regulaciji Grajene nadal-
jujejo v smeri proti izviru takoj po
zaključku del pri levobrežnem
kanalu. S tem predlogom
soglašajo tudi drugi svetniki
mestnega sveta iz četrti Jezero.
Projekti so narejeni, izvedba pa bi
v precejšnji meri vplivala na to, da
Grajena v bodoče več ne bi pop-
lavljala in s tem ogrožala Ptuja.
Proti pričakovanju so svetniki
in svetnice v ponedeljek hitro
končali razpravo o osnutku spre-
memb in dopolnitev poslovnika
mestnega sveta. Uskladitev je bila
potrebna zaradi spremembe zako-
na o lokalni samoupravi, pa tudi
zaradi nekaterih sprememb in do-
polnitev statuta mestne občine.
Večji oziroma pomembnejši del
sprememb se nanaša na ukinitev
funkcije predsednika sveta, zaradi
česar je bilo potrebno na novo
urediti način dela in povezavo
med županom in mestnim sve-
tom. V razpravi so bile sprejete
tudi nekatere pripombe statutar-
no-pravne komisije, med drugim
tudi, da se zahtevnejši akti lahko
na seji mestnega sveta obravnava-
jo tudi kot delovno gradivo. Po
sprejemu predloga sprememb in
dopolnitev poslovnika mestnega
sveta pa naj se pripravi čistopis
poslovnika.
Svetniki že nekaj časa čakajo na
čistopis statuta mestne občine.
Prejeli naj bi ga na junijski seji.
JE PTUJSKO
JEZERO NARAVfslA
ZI^AMENITOST?
Veliko več dela kot s poslovni-
kom so imeli ptujski svetniki in
svetnice na šesti seji z osnutkom
odloka o razglasitvi naravnih zna-
menitosti na območju mestne
občine, ki so ga hoteli vrniti v fazo
delovnega osnutka - tudi zato ker
so šele na seji dobili v vpogled
varstveni režim, to je seznam
omejitev, prepovedi in pogojno
možnih dejanj, posegov ali gra-
denj na območju naravne
dediščine, ki ima cilj, da se ohra-
nijo njene lastnosti in celovitost.
Nekateri, kot na primer odbor za
družbene dejavnosti, ob razpravi
niso imeli kartografske pregledni-
ce z vrisanimi označbami na-
ravnih znamenitosti. Nekateri pa
so imeli tudi pomisleke, ali je ta
odbor sploh pristojen za razpravo
o tem odloku, ker naj bi bil
matični odbor le odbor za okolje,
prostor in gospodarsko infra-
strukturo. Pri pripravi predloga
odloka bodo upoštevali pripombe
iz razprave, s tem da svetniki
pričakujejo tudi mnenje Zavoda
za naravno in kulturno dediščino.
Še vedno pa imajo pomisleke tudi
glede ptujskega jezera, kot na pri-
mer svetnica Lidija Majnik
(LDS), ali je naravna znamenitost
in ali ne. Če ga tako opredelijo, so
prepričani, da ga ne bo moč upo-
rabljati v turistične namene v ob-
likah, kot si jih zami-šljajo
pripravljale! strategije nadaljnjega
razvoja turizma v Ptuju.
Precej pa je svetnike na šesti seji
zaposloval osnutek pravilnika o
plačah občinskih funkcionarjev
in nagradah članov delovnih teles
mestnega sveta ter članov drugih
občinskih organov ter o povra-
čilih stroškov. Pri tem sta jih do-
datno ravzneli stališči oziroma
mnenji, ki sta sta jih podali komi-
sija za mandatna vprašanja, volit-
ve in imenovanja in odbor za fi-
nance in gospodarjenje z nepre-
mičninami. Slednji je bil mnenja,
da je del plače pri svetnikih (pred-
laganih je bilo največ 10 odstot-
kov plače župana) prenizek glede
na druge občine (Markovci), ko-
misija za mandatna vprašanja, vo-
litve in imenovanja pa je sicer
prvotno podprla predlog, da se
gornja meja dela plače svetnika na
mesec določi v predlagani višini
do največ 10 odstotkov možne
plače župana, če bi ta funkcijo op-
ravljal profesionalno, na sami seji
pa so ga spremenili in se zavzeli za
predlog, da bi naj svetniška plača
znašala do največ 15 odstotkov
plače župana, če bi ta funkcijo op-
ravljal profesionalno. Pripombe iz
razprave so evidentirali, do obra-
vnave predloga pa bo potrebno
uskladiti tudi mnenji že omenjene
komisije in odbora. Izračun bo
tudi pokazal, ali je mogoče nov
predlog udejaniti tudi v praksi
glede na omejena sredstva. Predlog
za razpravo na ponedeljkovi seji je
bil pripravljen na desetodstotnem
izhodišču, po katerem bi svetnik
dobil po seji neto 22.071,60 tolarja,
nepoklicni podžupan na mesec
113.875,10 tolarja, nepoklicni
župan na mesec 163.808,20 tolarja,
člani delovnih teles pa po seji
6.621.50 tolarja neto.
MG
VIDEM / drugi praznik občine
Kulturne in športne prireditve
v soboto, 12. junija, bo v Vidmu osrednja slovesnost ob
drugem občinskem prazniku. Ob 1630 bo svečana seja
občinskega sveta, ob 17. uri pa osrednja slovesnost z go-
vorom župana Franca Kirbiša, odprtjem policijske pisar-
ne v prostorih občine, podelitvijo občinskih plaket in
priznanj ter razglasitvijo častnega občana.
Sicer pa so se prireditve ob prazniku začele že minulo soboto z
občinskim turnirjem v malem nogometu na igrišču v Tržcu, nas-
lednji dan pa je bilo na istem igrišču medobčinsko gasilsko tekmo-
vanje. Sinoči je bil v dvorani občine Videm koncert pevskih zbo-
rov zavoda OŠ Videm, v soboto, 5. junija, pa bo v Tržcu slovesnost
ob 20-Ietnici tamkajšnjega športnega društva in otvoritvi športne-
ga objekta. Prireditve se bodo nadaljevale prihodnji četrtek s kon-
certom komornega moškega zbora Ptuj in v petek z gledališko
predstavo Gospa poslančeva. V prireditve ob občinskem prazniku
bosta sodila tudi 50-letnica GD Sela in drugi krajevni praznik KS
Sela.
JB
4
četrtek, 3. junij 1999 ■ TEDNIK

PTUJ / redko glasbeno in duhovno doživetje na gradu
Angelski zvoki
v četrtek, 10. junija bo ob 20. uri v vitešld dvorani na
ptujskem gradu zelo zanimiv glasbeni dogodek. S privlačnim
repertoarjem starih ljudskih pesmi evropskih dežel in kla-
sičnih skladb bosta nastopili izvrstni umetnici, angleška
pevka Shirlie Roden in flavtistka iz Kopra Alenka Zupan.
Če odmislimo, da vokal in fla-
vto redko slišimo skupaj, sta re-
pertoar in svojstven pristop
obeh umetnic že dovolj zanimi-
va. Shirlie Roden in Alenka Zu-
pan sta doslej z velikim uspe-
hom nastopili v Ljubljani, Slo-
venj Gradcu in v Kopru. Tokrat
prvič prihajata na Ptuj.
Shirlie Roden se spominjamo
po odličnih nastopih, ki jih je
izvedla na ptujskem gradu ter
nekajkrat v Mariboru - pred ne-
kaj leti skupaj s harfistko Mari-
gold Verity. Shirlie in Alenka
sta pripravili za ta koncert dela
Vivaldija, Schuberta, Eve deli
Acqua, Cherubinija ter bogastvo
ljudskega izročila Anglije, Wa-
lesa. Irske ter nekaj presenečenj,
ki naj to tudi ostanejo.
Shirlie Roden je izvrstna
pevka velško-irskega porekla in
pravijo, da v njenem glasu od-
meva harmonija obeh dežel nje-
nih prednikov. Odraščala je v
Južnem Walesu, kjer je svoje
otroštvo preživela v tesnem sti-
ku z naravo in ob glasbi, s kate-
ro se je ukvarjala vsa družina.
Že zelo zgodaj se je začela učiti
klavir, malo kasneje pa tudi solo
petje. Kot najstnica je nastopala
v Folk klubu in pritegnila po-
zornost s svojim zelo posebnim
glasom, s katerim je ljudi
pripravila do joka. Nadaljevala
je v ročk glasbi. Diplomirala je
na univerzi v Warwicku iz ev-
ropske književnosti in se takoj
po diplomi pridružila legendar-
ni ročk skupini The Kinks, s
katero je prekrižarila ZDA. Po-
tem jo je pot zanesla v gleda-
lišče, kjer je nastopila v vrsti na-
jrazličnejših vlog, hkrati pa je
začela pisati za gledališče. Na-
jvečji uspeh je dosegel njen mu-
zikal Roy Orbiso Show, ki je bil
nominiran za najboljši muzikal
leta 1995 v Angliji. Iz gledališča
je Shirlie vodila pot v svet
avtorske glasbe in zdravljenja z
glasom. Tej poti Shirlie pravi
The Path of Daring (Pot sme-
losti), kot je naslov tudi njeni
zgoščenki. To je pot, na katero
je krenila sama. S svojimi kon-
certnimi nastopi nam dokazuje,
da je prav vseeno, kaj poje: ali
starodavno velško uspavanko ali
Bachovo Ave Maria. Vedno
najde pot do src ljudi, ki jo pos-
lušajo.
V zadnjih letih največ nastopa
s svojo avtorsko glasbo, za kate-
ro je veliko navdiha dobila v
Sloveniji. Pravkar je izdala
zgoščnko The Vanishing Lake
(Jezero, ki izginja), ki je v celoti
posvečena Sloveniji in ljudem,
ki tu živimo. Tudi nekaj najno-
vejših skladb s tega albuma
bomo slišali na koncertu na
ptujskem gradu.
Pred kratkim je v Angliji izda-
la kar tri nove zgoščenke in
knjigo Sound Healing (Zdrav-
ljenje z glasom), v kateri je opi-
sala praktično metodo uporabe
naravnega človeškega glasu za
zdravljenje in sproščanje. Meto-
do je razvila sama in jo uči na
delavnicah v Angliji, Sloveniji
in drugod po svetu.
Vse svoje bogate izkušnje kre-
ativno vključuje v svoje nastope,
zato ostajajo njeni koncerti v
srcih ljudi.
Alenko Zupan spremlja glasba
vse življenje, saj izhaja iz glasbe-
ne družine. S sedmimi leti se je
začela učiti flavto na glasbeni
šoli v Kopru in kmalu dobila
prve nagrade na tekmovanjih.
Ob srednji glasbeni šoli je
Shirlie Roden
končala tudi pedagoško srednjo
šolo in ob študiju na ljubljanski
akademiji za glasbo pri prof.
Fedji Ruplu opravila še študij
na pedagoški akademiji. Ves čas
je namreč čutila veliko željo po
poučevanju. Potem je nadaljeva-
la študij v Rimu in Parizu na
Ecole Normale de Musique, kjer
je pri izjemnem pedagogu
Christianu Cheretu opravila po-
diplomski študij. Študij je zakl-
jučila kot najboljša študentka s
posebno pohvalo. Takrat se ji je
odprl svet novih dimenzij, o ka-
terem prej ni niti sanjala.
Spoznala je, kaj loči doživeto
glasbo od nedoživete. Trenutno
poučuje flavto na Centru za
glasbeno vzgojo v Kopru in pre-
naša svoje dragoceno znanje na
mlajši rod. Delo z mladimi jo
veseli in uspehi so že vidni. So-
delovala je z mnogimi
domačimi in tujimi umetniki.
Prejela je vrsto nagrad in priz-
nanj. Njena želja pa je, najti lju-
di, s katerimi bi lahko ustvarjala
po novem, tako kot čuti, iz srca
in za dušo. Eno takšnih umet-
niških povezav je že našla. To je
angleška pevka Shirlie Roden, s
katero se odlično ujameta.
Svoje prihodnosti Alenka Zu-
pan ne vidi v preigravanju stare-
ga repertoarja, ampak je odkrila
nov način, kjer se prepusti toku
in pusti prstom, da gredo, ka-
mor hočejo. Na vsakem koncer-
tu lahko izkusimo tudi delček
tega njenega ustvarjanja.
Shirlie Roden in naša fla-
vtistka iz Kopra \lenka Zupan
sta se srečali pred dvema letoma
v Sloveniji in dogovor za njune
skupne občasne nastope je bil ta-
koj sklenjen. Obe glasbenici se
namreč zavedata, da ima glasba
za ljudi dosti globlji pomen, kot
si večinoma mislimo. Glasba, ki
je podana iz srca, doseže globine
duš ljudi in jo je mogoče pos-
lušati prav z vsako celico telesa.
Takrat lahko dojamemo njeno
zdravilno moč. Prav to bomo
lahko izkusili 10. junija na kon-
certu z naslovom Angelski zvoki
v čudovitem okolju viteške dvo-
rane na ptujskem gradu.
V.V,

Poučne knjižne novosti
ob kontu šolskega leta
Tik pred zaključkom šolskega
leta vlada med učenci in učitelji
pravi direndaj in le redki so, ki
so v teh junijskih dneh mirni in
sproščeni. Mnogim učencem je
padla učna vnema, saj so
preutrujeni ali pa jih premamtja-
jo pomladno-poletna razpo-
loženja. Mnogi so šele zdaj za-
res sedli h knjigam. Tako šolski
redi presenečajo prve in druge;
tudi učiteljem ni prizanešeno z
utrujenostjo, z vabljivim son-
čnim vremenom, kakor tudi z
mnogimi administrativnimi in
zaključnimi obveznostmi ne.
Seveda je vsem skupna želja po
čim boljšem uspehu in ta je ljub
tudi mladinskim knjižničarjem,
ki vse leto neumorno stojijo ob
strani vedoželjnim učencem in
učiteljem. Zatorej današnja
Tednikova knjigarnica pred-
stavlja novo knjižno zbirko, ki
bo pomagata mladim bralcem
do boljšega razumevanja
zemljepisnih pojmov.
Zbirka Geografski raziskova-
lec založbe Mladinska knjiga
zajema tri tanjše, bogato ilustri-
rane in s fotografijami opremlje-
ne knjige ameriškega avtorja
Philipa Sauvaina. Knjige odgo-
varjajo na pet osnovnih
vprašanj (kaj je to, kje je,
kakšno je, kako je nastalo, kako
in zakaj se spreminja), ki so po-
jasnjena na dvaintridesetih stra-
neh. Zbirko sestavljajo kratka,
nazorna poglavja, zadnje je
vedno naslovljeno Delo z
zemljevidom in vsem je dodan
slovar in indeks. V zbirki so izšle
knjige: MORJA IN OCEANlj
REKE IN DOLINE, GORE. '
Knjiga Gore začenja §
predstavitvijo najvišjih gorovij!
prvo poglavje je opremljeno s
skico značilnosti gora, zemljevid
dom glavnih svetovnih gorovijj
diagramom najvišjih gora posa-
meznih celin. Vsakemu pogla-
vju je pridano uokvirjeno bese-
dilo z oznako zbirke (lupa nad
zemljevidom), kjer so zapisana
pomembna vprašanja. Knjiga
pojasnjuje gorsko podnebje, le-
deniške pojave, gorsko favno in
floro, posebni poglavji sta na-
menjeni nevarnosti in prometu v
gorah. Zanimiv je tudi pogled na
izkoriščanje gorskih virov in na
gorsko kmetijstvo. Philip Sauvi-
an je prikazat tudi oblike počit-
nic v gorah in varovanje gorske
dediščine ter okotja. Prav
zadnja poglavja dajejo knjigi
poseben mik, tako da so knjige
zanimive tudi tistim, ki jih geo-
grafija ne navdušuje.
Knjige zbirke Geografski razis-
kovalec so namenjene osnov-
nošolcem od četrtega razreda
dalje, dobrodošle tjodo za po-
pestritev učnih ur in za utrditev
znanja. Izšle so v prevodu Ro-
mana Šimca in so že na policah
mladinskega oddelka Knjižnice
Ivana Potrča.
VABILO NA miO
PkAVUliNOURO
Tudi pravljične ure se odp-
ravljajo na počitnice: danes, 3,
junija, bo na vrsti zadnja
pravljična ura za otroke do pete-
ga leta. Dobimo se ob sedem-?
najsti uri v pravljični sobi v Ma-
lem gradu, Prešernova 35, kjer
bodo tudi TRIJE MEDVEDI. Ti.
bodo potem dremali do prvega;
četrtka v oktobru, ko bo začetelc.
nove serije pravljtc.	j
V • času počitnic se bodo
pravljice preselile v dopol-
danske POČITNIŠKE URICE, ki
bodo predstavljene v eni izmed
pnhodnjih Tednikovih knjigarJ
nic.	]
Ullana K/emenčjj]
PTUJ / ljudski pesnik mirko jausovec se predstavi
Pesmi za smeh in dobro volio
Ljudski pesnik Ptujčan Mirko Jaušovec je pesmi začel pisati
kmalu po dvajsetem letu, v pesniški zbirki pa so luč sveta ug-
ledale pri avtoijevih 60. letih. V tem obdobju jih je napisal
več kot dvesto; prvih ni ohranil tudi zato, ker kopij takrat še
ni delal - menda jih je nekomu poklonil. Tako so prve shran-
jene pesmi stare okrog 35 let. Teme njegovih pesmi so na-
jrazličnejše, tako kot je življenje splet najrazličnejših dogod-
kov, prijetnih in manj prijetnih.
Čisto osebnih pesmi je malo,
več jih govori o pesnikovih, še
več pa o drugih izkušnjah. Ima-
jo en sam cilj: ljudi spraviti v
smeh. Tudi sam na življenje raje
gleda s šaljive kot resne plati,
zato raje gleda komedije kot fil-
me z resno tematiko. Njegove
pesmi govore o obletnicah, od-
hodih v pokoj, rojstvu, smrti,
ženitvi ... Sproti, kot so nastaja-
le, jih je predstavljal ljudem.
Naneslo je tako, da jih je moral
pričeti pisati po naročilu, tako
dober odziv so imele v družbi.
Po odzivu sodeč je njegova na-
jboljša pesem Zlata ura, čeprav
najraje interpretira pesem z nas-
lovom Spoved, ki je napisana v
zagorskem dialektu.
Ptujski ljudski pesnik Mirko
Jaušovec se je rodil v kraju Sveti
Ilija pri Varaždinu. Oče je bil
vrtnar in po njem mu je ostala
ljubezen do vsega, kar je lepo.
Tudi on je pisal. Ko so živeli v
Dornavi, je bil celo režiser ama-
terske gledališke skupine in
tudi igralec. Po zaslugi takrat-
nih dekretov se je družina
Jaušovec selila kar devetkrat.
preden se je ustalila v Ptuju.
Mladi Mirko je končal srednjo
ekonomsko šolo in do upokojit-
ve spoznal skoraj vse ekonoms-
ke poklice, od blagajnika do
računovodje, preden so ga upo-
kojili, pa je delal v oddelku
AOP Kmetijskega kombinata
Ptuj. Dosti podjetij, kjer je de-
lal, danes ni več, med drugim
Agrotransporta, Petovie, Stro-
jnih delavnic, pa tudi Narodne
banke, ki se je preoblikovala v
nekdanjo Službo družbenega
knjigovodstva.
Zelo redko je Mirko pisal pes-
mi zase. Običajno so nastale za
kakšno slovesnost, praznovanje
novega leta, za rojstni dan,
rojstvo, za poroko. Ljudje so jih
vse po vrsti dobro sprejemali,
zato se ne gre čuditi, da so mu
pogosto rekli, da je zgrešil po-
klic. Sam pa se je ob tem pogos-
to vprašal, kako bi živel s pokli-
cem pesnika.
Svoj pesniški prvenec Zlata
ura (Zabeljene rime) je sprejel
kot mešanico strahu na eni in
ponosa na drugi strani. Stari ki-
tajski pregovor namreč pravi, da
mora uspešen moški posaditi
drevo, narediti sina in napisati
knjigo. Drevo je posadil, sina
nima, ima pa hčer, pa knjigo je
napisal, torej je deloma uspešen.
Zlata ura ni samo naslov njego-
vega pesniškega prvenca, ampak
tudi pesmi.
O sebi kot osebnosti težko kaj
pove, raje vidi, da zaključek na-
redijo ljudje sami.
Ustvarja, ko je sam. Vsenao-
koli mora biti tišina, nič ga ne
sme motiti. Zato se ne smemo
čuditi, da je ta čas pogosto
ponoči, tik preden zaspi. Na
nočni omarici ga vedno čakata
papir in pisalo, da sproti zapiše
rime, ki se mu utrnejo. Do jutra
bi marsikatero pozabil, če ne bi
delal tako.
Pesniška zbirka Mirka
Jaušovca je izšla v samozaložbi
in ob podpori že tradicionalnih
sponzorjev, ki se zavedajo po-
mena ljudskega ustvarjanja. Ku-
pite jo lahko pri Mirku osebno,
zanimal pa se je tudi že za pogo-
je prodaje v knjigarnah. Njen
recenzent je bil pisatelj Tone
Partljič, ki je med drugim zapi-
sal, da so Jaušovčeve parodije,
prigodnice, zabavne in za-
bavi jaške rime tako splošne, da
užgejo povsod, kjer je prava
družba in prava situacija.
MG
Ljudski pesnik Mirko Jaušovec med prebiranjem ene
svojih pesmi na krstni predstavitvi svoje prve pesniške
zbirke Zlata ura v vinskem hramu prejšnji petek.
Foto: Langerholc
filmski kotiček
Mašievanje
(Playbatk)
"Nič več prijazen fant," je rekel IVIel Gibson in videl
v Maščevanju možnost za ponoven vzpon svoje
kariere. Zaradi tega filma je na koncu mračnega
tunela slabih vlog morda končno zagledal luč,
toda le-ta v njegovem primeru ni predstavljala po-
novnega upanja, pač pa prihajajoči vlak.
Po kraji lepe vsote denarja si pajdaša Porter
(Mel Gibson) in Val Resnick (Gregg Henry) raz-
delita plen. Toda Valu njegov delež ni dovolj ve-
lik, zato vzame še Porterjevega, spelje mu ženo
in mu streže po življenju. Toda Porter se ne da in
njegovo maščevanje je mogočno ...
Če bi sodili po preteklih Gibsonovih filmih, bi v
Maščevanju pričakovali veliko akcije, krvi in hu-
morja. Na žalost pa se boste ob odhodu iz kina
nostalgično spominjali časov Smrtonosnega
orožja, saj se v tem filmu akcija spremeni v škri-
panje avtomobilov, kri v morje paradižnikove
mezge in humor v neposrečene dialoge, ki vam
bodo parali živce. Za nameček so vse lju-
bezenske prizore spremenili v sadomazohistične
scene. Nova moda, kaj hočete.
Res pa je, da še nikoli niste videli Meta Gibsona
tako maščevalnega, saj za njegove sovražnike,
mafijske šefe, velja pravilo: če misliš, da si ga
ubil, se raje še enkrat prepričaj, da je zares
mrtev. In res se zdi, da ima njegov lik toliko
življenj kot maček - pa še njih bi verjetno
preživel. Gledalcem pa bi seveda bilo ljubše, če
bi Porter ostal v onostranstvu, ko je bil prvič
poslan tja.
Če se boste vseeno odločili za ogled filma,
upoštevajte vsaj en nasvet - predhodno se
dobro založite z raznovrstno hrano. Sto tri minu-
te ni mala malica - potrebovali boste precej veli-
ko zalogo, da se boste imeli s čim kratkočasiti.
_Nataša Žuran
tednik - četrtek, 3. junij 1999
5

ffuj / nova naloga pokrajinskega muzeja
fesšli bodo rimsko opekarslio pei
^^iiacija peči je zahteven in dolgotrajen proces. Intenzivnost
je odvisna od dodeljenih sredstev, pa tudi od postopkov, ki
lH je potrebno izvesti na objektu. Prva faza, ki je zajemala
j$uševanje in prezračevanje peči, je stekla če leta 1998. Res-
jvTatorska dela je prevzel Restavratorski center Republike
Ilovenije, gradbena pa pod njihovim okriljem podjetje GSI iz
tibljane. Projekt sta flnancirali mestna občina Ptuj in mi-
^strstvo za kulturo RS, flnančno pa ga je podprl tudi Restav-
^torski center RS iz Ljubljane, ki je restavratorska in nad-
I0rna dela kril iz svojih rednih sredstev.
peč sodi v 2. polovico 3. stolet-
j. Sestavljena je iz sedmih vel-
lov in štirih obokov v
prednjem notranjem delu to-
jotnega kanala. Sezidana je iz
jzličnih opek. Za vezni materi-
1 so uporabili blato ilovice.
Ilcupaj z 0,90 m širokim
iiriščem je dolga 4,40 in široka
,50 m, brez kurišča 2,80 m x
'50 m.
Peč so arheologi odkrili leta
974 v sklopu obrata devetih
leči v obrtniški četrti antične
'etovione, kjer so v sedemdese-
ih in osemdesetih letih poteka-
1 intenzivna arheološka izko-
lavanja pod vodstvom diplomi-
anega arheologa Blagoja Jevre-
Dova. Med drugim so odkrili in
jziskali 50 lončarskih in ope-
larskih peči, kamnoseške in li-
farske delavnice ter sledove ste-
darskega obrata. Z odkritjem
ibrtniške četrti so arheologi po-
lovno potrdili, da sodi Ptuj
ned najpomembnejša provinci-
Jna rimska mesta, saj takšne
[oncentracije delavnic, ki so os-
ale nedotaknjene znotraj areala
akratnega mesta, drugod ne
»znamo.
Arheološka komisija se je že
jkoj po odkritju prvega opekar-
kega obrata odločila, da se na
aestu odkritja prezentira ena
med odkritih opekarskih peči,
d bo z vsemi svojimi značil-
Bstmi opozarjala na gospodar-
iko dejavnost v antični Petovio-
ii. Muzejski delavci so nato v
letih 1980-1982 peč utrdili z
večkratnim zaščitnim prema-
zom, položili kanalizacijo in
uredili okolico peči, jeseni 1982
pa dali peč prekriti z zaščitnim
zvonom iz pleksi stekla. Zvon je
bil še isto leto razbit. Muzej ga
je sprotno le "krpal", tako da je
bila peč izpostavljena vremen-
skim neprilikam. Leta 1987 so z
gradbenimi deli grobo posegli v
prostor peči. Brez kakršnihkoli
ureditvenih načrtov so zaradi
dostopa v novo zgrajene garače
peči odvzeli nekaj prostora, med
drugim pa poškodovali tudi ka-
nalizacijo in njeno okolico.
Zaradi večletnega zamakanja
in poškodovane kanalizacije ter
nerednega vzdrževanja so na
peči nastale poškodbe. Največje
so na južni strani peči, kjer se je
zrušil podporni zidec oboka.
Zaradi vlage je opazno tudi
gnitje ilovice. Sloji mahovja so
vidni do 0,35 m pod površino
ilovnatega nasipa.
Že v septembru je Restavra-
torski center iz Ljubljane s svo-
jo ekipo pričel konzervatorska
dela na peči. Potekala so pod
vodstvom Vlada Frasa Zavrla. V
prvi fazi so mehanično odstrani-
li staro zaščito na peči in oko-
lišni ilovici, narejeno pred 19
leti. Z okrog 22 m2 velike
površine so s skalpeli in dleti z
rezanjem in sekanjem odstranili
od 0,2 do 1 cm debel večslojni
zaščitni premaz. Za mehanični
način odstranjevanja so se
odločili, ker je ta za peč manj
škodljiv, pa tudi manj je
škodljiv zdravju, saj so delali
ves čas pod zvonom iz pleksi
stekla. Ce bi se odločili za
kemični način odstranjevanja
premaza, bi bile po čiščenju za
nevtralizacijo topila potrebne
velike količine vode, kar bi do-
datno otečilo sušenje peči, topi-
la pa bi tudi slabo vplivala na
vezivnost materialov v fugah.
Najtečje so premaz odstranjeva-
li z večkrat žganih opek, iz kate-
rih je sestavljene kar četrtina
peči, ter s prednjega dela kuril-
nega jaška, ki je najbolj izpos-
tavljen soncu. Notranjost peči
so očistili vsega materiala in
opek, ki niso več služile namenu
- odstranili so 2 m3 izmeta.
Tehnična ekipa muzeja je nato
po njihovih navodilih podprla
in zaščitila oboke peči. Rešitev
je zaenkrat zadovoljiva, vendar
začasna.
Po opravljenih konzervator-
skih delih so delavci gradbene-
ga podjetja na predlog in pod
nadzorstvom dipl. ing. Stojana
Ribnikarja med drugim izvedli
drenažo ob peči. Zaradi tega je
bilo potrebno odstraniti vse
okrasno grmičevje in zemljo z
vzhodne in južne strani zunaj
betonskega zidu onkraj peči. Na
južni in zahodni strani so na
novo skopali in zbetonirali
odtočna jaška za zbiranje in od-
tok meteornih voda ter položili
drenačne cevi. Prav tako so po-
pravili odtok, speljan iz notran-
josti peči, tlak okrog peči, raz-
pokane obodne betonske stene
in stopnišče.
Peč je sedaj v nujni prvi fazi
prezračevanja in sušenja. Po iz-
hodu vlage in vzpostavitvi pri-
merne mikroklime bo pripravl-
jena za nadaljnje posege: na re-
konstrukcijo manjkajočih delov
in končno konzervacijo
površine.
Letošnje leto bo Restavrator-
ski center RS dela nadaljeval,
saj so sredstva že odobrena.
Upamo, da bosta oba fmancerja
imela še naprej razumevanje pri
dodelitvi potrebnih sredstev za
nadaljnja dela, nujno potrebna
za ohranitev peči.
Obiskovalci marketa Rimska
peč se bodo, upam, navadili, da
okolice peči ne bodo uporabljali
za smetnjak, v katerem pristane
vsa izpraznjena embalača. Le z
urejeno okolico in dostojno pre-
zentirano pečjo bo ta Ptuju v po-
nos. Imela pa bo tudi funkcijo,
ki ji jo je namenila komisija ta-
koj po odkritju.
Marlana Tomanli'
Lončarska peč po konzervaciji, nad katero postavlja-
jo kovinsko konstrukcijo za zvon Iz pleksi stekla; leto
1982
Del lončarskega obrata, v katerem je bila leta 1974
odkrita opekarska peč, označena s številko 5
GLEDALIŠČE PTUJ / poletno gledališko dogajanje
'udi letos pred'
tave na prostem
<)letje je sicer za institucionalna gledališča čas "zaprtih
nt". Izjema so festivali, največkrat umeščeni v slikovitih pre-
delih starih mest (Dubrovnik, Salzburg, Avignon ...). V Gleda-
lcu Ptuj bi se želeli vsako leto s kakšno od prireditev pri-
'nižiti vsem, ki se trudijo z oživljanjem starega mesta ob Dra-
Zato tudi v juniju in juliju pripravljamo nekaj gledaliških
Ndstav. Junija bodo na svoj račun prišli vsi, ki so željni ko-
^dije. julija pa predvsem otroci.
Če nam bo vreme naklonjeno,
''boste ob junijskih koncih ted-
lahko ponovno ogledali etno-
Wedijo OVINEK. Zgodba
^vori o dogodiviščinah dveh
»raiov - "šmarničarjev", ki se
•"^^življata s svojevrstno obrtjo
... Predstava se po skoraj enem
letu vrača v domače okolje, kjer
je nastala - na dvorišče Muzej-
skega trga na Ptuju. Igralci so v
zimskih gostovanjih na raz-
ličnih odrih po Sloveniji
"iznašli" kar nekaj novih variant
in poiskali marsikateri nov,
sočen narečni izraz. S produ-
centsko hišo iz Ljubljane tečejo
tudi pogovori o možnosti za
snemanje nizkoproračunskega
filma "OVINEK", ki naj bi ga s
ptujskimi igralci posneli pred-
vidoma prihodnje leto in ga
nato predvajali kot prvi sloven-
ski film s slovenskimi podnapi-
si.
V začetku julija pa se bomo
Ptujčani prvič "priključili" na
mrežo mednarodnega lutkovne-
ga festivala Poletni lutkovni pris-
tan, ki se je pred desetimi leti
"rodil" v Mariboru, zdaj pa se
mu je pridružilo že več kot dvaj-
set krajev v Sloveniji, Avstriji,
Italiji in na Hrvaškem. Festival
je zasnovan tako, da se lutkovne
predstave podajo na "turnejo" in
obiščejo različne kraje. Gleda-
lišče Ptuj poklanja našim
najmlajšim gledalcem in
našemu najstarejšemu mestu
štiri predstave. Predstave si bos-
te lahko ogledali pred stavbo
gledališča v začetku julija. V
tem sklopu bi posebej radi opo-
zorili na dvoje predstav, ki pri-
hajata iz dežele, ki slovi po lut-
karstvu Češke. Lutke bodo po-
leg tega postale našta stalnica
tudi v programu za prihodnjo
sezono.
9P
®naci Tokalič-Nešo in Ivo Leskovec v Ovinku Tankre-
'^orsta.	Foto: S. Zebec
Pomembna /e kvaliteta
pouka, ne zunanp bliši
Gostji majskega ptujskega ženskega večera, ki je bil 20. maja
v vinski akademiji Veritas, sta bili Sonja Purgaj, ravnateljica
OŠ Mladika, in Tatjana Vaupotič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt.
Govor je bil o ravnateljevanju v osnovni šoli, prostorski in še
kakšni stiski današnje osnovne šole v mestni občini Ptuj, o
pripravah na devetletno osnovno šolo in o vrsti drobnih zani-
mivosti, povezanih z gostjama. Bil je to eden prijetnih ženskih
klepetov, ki se je zavlekel v nekajurni pogovor.
Tatjana Vaupotič je ravna-
teljica šele leto in pol. Ob študi-
ju je uspešno igrala tudi šah,
bila je trikratna članska prva-
kinja Slovenije. Poleg tega se je
ukvarjala s petjem, vodila pev-
ski zbor, režirala v dramski sku-
pini, še danes pa ji svojevrstno
sprostitev prinaša ribolov. Nje-
na ljubezen so tudi hitri avto-
mobili, neizpolnjena želja pa os-
taja dirka s formulo ena. Sonji
Purgaj teče že 25. leto delovne
dobe. V Mladiki je ravnateljica
leto in pol, pred tem je bila 7 let
ravnateljica OŠ Breg. Začela je
kot predmetna učiteljica fizike
in matematike, pozneje je
končala študij pedagogike na fi-
lozofski fakulteti, veliko
izkušenj za delo v šoli oziroma
ravnateljevanje pa si je nabrala
tudi kot pomočnica ravnatelja
in svetovalna delavka v OS Olge
Meglič. Ves svoj prosti čas po-
sveča izobraževanju, ki je tako
dobesedno njen hobi. Trenutno
študira management, vseskozi
pa je na tak ali drugačen način
povezana s taborniki. Obema
predstavlja ravnateljevanje do-
daten izziv, moraš pa se čutiti
tudi sposoben za to delo, zelo
rad moraš delati z ljudmi. Pre-
malo je samo reči, da je nekdo
sposoben opravljati to delo. Pri
tem Tatjana Vaupotič dodaja,
da ni moglo biti drugače, kot da
si je poklic izbrala v šolstvu, saj
je bila dobesedno rojena v šoli.
Ker so na splošno ženske bolj
organizirane, jima to pri voden-
ju šole zelo koristi. Veliko stvari
lahko rešujeta lažje tudi z nefor-
malnimi pogovori. Tisto, kar
zapišeta na papir, tudi znata v
praksi izpeljati. Ravnatelj pa je
tudi tisti, ki lahko motivira
učitelja, da se čuti dosti po-
membnejšega, ne samo za otro-
ke.
Šola je danes avtonomna glede
tega, kar se v njej uči, o vseh
drugih zadevah pa odločajo dru-
gje. Čeprav ima danes ravnatelj
toliko pristojnosti, kot jih še ni
imel, si obe ravnateljici prizade-
vata za timsko delo. Tudi od
šole se danes veliko pričakuje:
na prvem mestu je kvaliteten
pouk, sledijo najrazličnejši
krožki, raziskovalno delo, raz-
lični projekti, razstave, proslave
in podobno. Tudi na teh po-
dročjih naj bi se šola dokazova-
la. V vse te aktivnosti pa so
vključeni učitelji, ki so uspo-
sobljeni, da ob svojem rednem
delu opravljajo eno omenjenih
nalog.
S prehodom na devetletno
osnovno šolo ne bo prišlo do
neke revolucije, saj bo prehod
postopen, še največ problemov
bo prostorskih. Ti pa so splošno
znani in nič ne kaže, da bi bili v
kratkem rešeni. Ptujske osnov-
ne šole so prenatrpane, zunanje
šole pa brez učencev in predi-
menzionirane. Učitelji so že
vključeni v prenovo, tako da s te
strani problemov ne bo, znajo
pa biti že zaradi tega, ker niso
urejeni šolski okoliši in ker je
potrebno za devetletno šolanje
pridobiti tudi privolitev staršev.
Pri manjših šolah se bo zlasti iz-
postavil problem izbirnih pred-
metov.
Nasploh so ugotovile ptujske
ženske, stalne udeleženke žen-
skih večerov, je bilo pri dose-
danjem načrtovanju šolskega
prostora v mestni občini Ptuj
storjenih veliko napak. Najno-
vejši napaki sta investiciji v OŠ
Mladika in Ljudski vrt. Teh za-
gotovo ne bi bilo, če bi v mest-
nem svetu sedelo več žensk. Ne-
razumljivo je, da ni mogoče
udejaniti vrnitve gimnazije v
Prešernovo, da se bo nova gim-
nazija gradila ob šolskem centru
in se bo na ta način po nepotreb-
nem vzganjal elitizem. Zakaj se
je odstopilo od projekta centra
humanističnih dejavnosti? In še
je bilo vprašanj brez pravih od-
govorov, če pa problemi ne
bodo rešeni, bo to imelo hude
posledice za mlado generacijo,
ki ji posvečamo še premalo po-
zornosti, čeprav se v šolah trudi-
jo po najboljših močeh, pa
včasih ne najdejo skupnega jezi-
ka s starši. Le v partnerstvu z
njimi bo šola lahko za otroke
naredila največ. Tudi ni vse v
zunanjem blišču šole, kvaliteta
pouka mora odlikovati neko
šolo.
MG
Sonja Purgaj. Foto: Kosi
Tatjana Vaupotič.
Foto: Kosi
6
četrtek, 3. junij 1999 ■ TEDNIK

ORMOŽ / kaj pomeni biti delavec dnevni migrant v sloveniji
Zaradi neurejene zalfonodaje brez vseh pravit
Sekretarka Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije Podravja Vekoslava Krašovec je v pogovoru na Jeru-
zalemu ob praznovanju l.maja opozorila na za ormoško po-
dročje speciflčno problematiko obmejnih delavcev dnevnih
migrantov.
Povedala je, da ormoško po-
dročje dolgo časa ni čutilo proble-
mov ostalega Podravja, kjer je
ogromno delavcev v stečajih zgu-
bilo delo že od leta 1980. Ta plaz
se je sedaj razširil tudi na
ormoško področje. Zakon o za-
poslovanju in zavarovanju za pri-
mer brezposelnosti, ki velja od ok-
tobra lanskega leta, na žalost pri-
naša bistveno manj pravic delav-
cem, ki izgubijo delo zaradi preki-
nitve delovnega razmerja ali zapi-
ranja podjetij. Za ormoško po-
dročje so značilni delavci - dnevni
migranti iz sosednje Hrvaške.
Nova zakonodaja jim ne zagotav-
lja več pravic iz naslova brezposel-
nosti, čeprav so nekateri delali v
Sloveniji dvajset, trideset let ali
Vekoslava Krašovec, se-
kretarka OO ZSSS Po-
dravja
več. Ne morejo več prejemati na-
domestila, če nimajo pri nas stal-
nega prebivališča. Normalno, da
ga nimajo, saj vsakodnevno odha-
jajo domov v sosednjo državo. Z
osamosvojitvijo in novo državno
mejo so se znašli "na drugi strani".
Ni redko, da jih samo cesta loči od
pravic, ki pripadajo njihovemu
sosedu, sodelavcu za istim strojem
že dvajset let. Svobodni sindikati
Slovenije si prizadevajo, da bi se
to spremenilo. Sprožili so že vrsto
postopkov, da bi se stvari spreme-
nile tudi v smislu ratificirane ev-
ropske socialne listine, ki jo je
pred vstopom v Evropo Slovenija
sprejela v marcu letošnjega leta. V
kontekstu te evropske socialne lis-
tine bi želeli, da se tudi z
meddržavnimi sporazumi dogo-
vorimo, kako bomo nudili oboje-
stransko meddržavno pomoč - so-
sednje države našim, mi pa tujim
delavcem - dnevnim migrantom,
ki so ozko povezani z našo državo.
Potrebno jih je ločiti od tujcev, ki
so na začasnem delu v naši državi.
Tisti, ki se srečujejo s to proble-
matiko, ne morejo dojeti, da po
toliko letih dela nimajo v Sloveni-
ji nobenih pravic, sočasno pa jih
niti nimajo na ozemlju Hrvaške.
Ker delajo v Sloveniji, plačujejo
tukaj prispevke in normalno je, da
pričakujejo, da bodo tukaj uživali
nekatere pravice.
Pogovarjali smo se tudi s sekre-
tarko in vodjo sindikalne pisarne
Zveze svobodnih sindikatov v
Ormožu Miro Žličar. Tudi ona se
je strinjala, da je najbolj krivično
v novi zakonodaji, da delavci, ki
živijo v drugi državi in se vsakod-
nevno vozijo k nam na delo, ni-
majo pravice do denarnega nado-
mestila v primeru brezposelnosti.
Pri spremembi zakonodaje ni bil
upoštevan status dnevnega mi-
granta. Tisti delavci, ki so tujci in
imajo delovno dovoljenje za eno
leto ter stalno prebivališče v Slo-
veniji, pa to pravico imajo. Dejala
je, da je sama poskušala reševati to
problematiko preko ministrstva
za delo, družino in socialne zade-
ve, toda zaenkrat še ni nobene za-
dovoljive rešitve. Najbolj sporno
je zakonsko določilo o začasnem
prebivališču v Sloveniji. Dnevnih
migrantov je bilo v Ormožu nekoč
več kot sto, sedaj pa jih ni več ve-
liko. Nekaj jih je z višjo strokovno
izobrazbo, glede na prejšnja leto
pa je veliko manj tistih z nižjo izo-
brazbeno strukturo. Nekoč so jih
zaposlovali v času sezone, v lan-
skem in letošnjem letu pa je bilo
tudi teh delavcev veliko manj.
Problematiko dnevnih migran-
tov obravnava tudi evropska zako-
nodaja. V uredbi Evropske gospo-
darske skupnosti št. 1408/71 je ob-
delana tema socialna varnost del-
avcev migrantov v Evropski skup-
nosti. Vprašanje dnevnih migran-
tov je rešeno tako, da je matična
država obvezna zagotoviti delavcu
nadomestilo v primeru brezposel-
nosti. V primeru Slovenije in
Hrvaške bi morali uveljaviti pra-
vilo recipročnosti v pozitivnem
smislu. Ce bomo oboji vstopili v
Evropsko skupnost, bomo morali
svoje pravne akte uskladiti z nji-
hovo zakonodajo.
Zakon je krivičen, tako menijo
tudi sindikati ter zakonodajalci
sami. Kaj pa to pomeni za delavce,
ki se s posledicami slabo in kri-
vično pripravljene zakonodaje
soočajo v vsakdanjem življenju, so
nam povedali sami. Pogovarjali
smo se z Biserko Kumer in Stan-
kom Sinčkom, ki sta oba dolgolet-
na delavca v podjetju Carrera Op-
tyl in živita tik za slovensko mejo.
TEDNIK: Kaj za vas pomeni
status delavca dnevnega migran-
ta v Sloveniji?
Biserka Kumer: "V Sloveniji
delam že 19 let, ves čas v podjetju
Carrera Optil. Tukaj sem tudi
doštudirala in opravljam poklic
pravnice. Položaj dnevnega mi-
granta pomeni zame poleg velikih
finančnih stroškov predvsem veli-
ko negotovost. Vsako leto znova
moram obnavljati delovno dovol-
jenje. Najprej mora podjetje, kjer
sem zaposlena, dati vlogo zanj.
Zatem sem postavljena pred
vprašanje, ali mi bo veleposla-
ništvo izdalo delovni vizum ali
ne. Ce mi ga izdajo, je to samo za
obdobje enega leta. Imam tri otro-
ke, ki so vsi slovenski državljani
in se šolajo v Sloveniji. Predvsem
zaradi njih je strah pred izgubo
zaposlitve še večji. V Carreri Op-
tylu nas dela pet dnevnih migran-
tov in samo vodstvu se lahko za-
hvalimo, da delo še imamo. Po no-
vem zakonu o nadomestilu za čas
brezposelnosti nimam nobenih
pravic do nadomestila, če ostanem
brez dela, čeprav vse življenje
plačujem v Sloveniji vse davke in
prispevke."
TEDNIK: I^e je vaše stalno
prebivališče, kje živite?
B. Kumer: "Živim praktično na
meji. Polovica moje parcele je na
hrvaški strani, druga polovica na
slovenski. Vendar imam hišo na
hrvaški strani. Moj mož je Slove-
nec, otroci so rojeni v Sloveniji in
imajo slovensko državljanstvo.
Jaz ga nimam, ker nisem nikoli
imela stalnega bivališča v Sloveni-
ji, kamor se vsakodnevno vozim
na delo."
TEDNIK: Paradoksalno je, da
ima tujec, ki dela v Sloveniji in
ima tukaj stalno ali začasno bi-
vališče, več pravic kot dnevni
migrant, ki je zaposlen pri nas
20, 30 let ali več. Pravijo, da bi
bila za vas rešitev problema, če
bi si tudi vi uredili tukaj začasno
prebivališče.
B. Kumer: "Najprej bi morala
poiskati nekoga, ki bi mi dovolil,
da se pri njem prijavim. Vendar to
zame ne bi bila rešitev, ker vsak
dan potujem preko zelene meje in
lahko bi imela probleme. Stvar se
mora zakonsko rešiti drugače, ne
pa z laganjem o začasnem prebiva-
lišču."
TEDNIK: Ali imajo v podjetju,
kjer ste zaposleni, raziunevanje
za vaš položaj?
B Kumer: "Samo vodstvu pod-
jetja, kjer delam že 19 let, se lahko
zahvalimo, da imamo zaposlitev,
ker vsako leto dajo vlogo za delov-
no dovoljenja za nas."
TEDNIK: Ali imate možnost
dobiti zaposlitev na hrvaški stra-
ni?
B.Kumer: "Praktično ne. Pravo
sem študirala v Sloveniji in tukaj
to delo opravljam že skoraj dvajset
let. Hrvaškega prava ne poznam
in težko bi dobila zaposlitev kot
pravnica."
TEDNIK: Omenjali ste, da
imate z vsakoletnim pridobivan-
jem delovnega dovoljenja velike
stroške.
B. Kumer: "Pridobivanje delov-
nega dovoljenja in nato delovne
vize pri slovenskem veleposla-
ništvu v Zagrebu me stane vsako
leto najmanj 400 nemških mark,
če ne upoštevam potnih stroškov,
v Zagreb moram tri krat, in časa,
ki ga porabim."
TEDNIK: Kje vidite rešitev
problematike dnevnih migran-
tov?
B Kumer: "Naše pravice bi mo-
rale biti vsaj izenačene s pravica-
mi tujcev, ki imajo v Sloveniji
stalno bivališče. Le-ti imajo pra-
vico do stalnega delovnega dovol-
jenja po desetih letih dela v Slove-
niji, mi pa ne, čeravno delamo
Sloveniji nekateri celo življenje,
20,30 let ali več."
TEDNIK: Pravite, da so vam
odvzete tudi pravice, ki izhajajo
iz minulega dela.
B. Kumer: "Oškodovani smo
bili pri lastninjenju podjetij,
čeprav smo delali v istem podjetju
nekateri tudi 20 ali 30 let. Tudi
davčna politika je krivična. Čerav-
no preživljam tri otroke, ki so Slo-
venci, mi ni priznana niti splošna
11% olajšava, kaj šele olajšava za
otroke."
TEDNIK: Kako čutijo proble-
me življenja na meji otroci?
B. Kumer: "Že takoj leta 1991
smo naleteli na problem. Čeravno
ima slovensko državljanstvo, se
lahko samo razumevanju ravna-
telja zahvalimo, da smo lahko
hčerko vpisali v slovensko osnov-
no šolo. Sedaj otrokom grozi tudi,
da bodo ostali brez zdravstvenega
zavarovanja. Oba z možem
plačujeva prispevke za zdravstve-
no zavarovanje v Sloveniji, naji-
nim otrokom pa grozi, da ne bodo
mogli biti tukaj zdravstveno zava-
rovani, ker nimajo stalnega biva-
lišča v Sloveniji. Vsi naši dose-
danji zdravniki so v Sloveniji. Ne-
katerim, ki so v podobni situaciji
kot naša družina, so že pobrali
zdravstvene izkaznice. Tudi sin,
ki ima slovensko državljanstvo, je
lahko služil vojaški rok v Sloveni-
ji samo tako, da si je tukaj poiskal
začasno prebivališče."
TEDNIK: Kaj se zgodi, ko de-
lavec - dnevni migrant, ki je de-
lal v Sloveniji 30 let, ostane brez
zaposlitve?
B. Kumer: "Poznam take prime-
re iz svoje okolice. Praktično osta-
nejo brez vsega. Nimajo pravice
do nadomestila. Najhuje je za tis-
te, ki so ostali brez dela tik pred
upokojitvijo, ko še ni bil podpisan
meddržavni sporazum o pokoj-
ninskem zavarovanju. Ti so ostali
brez vseh nadomestil z minimal-
no pokojnino, čeravno so vse živl-
jenje plačevali prispevke v Slove-
niji. V moji bližini živi pet
takšnih delavcev, v krajevni skup-
nosti pa jih je še več."
Že 20 let dela v Sloveniji tudi
Stanko Šincek, od tega 10 let v
Carreri Optylu.
S. Šincek: "Moji starši so Slo-
venci iz H^oz, ki so se preselili na
Hrvaško. Živim tri kilometre od
državne meje. Že kot mlad fant -
praktikant sem se zaposlil v Slo-
veniji. Vedno bolj se počutim tuj-
ca. Meja je porušila močne
družinske, prijateljske in poslov-
ne vezi, ki so včasih obstajale. Mo-
ral bi obstajati maloobmejni pas,
da nas ne bi izenačevali z delavci
iz Bosne, ki so na začasnem delu v
Sloveniji. Počutimo se Slovence,
delamo v Sloveniji in tudi ves zas-
lužek porabimo v Sloveniji. Tu
plačujemo tudi davke. Dolžnosti
imamo, pravic pa ne. Prihaja
nerazumljivih situacij. Zdomci, ^
so na začasnem delu v tujini, ima,
jo pravico do olajšav pri uvozu ne-
katerih predmetov, mi, dnevui
migranti, pa čeravno delamo v
drugi državi, ne. To pravico nam
krati Hrvaška. Slovenija nam pj
ne prizna pravice do oprostitve
prometnega davka, kot jo prizna,
va drugim tujim državljanom, ket
imamo delovno vizo. Tako snio
dvakratno oškodovani. Čeravno
redno plačujemo vse davke kot
državljani Slovenije, nimamo
^včnih olajšav, niti za otroke ne
Če ostanemo brez zaposlitve, ni-
mamo nobene pravice do nado-
mestila, čeravno delamo v Slove,
niji tudi 30 let."
TEDNIK: Kje vidite vsaj delno
rešitev problema?
S. Šincek: "Morali bi določiti
maloobmejni pas. Delovna dovol-
jenja bi nam lahko izdali vsaj za
obdobje petih let. Sedaj prihaja do
paradoksalnih situacij. V Sloveni-
ji porabimo večino našega zas-
lužka, plačujemo davke, kredita
pa ne moremo dobiti. Prav tako
ne moremo dobiti kredita na
Hrvašem, ker delamo v Sloveniji
in tukaj prejemamo osebni doho
dek. Obe državi imata do nas
mačehovski odnos. Pri dolžnostil
nas obravnavajo kot polnopravni
državljane, pri pravicah pa sme
prikrajšani na obeh straneh. Tudi
v samem domačem kraju, v kra-
jevni skupnosti, me obravnavajo
drugače kot tiste, ki so zaposlen
na Hrvaškem in tam plačujejc
davke."
Zakonodaja se bo vsekakor ma
rala spremeniti in uskladiti z ev
ropsko. Do takrat se delavci
dnevni migranti lahko zanesejc
samo na razumevanje okolice ii
delodajalcev, na njihov čut za pra
vičnost, ki v ormoški občini zaen
krat še prevladuje. V civiliziranil
in humanih družbah je človel
najvišja vrednota.
Maida FridI
Biserka Kumer
Stanko Šincek
Kako obuditi dobre sosedske odnose
Krajani Dobravščaka, Runča in Žvaba so se v soboto, 29.
maja, zbrali na delovnem srečanju ob postavitvi vaških obe-
ležij.
Že v uvodnem nagovoru ob
postavitvi prvega obeležja na
Runču je pobudnica Ida Stibler
pojasnila, zakaj so se akcije lotili.
V septembru lani je Turistično
društvo Ivanjkovci organiziralo
dvodnevni praznik trgatve. Kraja-
ni Runča, ki so sicer vedno pri-
pravljeni pomagati in so prispeva-
li hrano in pijačo, so se prireditve
udeležili v skromnem številu. Ni
jih bilo tudi na sklicane vaške ses-
tanke in udeležba na referenduma
je bila porazna. Da bi spodbudili
druženje in sodelovanje krajanov.
so pripravili različne aktivnosti.
Runeč je kraj, ki se je v zadnjih
nekaj letih zelo razvil. Urejeno
imajo osnovno infrastrukturo,
ceste, vodovod, tudi telefon. Veli-
ko je priseljencev iz drugih krajev
ali pa takih, ki se v zrelem obdob-
ju življenja vračajo domov. Zato
so želeli ponovno povezati tiste, ki
so prišli na Runeč, s tistimi, ki tod
živijo že desetietja, da bi drug dru-
gemu zaupali in se spoštovali. Za
gospodinje so organizirali preda-
vanje o vrtnarjenju, tedenska
srečanja žena na rekreaciji in kle-
petu ob skodelici čaja ter prazno-
vanje ob materinskem dnevu v
stari osnovni šoli. Na teh srečanj-
ih se je porodila ideja o postavitvi
krajevnih obeležij - grbov v treh
vaseh. Nekdanji predsednik kra-
jevne skupnosti, sedaj predsednik
Turističnega društva Ivanjkovci
Stanko Žličar, je akcijo podprl.
Prispeval je tudi les za obeležja, ki
jih je sestavil glavni in odgovorni
mojster Horvatič. Domači rezbar
Lukačič je po osnutku krajanov
izdelal reliefne grbe posameznih
vasi. Stanko Žličar je povedal, da
tturistično društvo skrbi tudi za
obnavljanje starih obeležij, na pri-
mer lesenih križev, ki so še ohran-
jeni. To je samo ena od aktivnost
v sklopu urejanja domačega kraja
Franc Skorjanec je že dvajse
let predsednik vaškega sveti
Runeč. Dejal je da je skrajni čas
da se krajani lotijo tudi tiu-izma,!
katerem je prihodnost nekoč zaos
talega kraja. Postavitev, ki se f
pričela s prihodom kočije, na ka
teri so sedeli pomembni vaščan
in vaščanke, je spremljala glasbi
ter dobra hrana in pijača. Krajan
vasi Dobravščak, Runeč in Žval
so dan zaključili s piknikom ^
"visoki šoli na Rtmeču" ob spoz
nanju, da le enotni in s skupni®
močmi lahko uresničijo želje, k
vodijo do boljšega življenja.
Majda FridI
Krajani treh vasi so se združili ob postavitvi vaških
obeležij
Delo se je pričelo s prihodom kočije
tednik - četrtek, 3. junij 1999	7
LENART / vrednote nob je treba negovati
Ustanovili Obmoino
združenje bonev in
udeležemev NOB Lenart
čeprav se število borčevske organizacije nenehno manjša, so
borci vendarle še dejavni in veliko pripomorejo k ohranjanju
zgodovinskega spomina na časa 2. svetovne vojne. Ta je tudi v
osrednjih Slovenskih goricah povzročila veliko goija., bila je
težka preizkušnja, ki je teijala odrekanje in predvsem po-
končno držo. Zlasti še zaradi značilnosti nemškega okupacij-
skega sistema, ki je med drugim odločno zatiral vse, kar je bilo
slovenskega. To se danes preveč pozablja, menijo tudi lenarški
borci, ki so na letni skupščini sprejeli bogat delovni program za
letos.
Na letni skupščini Združenja
zveze borcev in udeležencev na-
rodnoosvobodilnega boja Len-
art so med drugim govorili o
delu borčevske organizacije v
središču Slovenskih goric in o
nekaterih žgočih problemih, s
katerimi se srečujejo člani te ve-
teranske organizacije. Zdaj je v
lenarško občinsko združenje
vključenih le še 138 članov, v
dveh letih je umrlo 19 udeležen-
cev narodnoosvobodilnega boja,
izstopili so 4 člani, na novo pa se
jim je priključilo 15 članov. Iz-
stopi iz borčevske organizacije
so običajno povezani z ukinitva-
mi nekaterih prejšnjih pravic,
predvsem veteranskega dodatka
oziroma priznavalnine, nepoz-
navanje dvojne dobe in tudi
preselitve iz Lenarta v druge
kraje. Veteranski dodatek je
prejemalo 38 upravičencev; naj-
višji dodatek je znašal 39.889,50
tolarjev, najnižji pa 9333,00 to-
larjev.
V letnem poročilu je predsed-
nik lenarškega Združenja zveze
borcev Alfred Pirher posebej
poudaril, da si močno prizade-
vajo vključiti v članstvo tudi
otroke borcev in udeležencev
osvobodilnega boja, pa tudi šte-
vilne občane, ki spoštujejo
izročila in pridobitve slovenske
osvobodilne vojne 1941-1945.
Občinski • odbor je o teh
vprašanjih večkrat razpravljal,
veseli pa so tudi sodelovanja z
območnim združenjem vetera-
nov vojne za Slovenijo 1991.
Povprečna starost lenarških
borcev znaša 74 let; najstarejši
član je star 93, najmlajši pa 38
let. V občinski organizaciji ima-
jo 59 moških in 79 žensk.
Na letni skupščini so temeljito
ocenili delo in prizadevanja ter
sprejeli novi statut. To je posle-
dica razdelitve nekdanje občine
Lenart na štiri nove, tako da
zdaj v osrednjih Slovenskih go-
ricah deluje Območno
združenje zveze borcev in ude-
ležencev narodnoosvobodilne
borbe, ki pokriva občine Bene-
dikt, Cerkvenjak, Lenart in Sve-
ta Ana v Slovenskih goricah.
Drugih bistvenih sprememb v
primerjavi s prejšnjim statutom
ni, saj ostajajo pristojnosti
občinskih in krajevnih združenj
nespremenjene.
V minulem letu so opravili več
pomembnih nalog, sodelovali so
na proslavah in prireditvah ob
občinskem in krajevnih prazni-
kih, vključevali so se v delo Me-
dobčinskega sveta za Podravje
in skrbeli za boljše socialne raz-
mere članov. V delovnem pro-
gramu za letos namenjajo največ
skrbi in pozornosti uresniče-
vanju statutarnih in program-
skih nalog, sodelovanju s poli-
tičnimi strankami, ki priznava-
jo izročilo narodnoosvobodilne-
ga boja 1941-1945, in z občin-
skimi organi, s katerimi bodo
tudi v bodoče sodelovali na po-
dročju ohranjanja spominskih
obeležij iz časa druge svetovne
vojne. Borci se zavzemajo za
ohranjanje solidarnosti in po-
moči članom, ki živijo v slabih
socialnih razmerah. Sodelovali
bodo tudi z občinskim odborom
Društva izgnancev v Lenartu in
se vključevali v napore za ohra-
njanje zgodovinskega spomina.
Marjan Toš
GORISNICA/ dobro obiskana druga
dominkova likovna kolonija
Mladi likovniki ustvarjali
iz korenin preteklosti
Dominkova domačija v Gorišnici, ki je od lanskega leta z obno-
vo doživela tudi uradno odprtje in je sedaj eno osrednjih kultur-
nih središč v občini, vedno znova gosti mlade ustvarjalce in razi-
skovalce. 28. maja so domačijo obiskali mladi likovni ustvarjal-
ci, ki so drugič zapovrstjo sodelovali na Dominkovi likovni ko-
loniji, na katero sta vabila občina Gorišnica in tamkajšnja šola,
organizator in strokovni vodja pa je bil Boštjan Rihter, likovni
pedagog na gorišniški šoli in vnet raziskovalec.
Letošnje Dominkove likovne
kolonije so se udeležili mladi
ustvarjalci iz OŠ Cirkulane, Cir-
kulane - podružnica Zavrč,
Markovci, Ormož, Olge Meglič
s Ptuja, Kidričevega , Dornave
in domačini z OS Gorišnica. Ri-
sali in ustvarjali so na temo Ras-
temo iz korenin; tak je bil tudi
naslov letošnje kolonije, na
domačiji pa so imeli prostora in
časa za ustvarjanje več kot do-
volj. Delali so v različnih tehni-
kah, prisluhnili nasvetom svoj-
ih mentorjev - likovnih pedago-
gov, vmes pa se preizkusili tudi
v lončarski delavnici na pros-
tem, ki je novost Dominkove
domačije. Tam je lončar Miran
Trkulja iz okolice Ormoža pos-
tavil peč iz navadne opeke in
zemlje. Vanjo je zakuril in v njej
žgal glinene izdelke, ob tem pa z
nasveti in spretno roko na
lončarskem vretenu pomagal
mladim radovednim likovni-
kom in raziskovalcem. Njegove
izdelke bo odslej mogoče tudi
kupiti na Dominklovi domačiji,
kot lončar pa se bo večkrat pred-
stavil organiziranim skupinam,
ki bodo obiskale obnovljeno pa-
nonsko domačijo v Gorišnici.
Dela mladih likovnih ustvar-
jalcev bodo ta teden na ogled v
avli OŠ Gorišnica, posebna stro-
kovna komisija pa je med vsemi
likovnimi izdelki že izbrala naj-
boljše tri, ki jih čaka posebna
nagrada. Letališče Moškanjci je
namreč za tri najboljše likovni-
ke prispevalo tri polete z leta-
lom, kar bo zagotovo prav po-
sebno doživetje.
Julija bodo v občini Gorišnica
pripravili še eno likovno koloni-
jo, takrat borlsko, ki je po-
svečena občinskemu prazniku
in se je vsako leto znova ude-
ležuje vse več znanih slovenskih
likovnih ustvarjalcev. Na Do-
minkovi domačiji pa se do kon-
ca leta obetajo še številne prire-
ditve, povezane s tradicijo in
običaji, je povedal Boštjan
Rihtar.
T. Mohorko
Utrinek z letošnje Dominkove likovne kolonije v Gorišnici.
Foto: TM
PTUJ / aktivnosti v društvu
upokojencev
Upokoienii ne mirujejo
Ni minilo niti štirinajst dni, ko so se člani društva upoko-
jencev iz Ptuja vrnili z 10-dnevnega letovanja, pa že načrtu-
jejo vrsto novih aktivnosti.
V	maju so športne sekcije ptujskega društva upokojencev
obogatile društvene prostore z vrsto diplom in pokalov, ki so
jih osvojili šahisti, strelci in ribiči na tekmovanjih v Mariboru,
Ljutomeru in Pesnici. Poleg vsakotedenskih aktivnosti pa za 9.
junij načrtujejo enodnevni izlet na Kozjansko in v Čatež, kjer
si bodo spotoma ogledali znamenite freske v cerkvi na Sladki
Gori, pranger v Lemberku, toplice v Podčetrtku, staro lekarno
v Olimju, znameniti grad Podsreda in muzej izgnancev v Bres-
tanici. Okopali se bodo tudi v termah v Čatežu ter se preko Bi-
zeljskega vrnili v Ptuj.
V	juliju pa vabimo upokojence na 7-dnevno letovanje v Istrs-
kih Toplicah ter na izlete po Gorenjski in Dolenjski.
AF
planinski kotiček
Po Zupančičevi literarni poti
y soboto, 12. junija, se bomo odpravili v Belo krajino na
Zupančičevo pot.
Kdo od nas ni slišal za pesnika, ki poje o lepoti Bele krajine, o belih
brezah in majhnih hišicah z okenci, okrašenimi z nageljni? Kdo ne
Pozna Cicibana in pesmic iz zbirke Mehurčki, ki so nas v ranem
otroštvu povedle v svet poezije in ljubezni do vsega lepega? V Beli
krajini so sklenili, da bodo ob 50-letnici pesnikove smrti pripravili tu-
ristično in pohodniško pot, na kateri želijo prikazati lepoto Bele kra-
jine, ki živi sama zase, odmaknjena in tiha "doleč od ponorelega sve-
Bela krajina živi s svojimi običaji - od koledovanja do jurjevanja,
'^resovanja. Tam so še vedno žive pripovedke o povodnem možu in
'^lokranjski deklici, ki ob podboju osamela koprni po fantu in mate-
"■instvu. Čeprav je pesnik tuk^ preživel samo zgodnja otroška leta,
mu je pokrajina zarisala v srce in dušo za vedno. V pesnikovem
Opominu je ostal Dragatuš nepozaben: 'Vsa vas je bila naša, noben
Plot ni bil resnična pregraja. Za vsako drevo smo vedeli, kje je zrelo."
Naša planinska pot nas bo vodila skozi krajinski park Lahinja, v ka-
'6rem so želeli ohraniti naravno dediščino svoje kraške in zamočvir-
jene pokrajine. Pridružili se bomo pohodnikom v Dragatušu in sku-
2 njimi krenili v dve uri hoda odmaknjeno Vinico, pesnikovo rojst-
j^o vas. Pot je lahka, primerna za vse, ki so mladi po srcu. Belo-
'^'^anjci so počastili spomin na svojega velikega rojaka tako, da so
^^novili muzej, postavili spominska znamenja in obnovili rojstno
^'so. Zaradi te zagnanosti in srčne želje, da nam pokažejo, kako
®Po je pri njih, si zaslužijo, da jih obiščemo,
f^odrobnejše informacije o izletu dobite v društvenem okencu ali
^^ društvu, kjer vas bo čakal opis poti in vse druge podrobnosti. \/e-
^elirn se druženja z vami!
V.D.
PTUJ / specialna olimpiada v organizaciji zavoda dr marjana borstnerja
Ptuj - dober gostitell
Na ptujskem stadionu so v pe-
tek potekale regijske igre v
okviru specialne olimpiade Slo-
venije, ki jih je letos organiziral
zavod dr. Marijana Borštnarja,
Dornava. V imenu organizator-
jev sta vse pozdravila koordina-
torka Ida Jurgec in dornavski
župan Franc Šegula ter jima
zaželela veliko športne sreče,
govoril pa je tudi Ljubo
Miličevič, predstavnik Special-
ne olimpiade Slovenije. V raz-
ličnih tekmovanjih - v atletiki,
namiznem tenisu in vožnji z
vozčki - je sodelovalo 269 tek-
movalcev iz 13 ekip. Še posebej
zanimive so bile tekme v
košarki, ki jih v okviru iger uva-
jajo na novo. Tako tekmovalci
kot njihovi trenerji in spremlje-
valci so se na Ptuju počutili lepo
in ogledali smo si lahko veliko
prijetnih športnih dogodkov.
ms
Ida Jurgec in Ljubo Miličevič sta v imenu organizatorjev
zaželela veliko športnih užitkov
Ekipi iz Hrastovca in Dornave sta odigrali dobri košarkarski
igri
Zelo zanimiva je bila tekma v vožnji z vozički. Tudi tokrat je
zmagal Branko iz Dornave.
Kljub vročini so se vsi zelo trudili. V veliko spodbudo so jim
bili njihovi mentorji in trenerji.
8
četrtek, 3. junij 1999 ■ TEDNIK

HILDEN / se o 25-letnici
slovenskega društva
Srebrni jubilej zdoni'
skega združevanja
v prejšnjem Tedniku smo poročali o srebrnem jubileju slo-
venskega kulturno-športnega društva Maribor v nemškem Hildnu,
kjer si služi kruh tudi veliko naših rojakov iz Ptuja in bližnje okoli-
ce. O pomembnem dogodku, ki se ga je udeležilo okoli 500 zdomcev
iz celotne pokrajine Porenje-Vestfalija ter predstavniki slovenskega
veleposlaništva v Nemčiji, Slovenske izseljenske matice, likovni
umetniki, predstavniki mesta Maribora in moški komorni zbor iz
Ptuja, objavljamo še nekaj zanimivih fotografij.
Poto: M. Ozmec
Slovenska pesem v hildenski Mestni hiši med spre-
jemom pri županu Gunterju Scheibu
V živopisanih slovenskih narodnih nošah so nav-
dušili mladi člani folklorne skupine Bled iz Essna
Osrednje slovesnosti ob srebrnem jubileju slo-
venskega društva v Hildnu so se udeležili tudi (od
desne) predstavnik mesta Maribor Miroslav Blažič,
veleposlanik Republike Slovenije v Nemčiji Alfonz
Naberžnik, hildenski župan Giinter Scheib s sopro-
go, predsednik slovenske izseljenske matice dr. An-
ton Bebler in predsednik slovenskega kulturno-
športnega društva Alojz Krofič.
Pogled na lepo urejeno, tlakovano in z drevjem
olepšano območje za pešce v centru Hildna
DORNAVA / rojakinja iz amerike angela vicar
»Slovenija se zelo razvija«
Različne so poti in motivi, za-
kaj ljudje odidejo v tujino.
Toda skoraj vsi ugotavljajo,
da ob svojem odhodu niso
mislili ostati tako dolgo ali
celo za stalno. Prav tako se
spominja Angela, z dekliškim
priimkom Vičar, iz Lasigo-
veev pri Polenšaku.
"Najprej sem šla v Nemčijo z
namenom, da možu dokažem,
da nama bom zaslužila za avto-
mobil. Seveda si takrat nisem
niti v sanjah predstavljala, da
sem za stalno odšla od doma. V
Nemčiji sem spoznala svojega
drugega moža in odšla v Ameri-
ko. Tam sem že 25 let in imam
se lepo. Seveda vsak tudi v tujini
ne uspe. Moraš biti iznajdljiv in
znati moraš delati," pove Angela
in z veseljem doda, da jo je mož
za 25. obletnico poroke nagradil
z obiskom v Sloveniji. Z možem
Horacem sta jo prejšnjo nedeljo
proslavila med svojimi prijatelji
in sorodniki v Dornavi.
Mož Horace je med obiskom
dejal: "Če so vsi Slovenci tako
prijazni kot ti, ki sem jih doslej
spoznal, bi z veseljem živel tudi
tukaj. Slovenija je zelo zanimiva
po svoji lepi pokrajini in drugih
dobrotah. Ostanite takšni!"
Angela Vičar je žarela o4 ve-
selja in nad presenečenji, ki so
jima jih z možem pripravili nje-
ni prijatelji in sorodniki, ter je
za konec v lepi slovenščini deja-
la: "V tistem delu Amerike, kjer
živim, ni veliko Slovencev, toda
ko sem tam, nimam domotožja.
Kljub temu maternega jezika
nikoli ne pozabiš. Vendar me je
ta obisk napolnil z energijo in
zelo sem srečna. Kljub tako dol-
gi odsotnosti imam v domovini
še vedno najboljšo prijateljico iz
mladosti in dobre stike s svoji-
mi sorodniki. Upam le, da bom
moža Horacea lahko še
prepričala, da prevozi z avioni
niso tako nevarni, in da bova še
prišla."
Marila Slodnfak
Angela Vičar in mož Horace sta se v Sloveniji
počutila prijetno.	Foto: MS
tednik - četrtek, 3. junij 1999
9

PTUJ / nova serija živil perutnine
Za vse okuse pravlika
To je slogan, ki je minule dni pospremil na trg novo serijo
živil Perutnine Ptuj, ta teden pa je moč nove izdelke zagotovo
že kupiti po vsej Sloveniji. Vodstvo Perutnine je na tiskovni
koferenei v Ljubljani prejšnji četrtek predstavilo tudi poslo-
vanje delniške družbe v letu 1998 in naložbeno aktivnost, us-
meijeno v nadaljnjo posodobitev Perutnine na nivo evropsko
uspešnega podjetja s 95-letno tradicijo in razvojno na-
ravnanostjo v zagotavljanje kakovosti po meri potrošnikov.
Perutnina Ptuj je dala na trg
nove proizvode, in sicer piknik
ploščo, piščančje ražnjiče z ze-
lenjavo, gurmansko nabodalo z
olivo in gurmansko nabodalo s
suho slivo. Poleg tega nudijo
svoje izdelke v družinskih paki-
ranjih, namenjenih večjim
družinam ali za postrežbo večje
skupine ljudi. Vse izdelke iz
svojega mesnega programa je
Perutnina opremila z novim vi-
dezom embalaže, ki zagotavlja
dobro prepoznavnost njihovih
izdelkov. Novi elementi so logo-
tip podjetja, slika koruze in
označitev, daje Perutnina nosi-
lec certifikata kakovosti ISO
9001. Izdelki nastopajo na trgu s
sloganom "za vse okuse pravlji-
ca", slika koruze pa predstavlja
naravno krmo in vzrejo piščan-
cev v naravnem okolju kot te-
meljno značilnost perutninske-
ga mesa iz Perutnine Ptuj.
V letu 1998 je podjetje ustvari-
lo za 15,5 milijarde tolarjev pri-
hodkov, od tega 30 odstotkov v
izvozu. Bruto dobiček znaša 710
milijonov tolarjev in uprava
družbe bo na skupščini konec
letošnjega avgusta predlagala
delitev dividend v višini 216 mi-
lijonov tolarjev.
V Perutnini poteka gradnja
nove valilnice, ki bo nadomesti-
la dve sedanji, njena zmogljivost
bo 21 milijonov dan starih
piščancev letno. Investicija bo
končana oktobra letos, njena
vrednost pa znaša 7 in pol mili-
jona nemških mark. Poleg tega
poteka že iz lanskega leta gene-
ralna obnova predelave v
vrednosti 9 in pol milijona
mark. S posodobitvijo, ki bo le-
tos tehnično in tehnološko zakl-
jučena, bodo dosegli večji obseg
prizvodnje, višjo kakovost in
nižje stroške. Pripravljajo se
tudi na posodobitev perut-
ninske klavnice, ki je sicer stara
šele osem let. Začetek investici-
je bo jeseni, njena vrednost pa
okoli 12 milijonov mark.
Uspešno se nadaljuje tudi zgo-
daj spomladi začeta zgodba o sa-
vinjskem hmelju in Perutnini
Ptuj. Ta je namreč zagotovila
nadaljevanje pridelave zelenega
zlata, ki je pred tem potekala
znotraj Hmezad Kmetijstva
Žalec, ki je v stečaju. Perutnina
je do konca sezone zaposlila
tudi 140 tamkajšnjih delavcev
in v začasnem profitnem centru
Žalec določila projektno skupi-
no strokovnjakov, ki jo vodi
izvršni direktor proizvodnje
Slavko Visenjak. Dr. Roman
Glaser, predsednik uprave in
generalni direktor Perutnine, je
poudaril, da je sodelovanje z
omenjenimi delavci dobro, ti so
vestni in v celoti obvdladujejo
delovni proces. Izrazil pa je bo-
jazen, da bodo za obiranje hmel-
ja težko zagotovili okoli tisoč
dodatnih delavcev, saj Slovenci
kljub veliki brezposlenosti ne
kažejo zanimanja za to delo. Že
pri pomladnih opravilih na
hmeljiščih so s težavo zagotovili
180 slovenskih delavcev, zato pa
so si pomagali s sezonskimi de-
lavci iz Hrvatske in Bosne.
J. Bračič
Novo serijo živil in novo embalažo je v Ljubljani
predstavila članica uprave in direktorica trženja v
Perutnini Ptuj Nada Krajnc
PTUJ / podjetje vitta izdelalo unikatni stolček gaga za večnamensko uporabo
Sfelčelgr ki je tudi gugalnito
Podjetje Vitta lastnika in direktoija Janka Nahbergeija s
sedežem v Slomškovi 18 v Ptuju je bilo ustanovljeno leta
1988. Ukvaija se z dejavnostjo designa in projektiranja inte-
rieija. Od nedavnega pa se Janko Nahberger ponaša tudi z
inovativnim izdelkom, prototipom večnamenskega stolčka
gaga, za katerega ima tudi patent. Namenjen je otrokom do
drugega do osmega leta starosti.
Izdelek ni nastal čez noč, je v
bistvu plod dolgoletnega dela na
področju opremljanja prosto-
rov, zlasti še vrtcev, kjer se
srečujejo z veliko prostorsko
stisko. "Porodila se je ideja, da
naj bi se elementi, ki se pojavlja-
jo v igralnici oziroma spalnici,
ki je v bistvu en prostor, torej
ležalniki, stolčki in mizice
pospravljali tako, da bi otroci
dobili večji prostor za igranje. Iz
teh elementov sem poskušal na-
rediti en element, ki bi nado-
mestil stol ali mizo ali ležalnik
in bi se to potem spremenilo v
igračo. Nastal je iz gugalnice, ki
sem jo narisal na list papirja. Iz
nje sta potem nastala dva
stolčka in iz njiju znova sklop v
okviru večnamenskega stolčka,
ki je nastal lani kot prototip na
podlagi narisanega na listu," je o
nastanku	večnamenskega
stolčka GAGA povedal avtor
Janko Nahberger.
S prototipom se je nato pričelo
vandranje od vrtca do vrtca, ele-
ment so otroci takoj sprejeli kot
igračo, niti slučajno kot stol. Pri
različnih možnostih uporabe pa
so pomagale tudi učiteljice.
Vsak nov preizkus oziroma ugo-
tovitev je avtorju pridno poma-
gala pri nadaljnjem razvijanju
ideje.
Večnamenski stolček je inova-
cija, ki ima patent. Tudi pot do
patenta je bila dolga in težavna,
pojavili so se različni "sodniki",
"kritiki", kot avtor je bil pre-
puščen samemu sebi, saj ni ve-
del, kje bi začel postopek
zaščite. Po več poskusih mu je le
uspelo, da je izdelek patentiral
na Uradu za intelektualno
lastnino kot patent pod številko
9900044. S tem je stol zaščiten
za eno leto za cel svet.
Pred kratkim je bil stolček
razstavljen na celjskem sejmu
Vse za otroka in družino. Zanj
je ptujsko podjetje Apollo, ki
proizvajalca podjetje Vitta zas-
topa in bo stolček tudi prodaja-
lo, prejelo tradicionalno priz-
nanje Celjskega sejma zlato zib-
ko. Za predstavitev na tem se-
jmu je namreč Nahberger iskal
podjetje, ki že tradicionalno so-
deluje na sejmu in se ukvarja s
prodajo igrač. Tudi za avtorja je
priznanje izjemnega pomena in
bo brez dvoma pomagalo tudi
pri trženju. Kot se je pokazalo,
to ne bo lahko, izdelek pa je za-
nimiv tudi za tujino, kjer ga bo
Janko Nahberger poskušal tržiti
tudi s pomočjo svojih mla-
dostnih prijateljev, ki živijo na
različnih kontinentih. Navezal
pa je tudi stike z Mehanotehni-
ko iz Izole, ki bi tudi lahko po-
magala pri trženju izdelka v tu-
jino. Priznanje je spodbuda za
delo v bodoče; iz stolčka GAGA
sta se medtem avtorju že porodi-
la dva nova elementa.
Proizvodna cena stolčka je
7500 tolarjev, v maloprodaji pa
ga bo mogoče dobiti za 15.800
tolarjev. Če odmislimo, da bodo
potrebne nekatere izboljšave v
sami proizvodnji, da se bo
skrajšal čas izdelave, pa ni
mogoče obiti tega, da bo na
račun proizvajalca znova zas-
lužil nekdo drugi. V tem prime-
ru gre tudi za služenje na račun
otrok; če bi bila maloprodajna
cena nižja, bi ga lahko upo-
rabljalo več otrok v vrtcih in
doma. Za zdaj so ga izdelali le v
leseni izvedbi, pripravlja pa se
tudi izvedba v plastiki.
"Odločil sem se, da bom nekaj
primerkov stolčka podaril
vrtcu, ker naj bi bil Ptuj tisti, ki
bo nekje pokazal, da se tudi v
našem mestu na področju razis-
kav nekaj dogaja. S tem bodo
tudi vrtci pomagali pri prodaji
teh stočkov," je sklenil pogovor
avtor in inovator Janko Nahber-
ger iz podjetja Vitta, d. o.o.,
Ptuj.
MG
^tolček GAGA nudi veliko možnosti. Sestavljata ga
popolnoma enaka stolčka, ki ju sestavimo v
'^Porabno celoto. Skupna površina na sredini otroko-
omogoča igranje
Stolček GAGA kot gugalnica. Foto: Črtomir Goznik
10
četrtek, 3. junij 1999 ■ TEDNIK

CIRKOVCE / na binkostovo pod kostanji
Obulanle starih ljudskih šeg in navad
Folklorna skupina Vinka Koržeta iz cirkovškega prosvetnega
društva je 23. maja., na binkoštno nedeljo, pripravila Pastirske
igre, prikaz starih ljudskih šeg in navad domačega kraja. Pri-
reditev je avtorski projekt Antona Brgleza, ki je 38 let vodil
znano folklorno skupino iz Cirkove ter z njo potoval na več kot
1100 nastopov po vsem svetu. Za uspešno izvedbo prireditve pa
je zaslužen tudi novi predsednik folklorne skupine Davorin
Urih.
Pot v vas je na ta dan vodila
mimo stojnic s sejemskim bla-
gom. Dogajanje se je pričelo ob
9. uri z mašo in potrkavanjem
cerkvenih zvonov. Sledil je nas-
top najstarejše slovenske godbe
iz Frajhajma. Pohorski godci
muzicirajo že od leta 1827, torej
več kot 170 let. Program je po-
vezoval predsednik prosvetnega
društva Janko Ceiofiga, ki je
napovedal sprevod živine, štirih
krav in 16 konjev v spremstvu
kravarja in konjarja. V pogovo-
ru sta povedala, kako sta nekoč
skrbela za več kot 100 krav in 80
do 100 konjev. Vaški - "gmajns-
ki" župan jima je nalagal delo.
Vsak večer sta spala in jedla pri
drugi hiši. Plačilo sta dobila v
"naturi" - vaščani so jima plačali
v pšeničnem ali koruznem
zrnju.
V kulturnem programu so nas-
topili: kvartet ljudskih pevcev,
ki spremlja folklorno skupino
na njihovih gostovanjih po Ev-
ropi, ljudske pevke Zanjice in
Vesele Polanke s starimi inštru-
menti, zaplesala pa je tudi po
svetu znana domača folklorna
skupina Vinka Koržeta. Skupaj
z učenci iz osnovne šole Cirkov-
ce so prikazali otroške pastirske
igre: hoja po hoduljah, podbi-
janje pikole, metanje podkev,
vleka vrvi, petelinji boj, metanje
pastirja in mitraljez. Tudi pas-
tirska malica - kruh, zaseka in
čebula - ni manjkala. Obisko-
valci pa so se lahko zavrteli ob
glasbi ansambla Idila.
Majda fridi
Zbralo se je staro in mlado
Tudi krave so okrasili s cvetličnimi venčki
Najstarejša udeleženka pastirskih iger - 170-letna Frajhajmska
godba
KIDRIČEVO / gostili štafeto solidarnosti
Mladi sebi in starejšim
Morda je zapoznela informa-
cija celo slaba informacija.
Nenapisana informacija o
dogodku pa največkrat po-
meni, da dogodka ni bilo.
Zato bi radi povedali, da je
tudi Mladi forum iz Ki-
dričevega pripravil prav pri-
jeten sprejem za "štafeto so-
lidarnosti" (o njenem ptuj-
skem gostovanju je Tednik
poročal prejšnji teden).
Dogodek se je začel s pozdra-
vom predsednika Mladega for-
uma Kidričevo Janija Jančca in
nadaljeval z glasbenim nasto-
pom mladega kantavtorja Vita
Mlinarica ter mlade pesnice
Nataše Muršec. Vabilu na spre-
jem štafete in na nastope so se
poleg mladih odzvali tudi sta-
rejši občani občine Kidričevo,
predvsem pa malčki iz
otroškega vrtca in šolarji. Prav
njim je bila namenjena ta maj-
ska prireditev. Štafeti se je pri-
družil tudi "najmlajši kolesar"
gospod Miha Kornet.
Radi bomo ponovili tak dogo-
dek tudi prihodnje leto.
Sani Janiet
PTUJ - DORNAVA - POLENSAK / prva slovensko
goriška konjenica
Dobro rozpolozenje
zmotila nevihta
v petek zjutraj se je z ranča Lea pri ptujskih termah odpravilo
na pot 70 konjenikov na prvo slovenskogoriško konjenico. Pot
jih je vodikla v občino Dornava, kjer je bil priložnostni blagos-
lov konjev in njihovih lastnikov, pričakal jih je tudi domači
župan Franc Šegula. Po liikarski malici so se odpravili v Slo-
venske gorice na Polenšak.
Prvo postajo so imeli pred gos-
tilno Šegula, nato pa pri Stareto-
vih, kjer je bilo družabno
srečanje. Učenca Tadej Starčič
in Andreja Stare sta gostom
predstavila, od kod izvirajo pre-
bivalci in ime Polenšak, konje-
nike pa je pozdravil tudi
domačin, sicer svetnik v občini
Dornava Ivan Starčič, saj je ta
prireditev bila v počastitev
občinskega praznika v Dornavi.
Zal je dobro razpoloženje neko-
liko pokvarilo petkovo neurje,
toda vsi zbrani so se pri Stareto-
vih dobro počutili in si poiskali
varno zatočišče.
V soboto so nadaljevali pot po
občini Destrnik, konjenica pa je
pot končala tam, kjer so jo
pričeli. Organizator letošnje slo-
venskogoriške konjenice je bil
Branko Brumen iz GIZ Poeto-
vio vivat, vodil pa jo je Slavko
Strelec.
Af. Blodnjak
Utrinek s konjenice v centru Polenšaka
Teido 100 urnih maiikev
Letošnji, že 20 kros ptujskega vrtca so znova pripravili na zele-
ni površini za vrtcem Med vrti 2 v Raičevi, udeležilo pa se ga je
10 ekip dečkov in 10 ekip deklic iz vseh ptujskih vrtcev in male
šole Markovci. Tekmovanje v krosu na progi, dolgi blizu 400
metrov, so pripravili prejšnji četrtek, ko je lep sončen dan na
tekmovanje zvabil tudi nekatere starše in prijatelje malčkov, ki
so za vse tekmovalce glasno navijali in držali pesti.
Pok balona je pomenil start
najprej deklic, nato dečkov, ki
so se urno, kolikor so jih nesle
noge, podali na progo. Bilo je
tudi nekaj padcev, solza in jeze
med malčki, pa vendar so na
koncu bili vsi zmagovalci. Naju-
spešnejših deset je prejelo diplo-
me, na stopničkah pa so zmago-
valci ponosno sprejemali medal-
je in čestitke organizatorjev. Pri
dečkih je bil najboljši Marko
Horvat, drugi Aleksander Be-
drač in tretji Domen Ovčar, vsi
iz vrtca Hajdina. Pri deklicah je
najhitreje pritekla na cilj Vida
Vidovič iz vrtca Breg, druga je
bila Vanja Zemljarič in tretja
Julija Oblak - obe iz priprave na
šolo Markovci. Ekipno so pri
deklicah slavile tekmovalke iz
Markovcev, pri dečkih pa tek-
movalci iz vrtca Hajdina.
Ob koncu so bili malčki veseli
in zadovoljni, vzgojiteljice p^
prav tako, saj so v priprave na
kros z mali tekmovalci vložile
veliko truda in časa. Ivo Klaričt
upokojeni vodja Športne zveze
Ptuj in nepogrešljiv strokovni
sodelavec na vseh 20 krosih dos-
lej, pa je dodal, da so se »rodili*'
novi športniki - atleti, ki jim
treba dati novih priložnosti, da
se še kdaj izkažejo na kakein
teku. Morda pa bi bilo dobro
razmišljati tudi o zanimivi p''"
budi, da bi bili Ptujčani v pri'
hodnje organizatorji medobčin'
skega krosa za malčke iz vseli
vrtcev na širšem ptujske^"
območju.
r/n
Na startu je bila med malimi tekmovalci prava gneča
Najboljše tri deklice (od leve): Vanja, Vida in Julija. Foto: TM
tednik - četrtek, 3. junij 1999
11

društvo upokojencev ptuj
Kronika letovanja v Rab€u
od 21. aprila do 1. maja so tudi letos ptujski upokojenci leto-
vali v Kabcu v Istri. Ker o njihovih letovanjih ponavadi
zapišemo samo kratko vestičko, smo se tokrat odločili objaviti
nekoliko daljšo reportažo z njihovega dopusta, ki je nastala
pravzaprav bolj za "interno uporabo", pa vendar skriva v sebi
toliko življenjske energije in optimizma, da smo prepričani, da
jo boste z veseljem prebrali tudi vi, spoštovani bralci. In ko
boste prišli v upokojenska leta, se boste gotovo s tako veselimi
ljudmi radi odpravili na potep.
Urednik
Lepo sončno sredo smo se od-
peljali iz Ptuja v deževno Istro. Na
železniški postaji na Ptuju je bil
avtobus kar nekam prazen, a se je
kmalu napolnil, saj smo določili
kar nekaj "račk" in "racakov". No,
kmalu po napolnitvi vseh sedežev
je naša skrbna vodnica Mimica že
izrekla pozdrave z dobrodošlico
in željo po dobrem počutju. Ugo-
tovili smo, da je še vedno poklicno
deformirana, saj je takoj pričela
učiti deset božjih zapovedi. Priz-
nati pa si moramo, da smo tudi mi
odprtih glav, saj smo si te zapove-
di ne le zaponmili, ampak tudi
vzeli k srcu in jih izvajali vseh 10
dni. Rdeča nit zapovedi je seveda
počivanje, počivanje, in ko se ut-
rudiš, ponovno počivanje.
Vožnja je potekala lepo, saj je
naš mladi voznik Karli vozil
umirjeno, enakomerno in z občut-
kom, kot če bi imel na avtobusu
kakšne upokojene starce.
Za razpoloženje v avtobusu je
poskrbela naša Olga, ki je šale
stresala, kot da bi navrli gramo-
fon. Smeh je odmeval od prve do
zadnje vrste, saj je svoje k temu
prispeval tudi orehovec, ki je por-
del prej bleda lica in normaliziral
pritisk.
Postanek na Trojanah in že si je
Dragica, ki se ni držala odmerjen-
ga časa, prislužila prvo kazen. Še
postanka na Ravbarkomandi in v
Ilirski Bistrici, ki sta bila potreb-
na za tankanje in druge biološke
potrebe potnikov. V Ilirski Bistri-
ci so naši potniki pokupili vse za-
loge radenske. Mislila sem že, da
imajo vsi povprek prebavne
težave, a pravi razlog sem spozna-
la šele v Rabcu, kjer je Karli raz-
delil pretihotapljeno dobro
domačo haloško kapljico. Potniki
so bili s tem tekočim tihotapskim
tovorom dobro založeni za vseh
10 dni. Tudi sama sem prevzela
del pretihotapljene dobrine - del-
no tudi zato, da sem realizirala na
Trojanah prisojeno kazen, a raje
ne bom izdala količine, saj ni bila
ravno majhna.
Žal moram povedati, da je mo-
ralo zaradi višje sile nekaj prijav-
Ijencev odpovedati letovanje. A
bili smo zelo prijetno presenečeni,
da nas je prvi par presenetil še isti
večer in se s svojim vozilom pri-
peljal za nami. Želimo, da bi ofa-e-
val še drugi par in nas presenetil s
prihodom vsaj za nekaj dni.
Držimo pesti, Darinka!
V Rabcu je lilo kot iz škafa, toda
to nas ni spravilo v slabo voljo.
Organizacija je bila brezhibna.
Vsak je vedel, s kom bo v sobi,
ključi so dobivali lastnike za 10
dni in že smo bili v sobah.
A je kdo rekel, da nas je zeblo?
Ne, ne, nič takega, saj smo se ogre-
li s preostalim orehovcem, višnje-
vačo in^ drugo energetsko
tekočino. Še isti dan smo preizku-
sili vodo v bazenu in se prepričali,
da je bazen napolnjen s pravo sla-
no morsko vodo. Bili smo zelo sa-
mozavestni in važni, saj smo bili
kopalci v bazenu izključno Slo-
venci. Kot da smo slovensko mejo
premaknili kar do Rabca. Zapeli
smo slovensko Barčica po morju
plava in bili nasmejani in razi^a-
ni, kot da nas je tršica pripeljala
na šolski izlet.
Naj še povem, da smo bili nas-
tanjeni v hotelu Mimosa, kjer
imajo vsak večer glasbo in simpa-
tičnega animatorja Branka. Plesa-
li smo vsak večer in ugotovili, da
imamo tudi med ženskami dobre
moške plesalce. Nekateri so pri
plesu pokazali in dali od sebe za-
res vse in plesali celo rokemol. Ne-
katere pa so dokazale, da imajo
Slovenke zares trde glave, saj jim
še tako trd udarec z glavo ob tla ne
pride do živega in potrebujejo za
ozdravitev le kepico mrzlega leda.
Žal je našega veselja, da smo
Slovenci zavzeli Mimoso, bilo že v
petek konec. Hrvatov je prišlo za
poln nadstropni avtobus, tako da
jih je bilo enkrat več od nas in
samo to je razlog, da Janja in Jože
nista odnesla pri tekmovanju prve
nagrade, ampak drugo. O zmago-
valcu je namreč odločalo ploskan-
je in so nas samo zato premagali
Hrvati. Ponosni pa smo tudi na
drugo nagrado v risanju, ki jo je
osvojila Marija za idilično sliko
pogleda na Rabac z njenega balko-
na.
Imeli pa smo tudi nekaj težav:
nismo v celoti uspeli združiti v
eni sobi ljudi z istimi interesi, a ni
prišlo do vojne, le izkušnja za pri-
hodnje leto. Mimici priporočam,
da ob prijavah izvede test in na
osnovi rezultatov testa določi
cimre.
Naj vam zaupam, da bomo ods-
lej Slovenci bolj zdravi, Hrvati pa
bolj bolni. Naše vrle zeliščarke so
pobrale vse materine dušice, žaj-
belj in ne vem kaj še vse, da bodo
čajčkale in si ohranjale zdravje,
vitalnost, lepoto in mladost. Tudi
lovor smo jim odnesli, da bomo
Slovenci kuhali boljši golaž kot
Hrvati. Priznati pa moram, da
smo Slovenci bolj škrtave sorte:
špricerje in kave pijemo bolj po
interesnih skupinah po sobah in
le zvečer zvrnemo litrček njihove
oz. poreške lagune, ki pa je zares
odlična.
V ponedeljek smo imeli prav po-
sebni dan. Z ladjo smo odpluli v
Opatijo. Izleta smo se udeležili
skoraj vsi iz naše skupine,
poskrbeli pa smo tudi za medna-
rodno udeležbo, saj so se nam pri-
družili Samoborci in Zagrebčani.
Oboji smo imeli s seboj harmoni-
karja in številne dobre pevce.
Medsebojno smo se družili v pe-
smi, petju in plesu. Vsekakor so
bili naši odnosi mnogo pristnejši
od tistih, ki jih imajo naši politiki.
V Opatiji smo si ogledali prelep
park, ki so ga vrsto let zasajevali z
drevesi, ki so jih s svojih potovanj
iz vsega sveta prinašali mornarji.
Med posebej lepimi drevesi je bila
vsekakor najlepša kamelija s
prečudovitimi cvetovi. Sprehodili
smo se še med številnimi lepimi, a
zaprtimi hoteli in že je bil čas
vrnitve. Na ladji so nam postregli
z ribicami ali kotleti oziroma smo
imeli fisch in wein piknik, saj je k
ogromni okusni porciji rib pripa-
dalo še 2 del rdečega ali belega
vina. Vino nas je ogrelo od zunaj
in znotraj in kmalu je mednarod-
ni mešani zbor prepeval slovenske
in hrvaške narodne, kot da smo
vsi pravi nekdanji bratski narodi.
Nadaljevanje prihodnjič
Kroniko zapisala:
Dragica Verbega
Na ribjem pikniku
VIDEM / srečanje bolnikov in ostarelih
Razveselili vei kot dvesto udeleiemev
Kot že toliko let doslej so v Vidmu tudi letos organizirali srečanje bolnikov in ostarelih. Župnija sv. Vida, župnijska Karitas in
občina Videm so združili svoje moči in pripravili na binkoštno nedeljo prijetno srečanje.
Zjutraj so se zbrali v župnijski
cerkvi pri maši, ki jo je vodil mi-
noritski provincial p. Slavko
Stermšek. Nato pa so se preselili v
prostore občinske dvorane, kjer so
se okrepčali in ob prijetnem
vzdušju vsaj za en dan pozabili na
težave, ki jih prinašajo bolezen,
starost in osamljenost.
Prireditelji so povedali, da je to
srečanje že tradicionalno in da se
ga starejši z veseljem udeležujejo.
Letos so za to, da se tradicija na-
daljuje, veliko prispevali župnij-
ski urad sv. Vida, župnijska Kari-
tas občina Videm, ki je srečanje fi-
nancirala, ter vse krajevne skup-
nosti v občini Videm razen KS
Dolena.
Mladi velikorat ne razumejo sta-
rejših, a jih imajo kljub vsemu
radi. Da lahko živijo v medseboj-
nem soglasju, pa je še posebno po-
trebna obojestranska strpnost. To
srečanje je zagotovo dokaz medse-
bojnega razumevanja in način, da
se mlajši vsaj enkrat na leto spom-
nijo starejših in jim polepšajo nji-
hovo jesen življenja. Da pa so bili
starejši tega srečanja zelo veseli,
so pričali njihovi nasmejani obra-
zi in dejstvo, da se je letos število
udeležencev približalo številki
200, kar je največ v zadnjih nekaj
letih.
Z.H.
Lepota ne pozna meja
h-i Ljudski univerzi Ptuj že dve leti deluje krožek za umetnost-
no zgodovino. Njegovi udeleženci, 25 jih je, se srečujejo vsak
ponedeljek v predavalnici ljudske univerze v Trstenjakovi ulici.
Preštudirali so že umetniške smeri in tokove romantike, gotike
•n renesanse, ki jim jih še vedno s potrpežljivostjo vceplja v gla-
ve umetnostna zgodovinarka Tatjana Kralj. Študijsko so že
"prevozili" Dravsko dolino od Puščave do Vuzenice in Dravo-
grada ter si ogledali znamenitosti Labotske doline v Avstriji.
Navdušeni so bili nad obmejno vasjo Libeliče, freskami v Lešah
in vitkimi stebri v Starem trgu pri Slovenj Gradcu.
Jeseni 1998 so se odpeljali po
Dravinjski dolini, se ustavili v
Studenicah, nadaljevali ogled v
Žičah, Ponikvi in na Slomu, v
Šentjurju obiskali Ipavčev muzej
in nato še Celje in Laško. Tudi
Prekmurje že poznajo od Raz-
križja do Tumišča, prelepe
Plečnikove Bogojine, rotunde v
Selu in fresk v Martjancih.
Želja "učencev" - Firence - se
jim je uresničila šele letos, saj so
načrti večkrat zvodeneli zaradi
prema) nnega števila udeležencev.
Aprila so se tako le odpeljali v
sončno Italijo. Prva postaja je bila
Ravena - cerkev San Vitale in
mavzolej Galle Placidie, ki sta
čudovita primera starokrščanske
arhitekture in mozaikov. Izpustili
pa seveda niso Dantejevega ^oba.
Hotel Fleming v Firencah jih je
zvečer utrujene sprejel pod svojo
streho. Drugi dan pa se je začel
ogled tega izrednega rene-
sančnega mesta. Tri dni so vsrka-
vali renesančne lepote palač, cer-
kva, kipov, fresk, fasad, trgov,
vrtov in mostov. Vreme je bilo na-
klonjeno radovednim očem, saj
jih je pohleven dežek zmotil le tu
in tam, da so jih noge lažje nosile
od ene do druge znamenitosti.
Vrvež turistov jih je vodil mimo
stojnic z usnjem, igračami in
vsem mogočim blagom, ki se po-
nuja radovednim turistovim
očem. Četrti dan so se zapeljali na
Piazza de Micheangelo in se ob
Davidu (kopiji) še enkrat poslika-
li, s pogledom objeli prekrasne Fi-
rence ter se po avtocesti varno in
srečno odpeljali proti domu.
Za vse lepote, ki si jih ogledujejo
in jih občudujejo doma in po sve-
tu, so slušatelji krožka za umet-
nostno zgodovino pri Ljudski
univerzi Ptuj iskreno hvaležni
Tatjani, ki jih s svojim bogatim
znanjem vodi po svetu umetnost-
ne zgodovine.
Ur
^^eleženci ekskurzije v Firence - palača v Uffizi
JURSINCI / sola na sejmu "vse za
otroka"
Lutka -
od ustvarjalnosti
do uporabnosti
Na celjskem sejmišču je od 11. do 15. maja potekala 23. izo-
braževalno-sejemska prireditev Vse za otroka in družino. Med
več kot 50 vrtci ter 15 osnovnimi šolami je tudi osnovna šola
Juršinci pripravila razstavni prostor na temo Lutka - od ust-
varjalnosti do uporabnosti. Vključeni so bili učenci male šole,
1. in 2. razreda.
pod mentorstvom razredničark,
učiteljice oddelka podaljšanega
bivanja ter šolske pedagoginje so
ustvarjali v okviru pouka, lutkov-
nega in tehničnega krožka in
usmerjenega prostora časa v OPB.
Cilj je bil, naučiti otroka izdelati
različne tipe lutk (prstne, ročne,
mimične, na palici, marionete,
senčne...), pri tem uporabljati do-
segljive in pestre materiale ter lut-
ke nato kot močno motivacijsko
sredstvo vključiti v vse faze vzgoj-
no-izobraževalnega procesa.
Kot so povedale udeleženke raz-
stave iz Juršincev Majda
Kunčnik, Cvetka Vratič, Biserka
Selak, Metka Pignar in Marjana
Sterbal, je bil razstavni prostor
dobro obiskan. "Obiskovalci so
gledali, fotografirali, povpraševali
o načinu izdelave, uporabe in
predstavitve. Razdelili smo več
kot 500 zloženk, v katerih smo
predstavili življenje in delo šole.
Iz številk lokalnega časopisa so
obiskovalci lahko spoznali
občino, v kateri se naša šola naha-
ja. Kot spominsko darilce pa smo
skupaj z učenci izdelali veliko šte-
vilo papirnatih zajčkov, ki so zara-
di svoje preprostosti in zanimive-
ga delovanja privlačili vse starost-
ne kategorije."
Osnovna šola Juršinci se je pred-
stavila na sejmu prvič. Priprave
nanj so trajale dober mesec dni.
Žal sta zaradi površnosti organi-
zatorjev odpadla animacijska nas-
topa učencev male šole ter 4. raz-
reda.
Ur
12
četrtek, 3. junij 1999 ■ TEDNIK
fZ NAŠIH ŠOl
PfUJ / gimnazijci na raziskovalnem taboru v rakovem skocjanu
Zgodovinarji in geografi raziskovali Kras
v ponedeljek, 3. maja, se je 30 dijakov ptujske gimnazije od-
pravilo na petdnevni raziskovalni tabor zgodovinarjev in
geografov v Rakov Škoejan. Skupaj s spremljevalci Janjo
Terbuc, Marijo Meznarič, Darjo Rokavec in Igorjem Šerugo
smo se ob osmih zjutraj odpravili na pot. Bili smo polni
pričakovanj, a vendar zadržani, saj nismo vedeli, kaj naj
pričakujemo.
Ko smo po nekajurni vožnji
prispeli do doma Rak, smo bili
precej presenečeni ob pogledu
na samotno hiško sredi ne-
skončnih gozdov. Po obljublje-
nem kratkem sprejemnem go-
voru upravnika CŠOD RAK, ki
se je prevesil v pravo predavanje
o redu, disciplini in zdravem
življenju, ter nekaj začetnih
"grožnjah" smo le dobili dovol-
jenje za namestitev po sobah.
Ko pa so nas po kosilu odpeljali
na odkrivanje prvega dela nara-
voslovne učne poti, kjer smo iz-
vedeli ne le o vegetaciji na tem
področju (o nekajstoletnem
hrastu Dobu, jelki iz Napoleo-
novega časa, mostu želja čez
reko Rak, čudovitem izvoru
Raka), temveč tudi zgodbice, ki
niso sodile v naravoslovno učno
pot, sem počasi začela izgubljati
upanje. Po večerji je sledil kra-
tek uvodno-spoznavni večer.
Ko smo se pobliže spoznali in
"natrenirali" medsebojna imena,
je bilo vodenega programa ko-
nec. Drugi del večera je bil pre-
puščen naši domišljiji.
V naslednjih dneh smo si po-
bliže ogledali številne kraške
pojave (nenavadne izvire prito-
kov reke Rak, Koliševko, mali
in veliki naravni most), se s sve-
tilkami na karbid podali v tem-
ne jame (Tkalca jama, Ernesti-
nina jama) in dolge rove, ki so
nam jih zapustili Italijani iz
časa prve svetovne vojne. S ko-
lesi smo se čez drn in strn po 25
km prebili do Cerkniškega jeze-
ra in si ogledali maketo o nas-
tanku tega tako edinstvenega
kraškega pojava. Del programa
smo zgodovinarji opravili kar v
domu. Postavili smo si cilj, da
podrobno predelamo vsakdanje
življenje starih Rimljanov, nji-
hova oblačila, obutev, pričeske,
vzgojo otrok, značilnost rimske
vojske in prehrano in kuhinjo
Rimljanov, izdelovanje rimskih
oljenk iz prave kraške gline, kar
nam je s pomočjo mentoric tudi
uspelo. Medtem so geografi po-
drobno preučevali okolico in
njene posebnosti. Raziskovali so
posebnosti kraške prsti, izmerili
hitrost pretoka vode v pritokih
in izvirih reke Rak in prisotnost
detergentov, proučili g^grafske
značilnosti Rakovega Škocjana,
raziskali kraški relief in šolsko
znanje povezali z vsem, kar so
videli, spoznali in se naučili sre-
di gozdov Narodnega parka Ra-
kov Škoejan. Predzadnji dopol-
dan smo dokončali plakate za
predstavitev zgodovinskih in
geografskih odkritij, popoldan
pa smo se preizkusili v prostem
plezanju v steni in vožnji s ka-
nuji. Zanimivi izkušnji. Ob tem
smo se od srca nasmejali, saj so
nam demonstrirali, kako neko-
ga namočijo v vodo kot čajno
vrečko (kajne, Primož?^ če ne
zategnejo dobro vrvi. Seveda pa
ni manjkalo tudi čofotanja ob
prevrnjenih kanujih; kar profe-
sorja Šeruga vprašajte, ali je bila
voda prijetna.
Zvečer smo si skupine najprej
medsebojno predstavile dosežke
tega tedna. Nato smo se poslad-
kali, malo z rimskimi dobrota-
mi, ki sta jih pripravila Marko
in Katja, malo z današnjimi. Po
zaključku smo dobili dovoljen-
je, da si priredimo svojo zabavo,
in verjemite, da si jo tudi smo.
V petek zjutraj smo se še
zadnjič sprehodili po gozdu, po
drugem delu naravoslovne učne
poti in po kosilu smo odrinili
proti domu. Po prespani vožnji
smo se kaj hitro spet znašli na
Ptuju in v našem vsakdanjiku.
Kljub mojim začetnim pomis-
lekom smo se imeli lepo in rada
bi se zahvalila vsem spremlje-
valcem za njihovo razumevanje,
podporo in potrpljenje. In še ne-
kaj mnenj, ki smo jih zbrali ob
zaključku našega tabora:
-	"Odlično, naučil sem se več,
kot bi se en mesec v šoli!"
-	"Menim, da smo se na taboru
veliko novega naučili o naravi
in njenih lepotah, o Krasu in
njegovih pojavih - drugače kot v
šoli, saj si prej zapomniš, če to
vidiš."
-	"Super, naučila sem se tudi
dela v skupini, deljenja kopalni-
ce in sobe..."
-	"Tabor kot način pridobivan-
ja znanja je super, saj se neki
temi posvetiš in o njej raz-
mišljaš 24 ur."
-	"Glavni predlog za naslednji
tabor je: Vzemite me zraven!"
Simona Muršec
Zgodovinarski del tabora pred spustom v jamo.
Geografski del tabora pred odhodom na naravoslovno učno
pot.	Foto: M. Meznarič
PTUJ / podjetništvo na poklicni in tehniški
kmetijski soli
Predstavili so se v ljubijani
Dijaki Poklicne in tehniške
kmetijske šole Ptuj - pro-
gram kmetijsko-podjetniška
dejavnost so pri predmetu
podjetništvo izdelali poslov-
ni načrt, v katerem so pred-
stavili svoje ideje za ustano-
vitev podjetij. Najuspešnejša
je bila ideja dijakinj 4. d Bri-
gite Plohi, Tatjane Gaberšek
in Rozi Jelečevi' pod men-
torstvom profesor Marjana
Horvata.
Dijakinje so izdelale načrt za
podjetje PLOJEGA, d.o.o., ki bi
se ukvarjalo s proizvodnjo ja-
bolk in sadik sadnega drevja
(ime podjetja sestavljajo začet-
nice priimkov ustanoviteljic).
Poslovni načrt so najprej pred-
stavile strokovni komisiji Kme-
tijske šole Ptuj (mag. Vladimir
Korošec, ravnatelj, Marjan Hor-
vat, pomočnik ravnatelja,
učiteljica podjetništva Simona
Kotnik, matematičarka in raz-
redničarka, ter Marija Holc, sla-
vistka). Komisija je izbrala naj-
boljšo nalogo, z njo pa so se dija-
kinje nato predstavila v Ljublja-
ni na 3. državnem tekmovanju
mladih podjetnikov Slovenije,
ki ga je organiziral Gea College
v Svetovnem trgovinskem cen-
tru v Ljubljani, kamor se je uvr-
stilo dvajset skupin. Kmetijska
šola se je po dobri predstavitvi
vrnila s priznanjem. Ob pred-
stavitvi načrta so se dijakinje
naučile, kako se dela v skupini,
naučile so se samostojnosti in
spoznale pomen podjetniškega
razmišlanja za mladega človeka.
Milan Krajnc
Dijakinji z mentorjem Marjanom Horvatom.	Foto: Nini
EKONOMSKA SOLA PTUJ / dve leti solskega radia
Radio D/no enkrat meseino
Tudi na Ekonomskim šoli Ptuj imajo dijaki svoj radio. Ra-
dio Dino. Dijaki Sonja, Nina, Darja, Andreja, Saša, Bojana,
Andreja, Vesna, Mitja in Ozren so novinarji, napovedovalci
in glasbeni redaktorji pod mentorstvom profesoric Milice
Selinšek in Danice Jerenec ter "tonskega tehnika" Miša
Potočnika. Vse oddaje so posnete v naprej in jih predvajajo
enkrat na mesec.
Oddaje obravnavajo najraz-
ličnejše teme, predvsem najak-
tualnejše, teh pa na ptujski eko-
nomski šoli ne manjka. Radio
Dino živi dve leti, ime pa je do-
bil po maskoti, ki so si jo izbrali
šolski radijci - dinozavru. Delo
na radiu je zelo raznoliko in pe-
stro, sami pa si želijo, da bi
lahko delali na pravem radiu.
Do sedaj so se na "pravem" radiu
poskusih trikrat (v živo): dva-
krat na Radiu Celje, kjer je v
okviru sejma Vse za otroka po-
tekala štiriurna oddaja, katere
program so sooblikovali skupaj
z dijaki srednje šole tehniških
strok Šiška. Sejem je s tem post-
al še privlačnejši, saj mladi naj-
raje poslušajo sebi enake, kar
pritegne še več mladih in njiho-
vih staršev. Zadnja predstavitev
pa je bila na Radiu Ptuj v oddaji
Ni še vsega konec, ki so jo sami
pripravili. Pokazali so, da se do-
bro znajdejo pred mikrofonom,
ko se v studiu prižge lučka in
gredo "v živo". Postanejo popol-
noma drugi ljudje, bolj samoza-
vestni, iz njih pa izžareva neka
posebna energija, polna čustev
in pozitivnega mišlenja. Pred
njimi je še lepa prihodnost, saj
znajo poskrbeti sami zase.
Milan Krajnc
Ustvarjalci šolskega radia DINO.
Foto: Nini
PTUJ / novica iz poklicne in tehniške strojne sole
Dijaki uspešni na sreianju
stroinih šol Sloveniie
V začetku maja je v Kopru, Novi Gorici in Postojni potekalo
srečanje strojnih šol Slovenije, ki so se ga udeležili tudi di-
jaki Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj, zmagovalci regij-
skega srečanja. Tokrat so na tekmovanju zastopali maribor-
sko-pomursko regijo.
Ptujski dijaki so dosegli lepe
uspehe, zlasti strojni tehniki, saj
so osvojili kar tri druga mesta.
Franc Gajšek je bil 2. pri CNC
tehnologiji, Adi Dobršek pri
energetiki in Andrej Dobo-
višek pri mehaniki. Med drugi-
mi strojniki se je najvišje uvrstil
David Sovec, ki je zasedel 3.
mesto med strugarji. Srečanja se
je udeležilo tudi 17 dijakov av-
tomehanikov, med katerimi je
Ptujčan Peter Kocuvan zasedel
7. mesto, kar je prav tako lep
uspeh. Mariborsko-pomurska
regija je v športnih tekmovanjih
zasedla 1. mesto, k čemur so s
tretjim mestom v malem nogo-
metu prispevali tudi ptujski
strojniki. V končni razvrstitvi
se je naša regija uvrstila na 2.
mesto v Sloveniji.
Vida Vidovič
Odlični ptujski strojniki: Franc Gajšek, Andrej Dobovišek, Adi
Dobršek, čepi David Sovec
tednik - četrtek, 3. junij 1999
13
' • . u 'i
PTUJ / na gimnaziji deluje angleško gledališče
Pf/aM navdušili z
igranjem in anglešiino
V četrtek, 27. maja, se je na odru ptujskega gledališča pred-
stavilo angleško gledališče, ki je delovalo v tem šolskem letu
na ptujski gimnaziji. Vodila ga je Lisa MacAtackney, ki je
bila na ptujski gimnaziji zaposlena kot asistentka za ang-
leški jezik.
Lisa je za uprizoritev na odru iz-
brala besedilo Harolda Pinterja,
enega pomembnejših angleških
dramatikov in piscev tega stoletja.
V ekipi so sodelovali tudi Simon
Kuhar, Tomaž Bezjak, A^šo
Potočnik, Blaž Ivanuša in Črto
Goznik, veliko časa in potrpljenja
pa je skupini posvetila Bojana
Kolarič Vl^ič, profesorica ang-
leškega jezika na ptujski gimnazi-
ji. V vlogah Pauline in Hornbyja
sta blesteli Martina Ipša in Maja
Ilec, v vlogi Deborah pa je nav-
dušila Katja Filipič, ki je izvedla
tekstualno obsežno vlogo v brez-
hibni angleški fonetiki.
Občinstvo je dijakinje drugega
letnika ptujske ginmazije nagra-
dilo z burnim aplavzom - veseli so
bili, da je ploskanje privabilo na
oder tudi avtorico predstave Liso
MacAtackney. Po predstavi je šola
povabila igralke in ustvarjalce
predstave, starše in učitelje na
kratek sprejem v gledališko klet.
Melani Centrih
Katja Filipič je navdušila kot
Del^rah. Foto: Č. Goznik
Martina Inpša in Maja Ilec v vlogah Pauline In Horbyja.
Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / s športom proti drogi
Vefer v laseh
Akcija S športom proti drogi "Veter v laseh" je dobila še več
lokacij, še več disciplin, še večjo popularnost. Redni obisko-
valci te akcije so letos s seboj pripeljali veliko novih
somišljenikov. In niso se pozabili vključiti v akcijo niti kot
tekmovalci niti ne samo kot gledalci.
"Veter v laseh" so letos ponovno
organizirali Športna zveza mestne
občine Ptuj, DTV Partizan Ptuj
in Športna tmija Slovenije. Prire-
ditev je osvežila pusto življenje na
Ptuju in mladi so se ponovno pre-
budili iz zimskega sna. Za nekate-
re, ki so tik pred koncem šolanja,
pa je bila to odlična sprostitev.
Mladi so se pomerili v različnih
športnih disciplinah (košarka, od-
bojka, tenis in rolanje), med kate-
rimi je bilo najbolj priljubljeno
rolanje. Zraven pa so vključili
tudi umetniško ustvarjalnost,
predvsem risanje, saj so ponovno
olepšali tla pred Merkurjevo trgo-
vino Volan, odprli pa so tudi li-
kovno razstavo osnovnih šol pred
galerijo Florijan na Mestnem
trgu, kjer je potekala tudi plesna
priredite. Na otvoritvi so obisko-
valce pozdravili glasbeniki Glas-
bene šole Karola Pahorja Ptuj, pa-
dalci Aerokluba Ptuj, plesna sku-
pina GEA, častni predsednik or-
ganizacijskega odbora in
podžupan Ervin Hojker, predsed-
nik odbora za družbene dejavnos-
ti Vlado Čuš in vodja prire^tve za
osnovne šole Tatjana Vaupotič.
V predavalnici Šolskega centra
Ptuj pa je potekalo zanimivo pre-
davanje na temo Pot do uspeha.
Predavali so predstavniki Centra
za socialno delo Ptuj, govorili pa
so, o kako nas lahko šport pripelje
na pravo pot v življenju, nas nauči
samodiscipline ter nas popelje
med pozitivne ljudi. To pa je
pravzaprav tudi namen akcije: da
naj bi se ukvarjali s stvarmi, ki
nam koristijo v življenju in nas
peljejo na pravo pot. Šport je vodi-
len na poti zdravega in kvaliteme-
ga življenja. Mladi in njihovo
starši si želijo, da bi veter proti
drogi pihal vse leto, da pa mislijo
resno, je pokazala velika udeležba
na akciji.
Veter v laseh pa je ponesel med
mlade športnike tudi glasbo sku-
pine Brez zamere, ki so imeli svoj
koncert, medtem ko so najboljšim
v akciji podeljevali priznanja.
Milan iCrainc
Tudi lasje morajo biti v stilu rolanja.	Foto: Nini
PTUJy družba mobitel je podarila bolnišnici dva
mobicuka
Odslej bodo tudi najmlajši ^
paiientje lahko telefonirali
Predstavnika družbe Mobitel sta
v ponedeljek simbolično izročila
dr. Dušanu Kolariču, predstojni-
ku Pediatričnega oddelka Splošne
bolnišnice dr. Jožeta Potrča na
Ptuju, dva Mobičuka. Mobitel bo
račtm vsakega Mobičuka polnil
eno leto, in sicer prvi msesec s
30.000 tolarji, ostale mesece pa z
20.000 tolarji na mesec. Bolnišico
bodo opremili tudi s slikami ptic,
otrokom pa so podarili razgledni-
ce Feliks, s katerimi bodo lahko
sorodnikom in prijateljem spo-
ročili, na katero številko jih lahko
pokličejo.
Družbi Mobitel se je za to zelo
prijazno gesto zahvalil dr. Alojz
Arko, direktor Splošne bolnišnice
dr. Jožeta Potrč^ saj bodo lahko
zdaj njihovi najmlajši pacientje
imdi kontakt s svojci tudi v času
bivanja v bolnišnici.
MS
Prva je poskusila vzpostaviti zvezo pacientka Sonja. V ozadju
glavna medicinska sestra Irena Pulka, direktor dr. Alojz Arko,
dr. Dušan Kolarič in predstavnika družbe Mobitel. Foto: MS
PTUI / na oš dr. uudevita pivka podelili bralne
značke
Naj bralei Kristijan Perša
Šestinštirideset učencev na
OS dr. Ljudevita Pivka iz 19 od-
delkov se lahko letos pohvah z
osvojeno bralno značko. Podeli-
tev diplom so na šoli pripravili
prejšnji teden, ko so v goste po-
vabili tudi ptujsko pesnico Anto-
nijo Krajnc in tolkača - bobnarja
Andreja Hrvatina in Robija Ve-
selka.
Pesnica Antonija Krajnc je mla-
dim bralcem predstavila nekaj
svojih pesmi iz zbirk Polnost in
praznina ter Iskanja, ob tem pa
jim zaželela, da bi celo šolsko leto
radi prebirali knjige in se iz njih
naučili življenjsldh modrosti. Po-
leg razglasitve vseh značkarjev pa
so na šoli dr. Ljudevita Pivka iz-
brali tudi najuspešnejšega bralca,
ki je letošnjem šolskem letu naj-
večkrat obiskal knjižnico in si
tam sposodil največ knjig. Nagra-
da je tokrat šla v roke četrtošolcu
Kristijanu Perši, ki je bil nagrade
in priznanja izredno vesel.
T. Moiiorlco
pesnica Antonija Krajnc (levo) In najuspešnejši bralec Kristijan
^erša. Foto: TM
NOVO MESTO / 8. državno tekmovanje kaj veš
o prometu
Zu vmrno mladost na cestf
v organizaciji republiškega sveta za preven-
tivo in vzgojo v cestnem prometu in istoime-
nega sveta me^ne občine Novo mesto je mi-
nulo soboto, 29. maja, v Novem mestu pote-
kalo 8. državno tekmovanje mladih kolesarjev
in mopedistov pod naslovom Ka/ veš o pro
metu. Med 82 mladimi tekmovalci - zanagovBl-
d regijskih tekmovanj sta se državnega
prvenstva udeležila tudi prvak ptujske regije
Rok Dežinan iz OŠ Ljudski vrt ter Marko Ma-
lek iz C^ Grajena, ki je bil na regijskem tek-
movanju drugi.
V izredno lepem in sončnem, na čase rmrda
prevročem vremenu, se je prvenstva udeležilo 67
mladih kolesarjev in 15 mopedistov iz raznih kra-
jev Slovenije. Eni In drug! so svoje poznavanje
cestnoprometnih predpisov najprej dokazovali v
pisanju testov, zatem so se dolgovali v spret-
nc^tni vožnji po poligonu in nazadnje še v ulični
vožnji. Državni pivak za leto 1999je med kolesarji
postal Mitja Železnik iz Hrastnika. Na odlično 8.
mesto se je uvrstil Robert Bratuša iz Slovenske
Bstrice, 9. mesto je dosegel Ptujčan Marko Ma-
leK regijski prvak Ruja Rok Dežman pa je osvo-
jil 24. mesto. Mlada ptujska tekmovalca sta
spremljala rr^ntor Miran Petek in predsednik
s\^ta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
mestne občine Ptuj Franc Kozel.
Med mopedisti je zmagal Robi Očko iz Kranja.
Ram)eroma dobro se je uvrstil Matjaž Fras iz
Lenarta, kije bil enajsti.
-OM
PTUJ / zvokšok v juliju
Nastopili bodo tudi
Guano Apes
Predstavniki Društva mladih Ptuj, ki največ organizirajo koncerte in druge prireditve za mla-
de, so na tiskovni konferenci predstavili svojo največjo letošnjo prireditev - 48-urni festival
ZVOKŠOK, ki bo od 9. do 11. julija na letališču Moškanjcih.
Festival bo tako kot lani potekal
neprekinjeno 48 tu: in bo sestavl-
jen iz štirih sklopov. V okviru fes-
tivala bodo v petek kot največja
zvezda nastopili GUANO APES,
izjemno popularna mlada nemška
novovalovska skupina. Zraven
njih bodo takrat še na sceni Psy-
ho-path. Hudobni volk in deset
drugih skupin. Sledila bo 12-uma
slovenska Love Parade, ko bo rave
party s slovenskimi D.J. Nato bo
ponovno ročk, tokrat s priljublje-
nimi hrvaškimi skupinami ter
domačimi mladimi skupinami.
Zadnjih 12 ur festivala pa bo po-
svečeno rock'n'rollu. Organiza-
torji koncerta vabijo k sodelovan-
ju vse mlade, še neuveljavljene
skupine.
Cena karte za 48-iu'no rajanje bo
v predprodaji 3.000 tolarjev. Tako
kot lansko leto bodo organizatorji
t^a največjega rockerskega doga-
janja poskrbeli za varnost in vse
drugo, kar je potrebno pri organi-
zaciji tako velikega dogodka.
MS
14
četrtek, 3. junij 1999 ■ TEDNIK

Kuharski nasveti
Pudingi ali kipniki
Poznamo sladke in slane pudinge; danes več o slanih.
Za vse slane pudinge velja, da
ne vsebujejo veliko maščob in so
lahko prebavljivi, zato so to jedi,
primerne tudi za bolnike, otroke
in starejše ljudi. Po svojih sesta-
vinah so tako raznoliki in okusni,
da jih ne serviramo samo kot to-
ple uvodne jedi, ampak so pri-
merni tudi za samostojne jedi. Če
jih ponudimo za kosilo, zraven
serviramo toplo omako in raz-
lične solate, če pa jih ponudimo
za večerjo, je dovolj, da zraven
ponudimo samo omako. Slane
pudinge lahko ponudimo tudi
kot prilogo h glavnim mesnim je-
dem.
Slane pudinge pripravljamo na
osnovi bešamela, paljenega testa,
kuhanega zdroba, namočenega in
ožetega kruha, drobtin, masla in
jajc. Dodajamo jim različno, do
polovice kuhano zelenjavo, gobe,
drobovino, parmezan in druge
sire, meso in klobasičarske izdel-
ke.
Zdrobov puding naredimo tako,
da pristavimo 5 decilitrov mleka,
mu dodamo ščepec soli, 6 deka-
gramov margarine in zavremo.
Vrelemu mleku prisipamo 14 de-
kagramov pšeničnega zdroba in
kuhamo tako dolgo, da se zmes
zgosti. Med kuhanjem počasi
mešamo s šibo, da ne ostanejo
zdrobove grudice. Zgoščeno zmes
odstavimo in ohladimo. Posebej
penasto umešamo 5 rumenjakov,
dodamo ohlajen zdrob in 10 de-
kagramov na kocke narezane
šunke ali gnajti. Na koncu doda-
mo še trd sneg beljakov, muškat-
ni orešček in poper. Skodelice za
čaj ali večje skodelice za kavo do-
bro premažemo z margarino, po-
tresemo z drobtinami in jih malo
čez polovico napolnimo s pri-
pravljeno zmesjo. Vsako napoln-
jeno skodelico nato temeljito za-
premo z alu-folijo. Napolnjene
skodelice damo v vrelo vodo;
voda naj jim sega le malo čez po-
lovico. Posodo, v kateri kuhamo,
še pokrijemo s pokrovko in
počasi kuhamo 20 minut. Voda
naj ne vre premočno, saj bodo
nastali v pudingu veliki zračni
mehurčki in se bo po kuhanju se-
sedel. Čas kuhanja je nekoliko
daljši, če uporabite večje skodeli-
ce; puding je kuhan, ko zmes od-
stopi od roba skodelice. Zraven
slanega zdrobovega pudinga
lahko ponudite kremno špinačo
ali blitvo.
Na enak način lahko pripravite
tudi perutninski, ribji, jetrni in
puding s priželjcem, le da gnajt
ali šunko zamenjate z zaželenim
dodatkom.
Slane pudinge pa pripravljamo
tudi na osnovi bešamela. Te pri-
pravljamo z dodatkom zelenjave
in sirov. Cvetačni puding pripra-
vimo tako, da stalimo 7 dekagra-
mov masla ali margarine, doda-
mo 6 dekagramov moke, narahlo
prepražimo in zalijemo z 1/8 1
mleka. Kuhamo tako dolgo, da se
zgosti, nato odstavimo in ohladi-
mo. Ohlajenemu bešamelu doda-
mo 4 rumenjake, sol, poper in
muškatni orešček. Posebej do po-
lovice skuhamo 25 dekagramov
očiščene in razcvetkane cvetače
in ohlajeno dodamo pripravljene-
mu bešamelu. Na koncu dodamo
še trd sneg 4 beljakov. Pripravlje-
no zmes napolnimo v dobro
pomaščene modelčke za puding
ali skodelice, ki jih potresemo s
finimi drobtinami, in kuhamo v
vodni kopeli 18 do 20 minut. Zra-
ven cvetačnega pudinga ponudi-
mo paradižnikovo ali temno go-
bovo omako. Na enak način
lahko pripravimo še špinačni,
parmezanov in grahov puding, le
da cvetačo zamenjamo z ustrezno
zelenjavo.
Od vseh slanih pudingov lahko
edino gobovega kuhamo ali
pečemo. Pripravimo ga tako, da
pol kilograma gob očistimo in
narežemo ter jih z dodatkom
maščobe, čebule in peteršilja na
hitro prepražimo. Začinimo jih s
soljo, poprom in muškatnim
oreščkom. Ohlajenim gobam do-
damo še 2 žlici smetane in 1 jajce.
Posebej v posodi premešamo pol
litra smetane, 3 dekagrame masla
in 5 dekagramov moke, postavi-
mo na štedilnik in kuhamo, da se
zgosti, nato odstavimo, po potre-
bi solimo in mlačni masi dodamo
3-4 rumenjake. Iz beljakov stepe-
mo trd sneg in ga prav tako doda-
mo pripravljeni masi ter narahlo
premešamo. Model ali pekač pre-
mažemo z margarino, potresemo
z drobtinami in vanj vlijemo po-
lovico testa, nanj posipamo go-
bov nadev in prelijemo z drugo
polovico testa. Vse skupaj posta-
vimo v vodno kopel in kiihamo
45 minut ali v pečici pečemo pri
temperatiu^i 200 stopinj C 30 do
35 minut. Gobov puding ponudi-
mo kot prilogo k mesnim jedem
,	ali samostojno
^ skupaj s sola-
c/^)^ to.
Nada
'NoTj	Pignar,
učiteljica
~ !/ ' kuharstva
KRVODAJALCI
18. MAJ - Marija Levantč, MIhovci 75, Anica Plohi, Kajžar
28, Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor, Zvonko Za-
muda, Gajevci 49, Olga Plohi, Sobetlnci 37/a, Jože Per-
nek, Velika Varnica 18, Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj,
Radivoj Dovečar, Strjanci 33, Marjana Kokol, Nova vas
17/a, Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj, Ivanka Vidovič,
Kraigherjeva 27, Ptuj, Dragica Martinčič, Pacinje 26,
Olga Fridauer, Sp. Leskovec 13/b, Viktorija Breznik, Pod-
vinci 95/a, Ciril Varga, Puškinova 9, Maribor, Martin Cvet-
ko, Gradiščak 8, Damjan ŠtrucI, Grajena 74, Martin Ca-
futa, Gorca 69, Janez Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 1,
Franc Šumenjak, Prerad 37, Milan VrabI, Sp. Hajdina
52/a, Stanko Polič, Vintarovci 76, Tomaž Kukovec,
Vičava 87, Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj, Zlatka
Bakač, Lovrenc na Dravskem polju, Aleksander Toma-
nič, Gerečja vas 1 /c, Janko Murko, Rabelčja vas 17, Boris
Bohi, Grajenščak 45.
20. MAJ - Rajko Košič, Keleminova 4, Ormož, Drago Ko-
kot, Mihalovci 58, Danica Žižek, Volkmerjeva 9, Ptuj,
Srečko Letonja, Sp. Velovlek 9/a, Marjan Bezjak, Bukovci
126/a, Mirko Horvat, Zamušani 46, Darko Drčič, Za-
grebška 50, Ptuj, Srečko Sitar, Lancova vas 58, Zvonko
Grešnik, Borovci 23, Milan Plohi, Rucmanci 48, Marija
Štumpf, Trubarjeva 9, Ruj, Janez Šeruga, Nova vas 105,
Konrad Vjsočnik, Placar 54, Kamilo Kronvogel, Črmlja 7,
Herman Špes, Leskovec 48, Stanko Horvat, Kicar 140/a,
Drago Požgan, Betnavska 83, Maribor, Miran Soršak,
Gerečja vas 77, Janez Golob, Kicar 140/c, Miran Bau-
man, Lovrenc na Dravskem polju 2, Ivan Malek, Jiršovci
50.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 227. NAD
Zcilroiv druilnu In
d^ševnm zdravje
89. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakoncev in družine -
na splošno - 2. nad.
Najboljši način predzakonske-
ga svetovanja so oblike kratkih
uvodnih predavanj z razgibano
razpravo. Seveda mora biti vse
prilagojeno starosti, izobrazbi
in kulturnim navadam pos-
lušalcev. Če pa ^e za tečaj, je
mnogo bolje ,če je vedno pris-
oten isti predavatelj in modera-
tor, kot da se ti izmenjujejo. Ob-
vezna prisotnost na takih pred-
zakonskih tečajih vsekakor hro-
mi diskusijsko dinamiko.
In kakšne naj bodo teme? Po
izkušnjah so najprimernejše
naslednje teme:
- pomen ljubezni za integraci-
jo odnosov med ženo in možem
v zakonu,
-	biološko-seksualni vidik za-
kona,
-	psihološki vidik odnosov
med možem in ženo,
-	pomen odnosov med možem
in ženo za odraščajočega otroka,
-	gospodarski, ekonomski,
pravni in socialni problemi, po-
vezani z ustanavljanjem zakona
in družine,
-	odnos do staršev, prijateljev
in širšega socialnega okolja ter
-	osebnostna rast zakoncev in
zakona.
Kljub vsem ugodnim učin-
kom, ki jih lahko ima tako
predzakonsko svetovanje, pa se-
veda ne smemo naivno misliti,
da smo s tem problem dishar-
monije v zakonih in družinah
že odpravili. Zaradi po-
manjkanja časa je možno načeli
v talah tečajih le nekatere pro-
bleme in še te bolj površno.
Nujno je namreč, da so take
teme že vgrajene v šolske pro-
grame, zelo široka pa mora biti
mreža posvetovalnic, kjer se
lahko ljudje posvetujejo glede
predzakonskih, zakonskih in
družinskih problemov in tudi
dobijo ustrezno pomoč.
Zakonsko in predzakonsko
svetovanje ima nekatere svoje
posebnosti, temelji pa na spoz-
nanju, da krepitev zakona in
družine zagotavlja staršem in
otrokom zdrav razvoj osebnosti.
Mnogo "normalnih" kriz v za-
konu in družini se da omiliti ali
celo odpraviti prav s svetovan-
jem.
Še nekaj o tem pa naslednjič,
mag. Bojan Šinko
AEROKLUB PTUJ / šolanje novih pilotov
Generania 1998
Pisalo se je leto 1997, ko smo z velikim veseljem oddali ali odpos-
lali naše prijavnice za vpis na šolanje za jadralnega pilota. Kaj
kmalu so prispeli odgovori in z njimi tudi vabilo, da imamo infor-
mativni dan 31. januaija 1998. Razložili so nam vse, kar nas je za-
nimalo, in povedali vse, kar je bilo potrebno. Zbralo se nas je se-
dem, od teh pa nas je šolanje nadaljevalo šest. Če pogledate našo
sliko, boste od leve proti desni zasledili naslednja imena: Sašo
Kmetec, Tomaž Pravdič, Ivan Žižek, Janja Druzovič, Luka Hojnik
in Silva Cvetko - to je šest začetnikov, ki smo se in se še trudimo
uspeti čim bolje.
Pričeli smo šolanje. Z nami so
preživljali sobotne dopoldneve in
se vsak po svoje trudili, da nas ne-
kaj naučijoVilibold Tomašič,
Tomaž Bezjak in Tomaž Pli-
beršek. Naša predavanja so bila
zelo poučna in zanimiva, kajti
naučili smo se stvari, o katerih
prej še niti sanjali nismo. Čeprav
so predavanja potekala v bolj
sproščenem ozračju, pa vseeno
našim učiteljem ni zmanjkalo re-
snosti. Včasih je za neposlušnost
padla tudi kakšna kazen, pa smo
se tolažili s tem, da je tudi to fazo
treba prestati. Predavanja so se
bližala h koncu in mi, nabiti z
znanjem, smo uspešno rešili teste
ter začeli jadrati. Ker imamo na
letališču dva blanika - dvoseda, so
nas razdelili v dve skupini. Prvo,
na modrem blaniku, so sestavljali
Silva, Tomaž in Luka s
Tomažema - Bezjakom in Pli-
berškom, ki sta jih izmenično po-
učevala. Drugo, skupino je vodil
Vilibold Tomašič, sestavljali pa
smo jo Ivan, Sašo in Janja. Tako
smo naslednja dva tedna hodili
hitro spat ter kljub dolgo pričako-
vanim počitnicam vstajali ob šes-
tih zjutraj, da smo bili ob sedmih
na letališču. Vsak dan je bil zani-
mivejši od drugega, saj je bilo
vsak naslednji ^n več odgovor-
nosti na naših plečih. Uspeli smo.
Preden smo prvič samostojno
poleteli, so učitelji za nas posebej
poskrbeli. Sprostili so nas, koli-
kor se je le dalo, da v zraku ne bi
delali prevelikih napak.
Pilot vlečnih avionov, ki so nas
potegovali v zrak, je bil večinoma
Jože Botolin mlajši, vse šolanje pa
nas je dodatno bodiil še upravnik
Stanko Čuš. In pripeljali so nas do
tja, kjer smo zdaj - samostojni,,
pripravljeni leteti, narediti dovol;
jenje in priti čim višje ter doseči
najboljše. Zahvaljujemo se tudi
vsem drugim , ki so nam po naj;
boljših močeh kakorkoli i^magali
pri izboljšavanju nas samih.
To je naša generacija 1998.
Janja Druzovič
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU t V VRTU ^ V VRTU * V VRTU ^ V VRTU * V VRTU * V VRTU ^
Vrt pred poletjem
Izteka se poslednji spomladanski mesec - cvetoči maj in začenja prvi
poletni - rožnik. Ce si je junij nadel ime rožnik po razcvetelih rožah -
vrtnicah, naj bo to znanilec prihoda sončnega in cvetočega poletja. V
rožniku bodo vzcveteli nasadi vrtnic in drugega žlahtnega cvetja, za
sadne nasade je junij značilen po najbujnejši rasti in razvoju plodov, pa
tudi zelenjavni vrt nam v juniju iz dneva v dan nudi večji izbor doma pri-
delanih vrtnin.
V SADNEM VRTU v spomla-
danskem obdobju sadno drevje vzbrsti, vzcveti in
prične rast, v drugem vegetacijskem obdobju v
začetku poletja pa prične bujno rast in razvoj dreve-
sa ter razvoj plodov. Sadjarjeva skrb v tem obdobju
je namenjena negi drevja, prehrani in varstvu pred
sadnimi škodljivci in boleznimi. V začetku junija
opravimo še poslednje dognojevanje v tem letu z
lahko topnimi rudninskimi gnojili. Uporabljamo
mešana gnojila nitrofoskal z večjo vsebnostjo
dušika, le izjemoma, če so drevesa izrazito zaostala
v rasti, le čista dušična gnojila. Preobilno gnojenje z
dušičnimi gnojili v tem obdobju bi laliko imelo za
posledico pospešeno in prebujno rast konec polet-
ja, to pa kasnitev zaključevanja rasti v jeseni in slabo
dozorelost lesa ter neodpornost za prezimitev. Gno-
jenje z rudninskimi gnojili sadnemu drevju je v tem
obdobju nujno, da bi se drevje in na njem zavezano
sadje normalno razvijalo in raslo, hkrati pa bi se ust-
varili pogoji za oblikovanje cvetnih brstov za rodnost
v naslednjem letu. Ker imamo v nasadu običajno po
vrstah in sortah pestro sestavo sadnega drevja, pri
tokratnem gnojenju, kolikor je le mogoče, dognoju-
jemo drevesom posamično po njihovi potrebi: rod-
nim drevesom izdatneje od nerodnih, prav tako šib-
kejša in mlajša drevesa dognojimo z večjim odmer-
kom, pri drevesih s prebujno rastjo pa dognojevanje
opustimo.
Poleg varstva s škropljenjem pred okužbami z
rastlinskimi glivičnimi boleznimi na sadnem drevju
se v tem obdobju pričenja varstvo z uničevanjem
sadnih škodljivcev. Ameriški kapar, jabolčni zavijač,
listne uši in rdeči pajek so med pomembnejšimi
sadnimi škodljivci, ki se v za njihov razvoj ugodnih
letinah lahko tako razmnožijo, da povsem uničijo
pridelek, pa tudi drevesa izčrpajo do izumiranja. Pri
varstvu sadnih rastlin pred škodljivci je pristop pre-
cej drugačen, kot velja to za varstvo pred rastlinski-
mi boleznimi. Medtem ko se pred rastlinskimi bolez-
nimi sadno drevje mora zavarovati, preden nastopi-
jo pogoji za okužbo, sadne škodljivce zatiramo šele
tedaj, ko so se pojavili v obsegu, ko bi utegnili dre-
vesu in pridelku povzročiti občutno škodo. Za
uničevanje sadnih škodljivcev uporabljamo v glav-
nem kemične pripravke, ki so strupeni. Pri uporabi
škropiv je pomembno vedeti način njihovega delo-
vanja, pa tudi poznati škodljivca in njegov način raz-
voja in življenja. Za škodljivce, ki objedajo listje in
druge organe sadne rastline, uporabimo le dotikal-
ne strupe, za insekte pa, ki se hranijo z izsesavan-
jem rastlinskega soka iz listov in poganjkov kot so
na primer listne uši, pa uporabljamo takšne kemične
pripravke oziroma škropiva, ki imajo lastnost zastru-
piti rastlinski sok. Pri uporabi strupenih pripravkov
smo izredno pozorni na njihovo dobo delovanja ali
karenčno dobo, da si nebi zastrupili pridelka.
V OKRASNEM VRTU so nas v začetku rožnika
pričele razveseljevati cvetoče vrtnice, najžlahtnejše
vrtne cvetlice. Vrtnice v svoji vegetacijski dobi, ki tra-
ja vse do poznih jesenskih slan, zahtevajo nego in
varstvo pred boleznimi in škodljivci. Redno jih obde-
lujemo ter plevemo. Še posebej smo pozorni na
sprotno odstranjevanje trdovratnejših plevelov, kot
so pirnica, gabez, plazeča zlatica in njivski slak. Bolj
je nasad zapleveljen, bolj je izpostavljen okužbam z
glivičnimi rastlinskimi boleznimi. Najpogosteje se ne
vrtnicah pojavi pepelovka, katere razvoj pre-
prečimo, če plesnive poganjke in cvetne popke
porežemo in odstranimo z gredice, nasad pa po-
gosto škropimo z žveplenimi pripravki pepelinom,
cosanom ali karathanom. Od škodljivcev so na vrtni-
cah najbolj razširjene in nadležne listne uši, ki jih
uničujemo s folimatom, metasystoxom, chessom ali
podobnimi sistemičnimi strupenimi pripravki, s kate-
rimi zastrupimo rastlinski sok.
V ZELENJAVNEM VRTU pričnemo v naslednjem
obdobju sejati radič. Radič je solatnica, ki ima za
razliko od drugih dolgo rastno dobo, s tem pa mu je
povečana uporabna vrednost, saj ga lahko nabira-
mo vse leto. Skoraj vse sorte so prezimno trdne in
tako na voljo tudi v zimskih mesecih, ko na
domačem vrtu ni druge sveže solate. Sejemo ga na
prosto v začetku poletja v 30 cm razmaknjene vrste.
Rastlinice nato redčimo v vrsti na 20 cm razdalje,
redno okopavamo in plevemo, zalivamo pa le po
potrebi v izjemno sušnih obdobjih. V kolobarju ni
posebej zahteven glede na predhodne posevke,
dobro pa uspeva za solato, špinačo, grahom in
zgodnjim krompirjem. Ustrezajo mu srednje težka
peščena glinasta tla, ki so bila dobro pognojena že
predhodnim posevkom. Po uporabnosti in času po-
biranja ločimo tri vrste radičev: solatnike, glavnate in
sorte z izrazito močnim korenom, sposobnim za sil-
jenje. Solatnike sejemo gosteje, pobiramo pa tudi
do šestkrat letno, ker imajo sposobnost naglega
obračanja listov po rezi. Priporočljivi sta sorti tržaški
solatnik in magdeburške korenine. Za glavnate sor-
te, med katerimi jih je največ rdečelistnih, so za
naše vremenske razmere priporočljive sorte verona,
palla rosa, domača sorta anivip ter treviški, pan di
zucchero in milanski, ki tvorijo glavice v obliki štru-
ce, prezimijo na prostem in so primerni za siljenje-
Radiča, namenjenega za siljenje, ne sejemo v sveže
gnojeno vrtno zemljo, ker se mu koren preveč razvi-
je in ni sposoben za siljenje.
Miran Giušič, ing. agf-
tednik - četrtek, 3. junij 1999
15

STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
Zvoine izelcicf/e
Sadaljevanje iz
prejšnje številke
Sa sliki 5 in sliki 6 sta prika-
zana načina zvočnoizolacijske
sanacije stene, kadar je zgradba
že zgrajena in nismo zadovoljni
z zvočno izolacijo. Učinkovit
jačin zvočnoizolacijske sanacije
je z dodatno oblogo. Postopek
sanacije je v obeh primerih
enak, prav tako učinek.
Zaščita izolacije je v enem pri-
iiieru z vgradnjo mavčnokarton-
ske plošče, v drugem primeru pa
z vgradnjo plošče iz lesne volne
ter ometom.
Oblogo namestimo ob steno,
lii jo nameravamo sanirati.
Prostor med oblogo in steno na-
polnimo z materialom, ki zvok
absorbira. Pri sanaciji moramo
biti natančni, da z zvočnimi
mostovi ne poslabšamo
zvočnoizolacijo stene. Prenos
zvoka po zvočnih mostovih je
lahko celo večji od direktnega
zvoka skozi steno. Ti zvočni
mostovi so povsod, kjer se oblo-
ga dotika stranskih sten, stropa
in tal in kjer je pritrjena na
prvotno steno (slika 1). Pos-
labšanje (zmanjšanje) zvočne
izolacije, ki nastane zaradi pre-
nosa zvoka po zvočnih mosto-
vih, najučinkoviteje pre-
preči nio, če je obloga, s katero
saniramo zvočno izolacijo.
zvočno elastična. To pomeni, da
je njena mejna kritična frekven-
ca višja od 2500 Hz. S tem je se-
vanje zvoka mnogo manjše kot
pri togi oblogi.
Na sliki 7 je prikazana sanacija
dvojne stene, zidane iz plinobe-
tona, z vmesnim zračnim pros-
torom. Na zunanji strani ene
stene namestimo mineralno vol-
no debeline 5 cm, ki jo zaščiti-
mo z mavčno-kartonsko ploščo.
Osnovna načela, ki jih mora-
mo upoštevati pri sanaciji
zvočne izolacije sten z obloga-
mi, so:
1. Obloga, s katero izboljšuje-
mo zvočno izolacijo stene, mora
biti zvočno elastična. Plošče, ki
jih v ta namen najpogosteje
uporabljamo, so:
-	mavčno-kartonske plošče de-
beline 10 do 15 mm,
-	plošče iz lesene volne debeli-
ne 2,5 cm z ometom debeline
1,5 do 2 cm,
-	iverne plošče debeline 1,2
cm,
-	plošče iz lesnih vlaken debe-
line 1,2 cm.
1.	Resonačna frekvenca mora
biti nižja od 90 Hz. Da to
dosežemo, mora biti razdalja
med oblogo in steno vsaj 5 cm
ali več.
2.	Letve, na katerih so pritrje-
ne obložene plošče, morajo biti
nameščene samo v eni smeri
(vertikalno ali horizontalno),
razdalja med njima mora biti
najmanj 50 cm. Letev ne
pritrdimo neposredno na zid,
ampak jih podložimo z elas-
tičnimi trakovi.
3. Vsi stiki med obložnimi
ploščami ter ploščami in
bočnimi konstrukcijami (stena-
mi, stropom in tlemi) morajo
biti dobro zatesnjeni. Prostor
med ploščami in steno dušimo z
mineralno volno.
Bojan Grobovšek,
univ.dipUng.
Energetskosvetovaina
pisarna na Ptuju, Mestni
trgi, teL 778 516, je
odprta za brezplačno sve-
tovanje občanom vsak po-
nedeljek in sredo od 16 do
18^®h. Svetovanje je na-
menjeno učinkoviti rabi
energije v gospodinjstvih.
To je pomoč vsem, ki na-
meravajo oplemenititi
svoj denar z vlaganjem v
učinkovito rabo energije.
Z izboljšanjem toplotne
zaščite zgradb, uporabe
sodobnejših ogrevalnih
naprav in večjo uporabo
obnovljivih virov energije
prispevate k varovanju
okolja, zmanjševanju
stroškov za energijo in iz-
boljšanju bivalnih razmer.
Svetovalec vas lahko tudi
obišče na objektu in po sve-
tovanju vam pošljemo do-
mov poročilo o nasvetu. V
ENSVET pisarnah si lahko
občani ogledajo tudi razpo-
ložljivo strokovno literatu-
ro.
NOGOMET / ODMEVI NA MEDNARODNI TURNIR
EUROPUSSE '99
Uspešen nastop mladih
Ptujtanov v Framiji
Slovenski nogomtaši, ki so branili barve ptujskega nogometa,
$0 z osvojenim petim mestom v pobratenem francoskem mestu
Saint-Cyr sur Loire docela uresničili pričakovanja. Ta imenit-
ni in odmevni uspeh v ugledni mednarodni zasedbi je slednjič
le potrdil v praksi doslej vse preredko uveljavljeno mnenje o
veliki nadarjenosti in zmožnostih slovenskega "žogobrca".
Biti pri vrhu - in to prepričljivo
• med klubi, kot so Kezmarok,
Mewark, Valls, Amilly, Tours FC
pomeni podvig, ki bo gotovo
dvignil naš mednarodni ugled v
športu, ki po zaslugi vse raz-
sežnejših mednarodnih reprezen-
tančnih in klubskih tekmovanj
\"se mogočneje prodira na starem
kontinentu. Pet zmag je tisto, kar
šteje, še posebej če so dosežene na
tujem, kjer je razen tekmecev tre-
ba preskočiti še številne druge
ovire. V razmerah, ko slovenskim
športnikom izza meja to le red-
kokdaj uspeva, ima dosežek mla-
dih Ptujčanov toliko večjo vred-
nost.
Ptujska odprava je upravičila
povabilo in si (nam) zagotovila še
kakšno vabilo.
"Na tiu-nirju za nogometaše, sta-
fe od 10 do 12 let je letos sodelova-
lo kar 32 ekip - poleg domačih še
?Jadi upi iz Nemčije, Anglije,
Španije, Poljske, Slovaške in Slo-
venije. Prav nastop Slovencev je
bil za izvrstne tuje nogometne
poznavalce senzacionalen. Lahko
rečemo, da so videli nekaj
odličnih dvobojev, v katerih ni
manjkalo domiselnih akcij, čudo-
vitih kombinacij, preigravanj, iz-
jemnih zadetkov in vsega tistega,
zaradi česar je nogomet najpopu-
larnejša športna zvrst na svetu," je
ocenil dogajanje Marjan Lenar-
tič.
Tako so varovanci Mirana
Zorčiča iz Ptuja v zanimivem in
razgibanem tekmovalnem siste-
mu končali predtekmovanje na
prvem mestu v skupini brez pora-
za z gol razliko 9:3. Prepričljivo so
bili boljši od Chanceauxa (3:0) in
Montamissea (4:1). V nadaljevan-
ju so remizirali s Chitenayem ter
bili boljši od Chateuduma z 1:0.
In prav te trde in naporne tekme
so bile vzrok, da je proti Thouarsu
ptujskim naraščajnikom zmanjka-
lo moči - po ogorčenem boju so iz-
gubili z 1:0. Naslednji dvoboj je
bil proti francoski ekipi Chartres
in tudi tokrat so slavili Ptujčani z
2:1. Boj za peto mesto je bil nego-
tov. Klonila je ekipa Rueil Mal-
maison iz Francije in športno
priznala premoč obetavnih Štajer-
cev; izid 2:1.
"Najprej bi se rad v imenu mest-
ne občine Ptuj zahvalil gostitel-
jem za zelo dobro in domiselno
organizacijo. Ko tekmovanje tako
uspe, kot je 12. mednarodni tur-
nir Europusse 99, ne ostane veli-
ko manevrskega prostora. Ničesar
ne moremo grajati. Hvaliti tudi
nima smisla, če so to pred njim
naredili že čisto vsi: trenerji,
sponzorji, ugledni gostje, gledalci,
novinarji. Pravzaprav te je lahko
le strah, da bo organizatorjem
zmanjkalo motiva! Kaj je lahko
sploh še boljše, kot je bilo
druženje mladih v Franciji? Ize-
načene, kvalitetne nogometne
predstave, veliko število gledal-
cev, super igrišča, fantastična vi-
deo promocija Ptuja in Slovenije.
Moto mladega evronogometa je
zabava, razigranost, igra, čeprav
bi obiskovalci tekem želeli, da se
nadobudneži na igrišču ne zaba-
vajo, temveč pošteno in zagrizeno
borijo za barve države ali kluba.
Z besedami pohvale, ko je ocenil
petdnevno bivanje v Franciji, ni
mogel skopariti tudi direktor
Športnega zavoda Ptuj in vodja
ptujske "ekspedicije" Stanko
Glažar. Igralci s strokovnim vod-
jem Marjanom Lenartičem in
predstavnikom mestne občine
Ptuj Brankom Novakom na čelu,
si zaslužijo odlično oceno za pris-
top in požrtvovalnost, kar se jim
bo slej ko prej obrestovalo.
Za Ptuj so igrali: Darjan Čeh (1
zadetek), Uroš Knez, Matjaž Roz-
man, Aleš Vesenjak (1), Uroš Ve-
selič (4), Miha Leben, Primož
Kline, Marko Drevenšek (3), Alen
Jeftovič (3), Matej Benko; trener
Miran Zorčič, inštruktor MNZ
Ptuj Marjan Lenartič.
Ivo Komik
BODO POSLANCI PRISlUENI SPREMENITI SEDANJI ZAKON O
VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR
Spremembe zakona o volitvah?
Nadaljevanje iz
prejšnje številke
0 Kaj so storili poslanci
Tisti poslanci, ki niso zado-
voljni z omenjeno odločbo US,
so, po mojem mnenju tudi pod
vplivom objavljenih stališč prej
omenjenih strokovnjakov, stori-
li korake za spremembo omen-
jene odločbe. Sprva so namera-
vali vložiti predlog za obnovo
postopka za spremembo te
odločbe. Ko pa so ugotovili, da
so zamudili rok za vložitev
predloga za pokrenitev tega iz-
rednega pravnega sredstva, je 45
poslancev vložilo predlog
Vrhovnemu državnemu tožilst-
vu, da vloži zahtevo za varstvo
zakonitosti. Njihov predlog je
tožilstvo zavrnilo, ker meni, da
ni za zakonske osnove za
vložitev zahteve za varstvo za-
konitosti (glej Večer 4. III.
1999).
9 Ustavno sodišče zavrglo
ustavno pritožbo
Da bi prišlo do spremembe 2.
točke prej prikazanega izreka
sporne odločbe US, so dr. M.M.
in 33 sopodpisnikov vložili us-
tavno pritožbo, a jo je US s skle-
pom št. Up 331/98 z dne
4/3.1999 (Ur.l.RS št. 17/99)
zavrglo z obrazložitvijo, da za-
kon o ustavnem sodišču ne
določa, da bi bilo zoper odločbe,
izdane v postopku ocene ustav-
nosti in zakonitosti predpisov
ali v postopku ustavne pritožbe,
dopustno vložiti ustavno pri-
tožbo.
# Nekaj kritičnih pripomb
Mnogi navadni državljani, po-
litiki, pravni strokovnjaki itd.
so že večkrat javno kritizirali
90. člen ustave in člena 23 in 25
ZRLI, ki se nanašajo na pred-
hodni zakonodajni referendum
(PZR). Menijo namreč, da ti
glede vsebine niso demokratični
in da ni pošteno in primerno po
PZR reševati vprašanj, ki se
tičejo volilnih sistemov in raz-
nih strokovnih vprašanj, kot
npr. način financiranja termoe-
lektrarne v Trbovljah. Seznani-
mo se s pripombami.
•	Določba v 23. členu ZRLI
Besedilo te določbe, ki pove,
kdaj je odločitev na referendu-
mu sprejeta, sem navedel že
zgoraj. Kritiki te določbe pravi-
mo: ni prav, da lahko na PZR
odloči majhno število volivcev,
čeprav gre za zelo važna poli-
tična, gospodarska in druga
vprašanja. Zato bi k sedanjemu
besedilu bilo potrebno sprejeti
še določbo o potrebnem številu
udeležbe volivcev kot pogoju za
veljavno sprejeto odločitev. To
potrebo je uvidel tudi DZ in z
zakonom o spremembah in do-
polnitvah ZRLI (Ur.l. RS, št.
38/96) dodal v 23. členu ZRLI
nov drugi odstavek, ki se je gla-
sil: "Če se na referendumu
odloča o vprašanjih, ki se ureja-
jo z zakonom, ki ga sprejema
DZ z dvetretjinsko večino gla-
sov vseh poslancev, je odločitev
na referendumu sprejeta, če
zanjo glasuje večina volivcev, ki
so glasovali, pod pogojem, da se
glasovanja udeleži večina vseh
volivcev." Ustavno sodišče pa je
z odločbo št. U-I-266 z dne
31.7.1996 (Ur.l. RS št. 43/96),
sprejeto s 5:4 glasovi ustavnih
sodnikov, omenjeni 2. odstavek
23. člena ZRLI razveljavilo z
utemeljitvijo, da je določitev
kvoruma kot pogoja za sprejem
odločitve na zakonodajnem re-
ferendumu nedopustna, ker
četrti odstavek 90. čl. ustave RS
iz leta 1991 določa, da je predlog
na zakonodajnem referendumu
sprejet, če zanj glasuje večina
volivcev, ki so glasovali.
#	Določbe v 1. in 2. odstavku
25. člena ZRLI
Ti določbi, ki se nanašata na
vezanost DZ na izid PZR, sta v
skladu z ustavno določbo v 90.
čl. ustave. Ne glede na ta predpi-
se pa se pri mnogih državljanih
pojavlja vprašanje: ali so taki
predpisi demokratični in po
volji večine prebivalstva. Težko
je namreč razumeti, zakaj bi
moral parlament upoštevati vol-
jo ljudstva, če tako voljo na PZR
izrazil le peščica volivcev.
Po mojem je prav, da se
upošteva neposredno izražen
glas ljudstva, ki je glede na 3.
člen ustave nosilec vse oblasti,
vendar bi moralo ta glas izjaviti
na PZR vsaj nad 50 odstotkov
ali več vseh do volitev na PZR
upravičenih volivcev. Zato skli-
cevanje na večinsko voljo ljudst-
va ni na mestu. Stališče zago-
vornikov te ustavne določbe in
določb 23. ter 1. in 2. odstavka
25. člena ZRLI ni prepričljivo.
Ti namreč pravijo, da je vsaka v
volilni imenik vpisana oseba
lahko volila na PZR. Zato lahko
menimo, da tisti, ki niso prišli
na volišče oziroma ki niso hoteli
voliti na PZR (to velja tudi za
bodoče referendume) nimajo
nič proti na PZR predlaganim
predlogom oz. jih ti sploh ne za-
nimajo. Na osnovi izkustva pa
kritiki omenjenih predpisov
sklepajo prav nasprotno:
ogromna večina tistih volivcev,
ki ne pridejo na PZR oziroma
nočejo voliti, je proti referen-
dumskim predlogom.
# Potreba po spremembah
in dopolnitvah predpisov o
PZR
Iz vsega napisanega se po mo-
jem mnenju kaže potreba spre-
meniti in dopolniti zadevne
predpise v ustavi in v ZRLI.
Kot sem že zapisal, je predsed-
nik poslanske skupine ZLSD
Miran Potrč izjavil, da bodo
vztrajali, da se ZRLI ustrezno
dopolni. Pred spremembo oz.
dopolnitvijo člena 23 ter 1. in 2.
odstavka 25. člena ZRLI pa je
potrebno spremeniti oz. dopol-
niti določbe o referendumu v
90. členu ustave. Kolikor mi je
znano, pa doslej nobena poli-
tična stranka ali kdo drugi ni
sprožil postopka za spremembo
ustave (glej 168. člen ustave).
Prepričan sem, da bi tako
sprožitev odobrila večina držav-
ljanov oz. volivcev. Dobro bi
bilo, če bi se zgledovani po
predpisih nekaterih evropskih
držav, npr. Italije, kjer 18. 4.
1999 referendum o spremembi
volilnega zakona ni uspel, ker o
spremembi ni glasovalo nad po-
lovico vseh volivcev, kar pome-
ni, da volilna udeležba ni bila
nad 50 odstotkov.
M/r/ro Kostanjevec
16
četrtek, 3. junij 1999 ■ TEDNIK

ZICE / kam na družinski spomladanski izlet
Skrivnostna iiika kartuiija - kraj s posebno energi/o
Tokrat vam za družinski spomladanski izlet predlagamo si-
cer nekoliko oddaljen kraj, kamor se boste morali odpraviti
z avtomobilom. Skrivnostna žička kartuzija, nekoč domo-
vanje menihov kartuzijanov, je ogleda vredna.
Iz Ptuja se odpeljite skozi Slo-
vensko Bistrico ter nadaljujte
vožnjo po stari cesti. Kmalu
boste naleteli na smerokaz za
Tepanje ter Žice, kjer zavijete
levo. Pot vas bo popeljala skozi
vasi do prelepe doline svetega
Janeza, ki leži ob vznožju
južnega pobočja Konjiške gore.
Ob potoku Žičnica se pripelje-
mo do območja nekdanjega
Spodnjega samostana, do Špita-
lica, kjer so prebivali bratje - lai-
ki. Tu je nekoč stal hospital, na-
menjen za nego bolnikov in pre-
nočišča ter oskrbo gostov. Doli-
na se zoži, mimo dveh idiličnih
kapelic in območja nekdanjh
kartuzijanskih ribnikov se pri-
peljemo do obzidja kartuzije
Žiče. Preseneti nas mogočnost
stavb ter skrivnostna pravljična
idila.
Ko vstopiš v notranjost in se
sprehajaš med ruševinami,
začutiš v sebi mir in dobro. Člo-
veka prevzame posebna energi-
ja, in ko odhajaš, si rečeš, da to-
krat ni bilo zadnjič. Bioenerge-
tiki so odkrili v notranjosti sa-
mostanskega kompleksa dve iz-
redno močni energetski točki.
Ruševine, ostanki stavb
nekdanjega samostana in narava
so tukaj prepleteni v eno.
Zaželiš si, da bi tisti, ki komp-
leks obnavlja, znal prisluhniti
tej magični povezavi.
IZ ZGODOVINE
NASTANKA
SAMOSTANA
Legenda pravi, da se je mejni
štajerski grof Otokar izgubil na
lovu v konjiških gozdovih, ko
je zasledoval belo košuto. Utru-
jen je legel na jasi pod drevo in
zaspal. V sanjah se mu je prika-
zal apostol Janez Krstnik in mu
zapovedal, naj na tem mestu
postavi samostan kartuzijan-
cem. Prebudili so ga rogovi nje-
govih lovskih tovarišev in pre-
strašen zajec, ki mu je skočil v
naročje na begu pred lovskimi
psi. Okoli leta 1155 je res začel
graditi samostan in v imenu
Žiče se še danes skriva izraz za-
jec - Seitz ali Syze. Prvih
dvanajst samostanskih bratov je
prišlo iz Velike kartuzije na
Francoskem. Sprva leseno na-
selbino so nadomestile zidane
stavbe. Znotraj mogočnega
obzidja z obrambnim stolpom je
še danes deloma ohranjena cer-
kev sv. Janeza Krstnika.
Nekdanje celice menihov ter
križni hodnik so v ruševinah, ki
jih je prerastlo zelenje. V centru
kompleksa stoji pokopališka ka-
pela. Kartuzija je skrbela tudi za
niz dejavnosti, ki so koristile
širšemu prebivalstvu. Bila je za-
vetišče, zdravilišče, imeli so le-
karno, opekarno, steklarno,
mlin, gostišče in ribnike. Kljub
velikemu pomenu in razcvetu je
cesar Jožef II., ko je pričel leta
1782 krčiti število samostanov,
prvo ukinil prav žičko kartuzi-
jo.
Pred samostanskim obzidjem
stoji poslopje Gastuža iz 15. sto-
letja, ki je ena najstarejših oh-
ranjenih gostiln v Srednji Evro-
pi. V pritličju je informativna
pisarna turističnega društva
Spitalič s spominki ter točilnica
podjetja Zlati grič. V zgornjih
prostorih nameravajo v je-
senskem času odpreti tudi res-
tavracijo.
Na travniku pred obzidjem je
podjetje Palada, d.o.o., uredilo
zeliščni vrt, kar ni zgolj nakl-
jučje. Kartuzijanom je namreč
njihov red nalagal, da se morajo
ukvarjati tudi z bolniško nego
in s tem je bilo povezano na-
ravno zdravilstvo in
zeliščarstvo. Na enem delu vrta
so zasajene dišavnice in začim-
bnice dobra misel, origano, peh-
tran, kari, timijan, luštrek, bazi-
lika, na drugem pa zdravilna
zelišča gabez, pljučnik, plešec,
divja mačeha, lučnik, natresk,
baldrijan in mnoga druga.
Zelišča in izdelke iz njih je
mogoče kupiti tudi v prodajalni,
ki je urejena v nekdanjem
obrambnem stolpu. V prvem
nadstropju le-tega je postavljena
razstava zelišč. Uradno otvori-
tev bo v soboto, 26. junija, ob 14.
uri, ko se bodo v kartuziji Žiče
srečali zeliščarji vse Slovenije
Ob tej priložnosti se bodo prvič
predstavila vsa štiri slovenska
društva zeliščarjev, društvo kna-
jparjev pa bo predstavilo terapi.
jo z vodo. Želja avtorjev razstavt
je, da bi kmalu prerastla v muzej
zeliščarstva. Direktor podjetja
Palada in trgovin Viva Sana ij
Slovenskih Konjic Jože Zorko
vabi vse, ki še hranijo predmete
ki bi v ta muzej sodili, da s{
povežejo z njimi.
Malda Pridi
tednik - četrtek, 3. junij 1999
17

pTUJ / zlata poroka horvatovih
llati jubilej zakonske sreee
v soboto sta zlato poroko pra-
znovala Franc in Matilda
Horvat iz Puhove ulice 12 v Ptu-
ju. Skupno življenjsko pot sta
začela 28. maja 1949. Leta za po-
kojnino si je zlati ženin nabiral v
Tamu, podjetju Les in v
Nemčiji, nevesta pa v Tamu, v
mestnem kinu v Ptuju in v
Nemčiji. Upokojenca sta od leta
1977.
V zakonu so se jima rodile tri
hčerke: Silva, Nada in Dragica,
danes ju razveseljujejo štirje vnu-
ki: Nataša, Sonja, Simona in Dra-
gan, pravnuke pa še čakata. Petde-
sedetnico sta zlatoporočenca
dočakala zdrava, zdravja si želita
tudi v bodoče. Matilda se rada
zadržuje na vrtu, kjer se veseli
vsakega novega poganjka, Franc
pa zelo rad gleda priljubljene
serije na televiziji.
Zlatoporočencema tudi naše na-
jlepše želje.
M6
Zlatoporočenca Horvat.
Foto: Langerholc
PTOJ / začetek poletne kopalne sezone
Upajo na dobro sezona
v ptujskih Termah so prejšnjo
soboto tudi uradno pričeli
letošnjo poletno kopalno sezo-
no. Z vodo so napolnili vse ba-
zene, prav tako je v polni sestavi
pričelo delati tudi gostinstvo.
Bazeni bodo med tednom v po-
letni kopalni sezoni odprti od 9.
do 20. ure, ob petkih in sobotah
pa bodo kopalcem omogočili tudi
nočno kopanje od 21. do 24. ure.
Cena dnevne karte med tednom je
1200 tolarjev, popoldanske 900,
ob nedeljah bo celodnevna karta
1300 tolarjev, popoldanska pa
tisoč. Vstopnice za otroke so v gla-
vnem ostale na lanskoletni ravni.
Novo v letošnji poletni kopalni
sezoni je, da namesto sezonskih
kart ponujajo abonmajske karte
za 12 kopanj.
Prejšnjo soboto in nedeljo se je v
Termah kopalo manj kot dva tisoč
kopalcev, kar je manj, kot so
pričakovali. Sicer pa upajo, da bo
letošnja poletna kopalna sezona
boljša od prejšnjih.
MG
STOPERCE / sedmi kmečki praznik
Prifetne prireditve
so pritegnile giedaite
Nekoliko raztepena, a prijazna vas Stoperce je bila konec
minulega tedna v znamenju prireditev, ki jih je ob 7. kmečkem
prazniku pripravilo tamkajšnje Zdru ženje rejcev plemenskih
telic v sodelovanju s krajani.
Praznovanje so pričeli v petek
popoldne, ko so v dvorani sto-
perškega doma krajanov predsta-
vili zanimiv šolski projekt Smeh v
podplatih, posvečen 180-letnici
šolskega pouka v Stopercah. V
njem so med različnimi nastopi
učencev gostili mlado ptujsko ke-
gljavko Andrejo Razlag, katere
korenine segajo v Stoperce, saj je
bila tam rojena njena mati, prav
tako zelo uspešna kegljavka Silva
Razlag. Šolo nekoč in danes je
predstavila vodja podružnične
šole Vera Planine. Povedala je, da
so pred 180 leti pričeli pouk v pro-
storih mežnarije. Pozneje so zgra-
dili šolsko poslopje, ga nekajkrat
dograjevali in obnavljali, a včasih
je v njem bilo bistveno več
učencev kot danes. Le 16 jih ima-
jo letos, v štirih kombiniranih ra-
zredih in mali šoli pa zanje pridno
skrbijo 4 učiteljice in kuharica.
Vsi so kot ena družina in ta dan so
bili še posebej veseli, saj so odprli
prenovljeno šolsko knjižnico.
Obiskovalcem so v telovadnici
pripravili razstavo svojih izdelkov
in dejavnosti v kraju, ponosni pa
so tudi na svojo zbirko starega
orodja in opreme, ki so jo
poimenovali Kic (kic je namreč
lesen kijec, ki ga ponekod še da-
nes uporabljajo za razbijanje grud
ilovnate haloške zemlje).
Kolektivu stoperške šole,
učencem in učiteljicam je k
doseženim uspehom in ob
uspešni predstavitvi projekta
čestital ravnatelj matične OŠ
Majšperk Rajko Jurgec. V prije-
tno sproščenost, polno otroškega
smeha in vedrine, pa je prireditev
zaokrožil čarodej Emerix iz Ptuja.
V isti dvorani je društvo
kmečkih gospodinj pripravilo ra-
zstavo dobrot iz domače kuhinje,
da je zadišalo daleč naokoli. Špo-
rtno društvo Stoperce je proti
večeru izvedlo nekaj nogometnih
srečanj, po 18. uri pa so začeli oce-
njevanje vin. Petčlanska stroko-
vna komisija je pod predsedstvom
mag. Antona Skaze ocenila 29
vzorcev in med njimi tri odliko-
vala z zlato medalijo.
Prireditve v okviru 7. kmečkega
praznika so nadaljevali v soboto
popoldne, ko so v šotoru sredi
Stoperc predstavili izdelke ptu-
jske mlekarne. Po 15. uri, po na-
stopu ljudskih pevk in pevcev iz
Stoperc, je zbrane pozdravil pre-
dsednik KS Stoperce in svetnik
občine Majšperk Anton Galun,
nato pa so začeli kmečke igre.
Pred okoli 300 gledalci so se
možje in fantje pomerili v košnji
in grabljanju ter žaganju ploha na
cilj. Strokovna komisija ni imela
težkega dela, saj je v košnji bil na-
jhitrejši in najuspešnejši Jože
Kamenšek, drugi je bil Vinko
Jerič in tretji Branko Kidrič.
Tudi v žaganju ploha so ocenjeva-
li hitrost in natančnost, kajti pa-
dajoče drevo je bilo treba usmeriti
na balon. Tu je bil najboljši
Martin Bogme pred Rudolfom
Gajškom in Brankom Kidričem.
Po 18. uri so prikazali še košnje po
starem, preden pa se je spustil
mrak, so najboljšim v ocenjevanju
vin in kmečkih igrah podelili spo-
minska priznanja.
Stoperški šolarji s smehom v podplatih.
V košnji je bil najboljši J ože Kamenšek (v ospredju).
Foto: M.Ozmec
Sesf desefletii spominov
V soboto, 29. maja, so se po-
novno po treh letih v Trnovski
vasi srečali učenci osnovne
šole Trnovska vas, rojeni v
letu 1939.
Pred tremi leti so se zbrali ob
50-letnici, ko so prvič prestopili
šolski prag, letos pa praznujejo 60.
pomlad življenja. Bilo jih je 36,
danes jih še živi 30, na srečanju se
jih je zbralo 15. Povabili so tudi
takratne in poznejše učitelje.
Srečanja sta se udeležili učiteljici
Mara Pelcl in Anica Kostanjevec.
Po maši v cerkvi sv. Bolfenka so
se odpravili na družbano srečanje
v Drbetince na turistično kmetijo
"Pri Kapeli".
Tokst In foto:
Zmago Šalamun
18
četrtek, 3. junij 1999 ■ TEDNIK

ORMOŽ / GLASBENA SOLA SLAVILA 40-LETNICO
Muziiiranje ima v Ormožu vei kof lOO-letno tradiiijo
v soboto, 29. maja, so v Ormožu slovesno počastili 40-letni-
co obstoja Glasbene šole Ormož. Ravnatelj Slavko Petek je
ob 18. uri po krajšem glasbenem nastopu učencev odprl raz-
stavo o 40-letnem delovanju glasbene šole v občinski avli.
Uro kasneje se je v Domu kulture z nastopom pihalnega or-
kestra in mažoretk pričel slavnostni koncert.
Razstava, ki jo je avtorica
Martina Lah pripravljala dalj
časa, temelji na slikovnem ma-
terialu in zbranih podatkih o
vseh učiteljih in učencih, ki so
obiskovali šolo in se udeleževali
tekmovanj. Razstava v občinski
avli bo na ogled do 11. junija.
Človek si je od nekdaj lajšal in
bogatil življenje z umetnostjo.
Potreboval jo je za duhovno
ubranost in osrečevanje svojega
notranjega sveta, je v uvodnem
nagovoru slavnostnega koncerta
povedal ravnatelj Slavko Petek.
Zahvalil se je vsem, ki so kakor
koli pomagali pri razvoju in do-
seganju uspehov ormoške glas-
bene šole. Posebej je pozdravil
nekdanja ravnatelja glasbene
šole Mileno Moravec in Alojza
Krajnčana, župana in poslanca
Vilija Trofenika, ki ima zelo
velik posluh za kulturo v
ormoški občini, ter predstavni-
ke glasbenih šol iz Ljutomera,
Gornje Radgone in Slovenskih
Konjic. Ormoški župan Vili
Trofenik je v pozdravnem govo-
ru čestital ter izrazil občudovan-
je in spoštovanje ob 40-letnici
glasbene šole z dvojnim pos-
lanstvom: razvoj glasbenega ta-
lenta ter pridobivanje izobrazbe
in poklica mladim glasbeni-
kom. Drugo je poslanstvo na
področju obogatitve kulturnega
življenja v Ormožu. Poudaril je
pomen učiteljev ter jim zaželel
tako predano in uspešno delo
tudi v bodoče. Prireditve se žal
ni mogel udeležiti magister
Franci Okom, predstavnik
državnega ministrstva za šolst-
vo in šport. V pozdravnem tele-
gramu je zaželel kolektivu obilo
uspeha pri vzgojno-izobraževal-
nem delu z mladimi glasbeniki
in glasbenicami. Tomaž Bol-
car, vodja ormoške izpostave
Sklada Republike Slovenije za
ljubiteljske kulturne dejavnosti,
je nato Glasbeni šoli podelil
Zlati znak Zveze kulturnih
društev. V imenu ljutomerske
glasbene šole je zaželela učen-
cem, učiteljem ter ravnatelju ve-
liko uspeha in prijetnih trenut-
kov ob glasbi ravnate^ica Dra-
gica Maric. Marjan Zula, rav-
natelj glasbene šole iz Gornje
Radgone, pa je ob izročitvi dari-
la zaželel mladim glasbenikom
še vsaj 400 let nadaljnega
uspešnega dela.
Slavnostni koncert, s katerim
so predstavili vso dejavnost, ki
se na glasbeni šoli dogaja, so iz-
vedli najboljši učenci in instru-
mentalne skupine glasbene šole
Ormož. Najprej se je predstavil
Orffov orkester, nato solistične
in komorne skupine. Harmoni-
karskemu orkestru je sledil nas-
top pihalnega orkestra Ormož,
ki ga že 25 let vodi ravnatelj
Slavko Petek in deluje v sklopu
šole. Na glasbeni šoli je nekoč
deloval tudi oddelek za klasični
balet, ki pa so ga ukinili zaradi
velikih težav z baletnimi učitel-
ji, še vedno pa imajo dve skupi-
ni mažoretk. V starejšo skupino
so vključene srednješolke, ki
pogosto spremljajo pihalni or-
kester. Od lanskega leta pa delu-
je tudi prikupna skupina "malih
mažoretk", v kateri so deklice,
stare šest let in več.
Ravnatelj Slavko Petek se je
vsem učiteljem ter nekdanjima
ravnateljema Mileni Moravec in
Alojzu Krajnčanu zahvalil s
simboličnimi šopki. Trije
učitelji Martina Lah, Darinka
Vidovič, Jože Barin Turica in
ravnatelj Slavko Petek imajo
več kot 25 let delovne dobe v
glasbeni šoli. Prejeli so darila,
sliko Anice Žula z glasbenim
motivom.
Glasbeni program, ki je nav-
dušil občinstvo v nabito polni
dvorani, je povezovala nekdanja
učenka Simona Rakuša. Rav-
natelj Slavko Petek je pripravil
zanimiv vmesni tekst o zgodovi-
ni glasbe in muziciranju ter raz-
voju glasbene šole Ormož.
IZ ZGODOVINE
GLASBENE ŠOLE
ORMOŽ
Občinski ljudski odbor je 24.
decembra 1959 ustanovil glas-
beno šolo Ormož v nekdanjem
učiteljskem stanovanju osnovne
šole na Hardeku. Prvih šest let
se je kot honorarni ravnatelj s
kadrovskimi problemi in pre-
malim vpisom ubadal takratni
ravnatelj Glasbene šole Ljuto-
mer Avgust Lopamik. Eden iz-
med pobudnikov za ustanovitev
šole in direktor trgovskega pod-
jetja Zarja Alojz Holc je zato od
takratnih trgovskih vajencev
zahteval, da se vpišejo tudi v
glasbeno šolo, in to za instru-
mente, ki so jih potrebovali v
pihalnem orkestru. Prvo leto je
bilo vpisanih 56 učencev, v šol-
skem letu 1965/66 pa že 92. Leta
1966 je bila šola preseljena v ne-
primerne prostore vzhodnega
krila ormoškega gradu, kjer je
gostovala do leta 1991. Ubadali
so se z velikimi, včasih kar ek-
sistenčnimi finančnimi proble-
mi. Kljub temu so imeli
vključenih kar 8% šoloobveznili
otrok.
V tem šolskem letu obiskuje
pouk 210 učencev. Največ, 81^
se jih uči klavir, 35 harmoniko,
19 kitaro in diatonično harmo-
niko, 11 violino, dva pa orgle.
Za redno delo bi potrebovali I4
redno zaposlenih učiteljev,
Učenci obiskujejo tudi nauk o
glasbi, igrajo v pihalnem in har-
monikarskem orkestru ter v raz-
nih komornih skupinah. Šola
prireja svoje redne koncerte ter
sodeluje na različnih kulturnih
prireditvah. Udeležujejo se tudi
medobčinskih, regijskih in re-
publiških srečanj ter tekmo-
vanj, kjer dosegajo lepe uspehe.
Današnja šola, na kateri so za-
posleni izredno strokovni
učitelji, je opremljena s kvalitet-
nimi glasbenimi instrumenti in
izpolnjuje pogoje za dobro delo.
V prihodnje načrtujejo pridobi-
tev novih prostorov, manjka jim
tudi nekaj instrumentov, pihal-
ni orkester pa potrebuje nove
uniforme.
Majda FridI
V Ljubljani je bila ustanovl-
jena filharmonija že leta 1701.
V njej so igrali ljubitelji -
amaterji in ne poklicni glas-
beniki, zato je zagotovo že ta-
krat morala obstajati takšna
di drugačna glasbena vzgoja.
Če je filharmonija skrbela za
glasbo, je nekdo moral tudi za
muzikante. Tako je glasbeno
šolanje med najstarejšimi
oblikami šolanja pri nas.
V 54 slovenskih glasbenih
šol je vpisanih 21.000 učen-
cev, kar je 9,3% šoloobveznih
otrok. Poučuje jih 1514 učitel-
jev. Najpopularnejši instru-
ment je klavir, saj se ga uči
tretjina vseh učencev, sledijo
kitara in harmonika. Diatoni-
čno harmoniko kot nekakšen
ljudski instrument poučujejo
le v treh slovenskih glasbenih
šolah, tudi v Ormožu.
V Sloveniji deluje tisoč in
več pevskih zborov, 110 pihal-
nih orkestrov, okrog 400
domačih zabavnih in drugih
ansamblov, poleg štirih profe-
sionalnih simfoničnih orke-
strov priložnostno muzicira
še ducat amaterskih. To je
znamenje visoke in množične
glasbene kulture, katere te-
melj je dobro glasbeno šolst-
vo, je zapisal Slavko Petek.
Mažoretke so pogoste spremljevalke pihalnega orkestra
PTUJ / HUMANITARNA AKCIJA ZPM SLOVENIJE
Oiroii bodo pomežiknili somu
»Pomežik soncu« nosi ime letošnja huma-
nitarna akcija Zveze prijateljev mladine Slo-
venije, s katero želijo omogočiti otrokom iz
socialno ogroženih družin brezplačno leto-
vanje na morju. Otroci iz cele Slovenije bodo
letovali v času poletnih počitnic, saj so zanje
v humanitarni akciji zbrali okrog 50 milijo-
nov tolarjev, in kar je še najpomembnejše pri
tej akciji, starši ne prispevajo svojih sredstev.
Ptujsko Društvo prijateljev mladine je koor-
dinator akcije na območju Upravne enote Ptuj
v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti
na Ptuju, sicer pa se je že obrnilo na vseh pet-
najst občin na ptujskem območju, da podajo
svoje predloge o otrocih iz socialno ogroženih
družin. Dušan Sterle, predsednik DPM Ptuj,
je povedal, da ZPMS zagotavlja za vsakega
otroka, ki bo izbran v okviru posamezne občine
UE Ptuj, 3.700 tolarjev za vsak dan letovanja,
letovanje pa naj bi trajalo vsaj 11 dni, tako si
namreč prizadevajo v društvu. Skupaj so v UE
Ptuj dobili blizu 1,9 milijona tolarjev, razliko
do polne cene, ki znaša po otroku 1.925 tolarjev
za vseh enajst dni počitnic, pa morajo prispeva-
ti občine, iz katerih bodo izbrani otroci.
Otroci s ptujskega območja bodo letovali v
objektih ZPM Maribor v Materadi v Poreču,
sredstva pa zadoščajo za 43 otrok s celotnega
območja petnajstih občin. Na DPM Ptuj so
pred dnevi že sprejeli nekaj predlogov, na osta-
le še čakajo do jutri, 4. junija, ko naj bi bil
zadnji rok za oddajo podatkov in predlogov.
Verjetno jih ne bo težko zbrati, saj je takih
otrok, ki bi si želeli na morje, pa jim starši tega
zaradi slabih razmer v družini nikakor ne mo-
rejo nuditi. Zato jim je treba pomagati z malo
denarja, da bodo lahko veseli in razigrani nekaj
dni svojih zasluženih poletnih počitnic me-
žikali sončku in neizmerno uživali ob morju.
TM
Družina je pretekli teden obja-
vila vznemirljiv uvcKinik: "Kako
to, da državljani nove države
Slovenije ne razobešajo pono-
sno in z veseljem svoje zastave?
Kako to, da hodeč po svetu vsi
državljani te nove države ne no-
sijo s seboj zemljevidov, pro-
spektov in drugega gradiva, da
bi vsak v svojem majhnem kro-
gu znancev iz sveta gradil po-
dobno naše države? Kako to, da
se s ponosom in zagretostjo, ki
bi nas je bilo res majčkeno sram
pokazati, pa si kljub temu ne bi
mogli pomagati, ne vrivamo
povsod in povsod ne dokazuje-
mo, kako lep košček sveta je
tale Slovenija, moja dežela,
moja domovina, raj pod Trigla-
vom, kjer živimo ponosni,
pošteni, veseli, delavni in srečni
ljudje? Je vse sedanje samo od-
klon v drugo smer, kakor je za-
kon v fiziki pri nihanju? Je samo
reakcija na prej, odpor proti prej
vsiljenemu - brez razmisleka, da
zdaj to ni več tako in da bi zdaj
morale zastave viseti zares?"
Družinini uvodničarki se odgo-
vor kaže v "čudnih" vprašanjih.
"So v vodstvu države ljudje, ki
jim domovina ni n^večja vred-
nota, ljudje, ki pomanjšujejo
njen pomen, ker hočejo biti po
vsej sili nekakšni 'svetovljani, ni-
kjer in povsod doma, z ni-
kakršnim in vsakršnim pre-
pričanjem', seveda samo ob
misli na lastno korist, tudi za ta-
krat, če morda kdaj pride kaj
drugače? So tam tudi ljudje, ki
so bili morda celo proti spre-
membi sistema, proti osamo-
svojitvi, proti plebiscitu in lastni
državi, so vse to ovirali, so se ta-
krat skrili ali trosili letake o pre-
daji, zdaj pa spet hočejo biti zas-
lužni toliko ali bolj kot tisti, ki so
se šli zares in tudi kaj storili in
tvegali za novo državo in uredi-
tev? So tam ljudje, ki ne spoštu-
jejo ničesar in ne mislijo na nič
drugega kot nase in se znajo pri-
lagoditi vsakim časom z novimi
besedami na ustih? Jim dovoli-
mo, da po vsem, kar bi morali
spoštovati in učiti spoštovati tudi
druge, pljuvajo in se omalo-
važujoče izražajo? Se ne zgane-
mo, ko vidimo, da pred našimi
očmi spreminjajo zgodbo o re-
snici, ki smo ji bili sami priča?
Mirno gledamo, kako kar naprej
vpijejo "ujemite tatu" in obtožuje-
jo tiste, ki odkrivajo "svinjarije" in
kazniva dejanja, pravi krivci pa
nikoli ne pridejo na dan in se jim
nikoli nič ne zgodi? Mirno bere-
mo, kako nekoga obtožijo, ker je
ukradel rokavico, drugega pa ne
opazijo ali celo preganjajo, ko je
ukradel tri tovarne..."
BREZ REŠITVE?
Družina misli, da je mogoče
sanro dvoje: "Ali se zganemo in
k^ storimo, za kar imanra vse
možnosti in vso pravico - ali pa
samo sedimo, gledamo in se po
tihem zgražamo. Če bo tako,
nam ni rešitve. Kdor ne spoštuje
se sam, podlaga je tujčevi peti!
Utonili bomo v pozabo in potem
bo prav vseeno, ali v balkanski
ali evropski talilnici narodov. Iz-
ginili bomo in nihče še opazil ne
bo. Hočemo res to?"
Seveda je marsikaj iz Družini-
nega pisanja vredno resnega
razmisleka. Predvsem - ali je res
vse v Sloveniji tako zavoženo in
tako brezupno, da nam preosta-
nejo samo še "čudna" vprašanja
in skrajno obupana, tako rekoč
brezupna sklepanja? Ali posa-
mezni čudni in nerazumljivi poja-
vi, posamezne manifestacije
podcenjevanja ali zlorabljanja
lastne države že dovoljuje pesi-
mistično bitje plati zvona? Glede
tega se zdi Družinina metoda
opozarjanja na deformacije pre-
več defetistična in preveč gene-
ralizirana. Preveliko "idealiziran-
je" ali "problematiziranje" množic
je vselej nevarno in - špekulativ-
no. Prav za Družinin krog pa je
značilno, da rad kar povprek
moralizira nad Slovenci in jih kar
nasploh proglaša zdaj za nezre-
le, zdaj za hlapčevske "starim
strukturam", zdaj za oportuniste
in podcenjevalce lastne držav-
nosti ... Seveda pa takšnih ocen
ni mogoče dajati na osnovi tega,
kakšen odnos imajo posamezni-
ki do izobešanja zastav in do
raznašanja državne propagande
po svetu, čeprav to sicer sodi
med lepe državljanske navade
in značilnosti.
Družina v svojem zadnjem ko-
mentarju "problematizira"
vprašanje "zaslug" za slovensko
osamosvojitev. To ni osamljen
primer opozarjanja na bolj ali
manj zaslužne. Seveda bi bilo
slabo, če bi začeli gledati na slo-
vensko osamosvojitev zgolj sko-
zi optiko aktualnih afer in (politi-
kantskih) poskusov novih vred-
notenj oziroma prevrednotenj
posameznih pojavov iz osamo-
svojitvenih dni. Osamosvojitvi
(in vsem, ki so zaslužni zanjo) bi
naredili največjo korist, če je ne
bi kar naprej vpletali v aktualne
politične igre. Osamosvojitvenih
zaslug zdaj pač ne more in ne
sme nihče odvzemati ali dodaja-
ti, predvsem pa "prispevek" pri
osamosvojitvi ne more biti opra-
vičilo za zdajšnje slabo delo ali
problematično obnašanje, prav
tako pa tudi ne sredstvo
kakršnegakoli (nenačelnega)
diskreditiranja političnih na-
sprotnikov.
OBTOŽEVANJE
VSEH IN
NIKOGAR
Posebej problematičen (in ne-
dopusten) je poskus zoževanja
baze, ki je predstavljala osamo-
svojitveno gibanje na Sloven-
skem. Komu naj bi bilo zdaj v
korist prikrivanje izjemne, en-
kratne enotnosti med Slovenci?
Komu naj služijo skonstruirana.
posplošena sumničenja, da so v
vodstvu države tudi ljudje, "ki so
bili morda celo proti spremembi
sistema, proti osamosvojitvi,
proti plebiscitu in lastni državi..."
Seveda bi bilo nekaj povsem
drugega, če bi kdo konkretno (in
z dokazi) kazal na "protiosamo-
svojitveno" in protidržavno dej-
avnost katerega od ljudi iz
"vodstva države". Tako pa vse
skupaj deluje vsiljeno in "propa-
gandistično" zgolj za eno poli-
tično opcijo.
"Ljudje, ki ne spoštujejo
ničesar in ne mislijo na nič dru-
gega kot samo nase" morajo do-
biti konkretne obraze in konkret-
na imena, drugače se vse sku-
paj spreminja v splošno (in ne-
odgovorno) obtoževanje vseh in
nikogar. Posplošene tožbe in
objokovanja nad usodo države
ustvarjajo samo še dodatno ma-
lodušje in občutek splošne
nemoči. V Sloveniji se tako
rekoč vsi med seboj poznamo in
ni pojava (pozitivnega ali nega-
tivnega), ki bi ga bilo mogoče
prikriti, prav tako pa ga tudi ni
potrebno posploševati. Seveda,
če za to obstaja potrebna
družbena in predvsem politična
volja. To pa seveda tudi pomeni,
da ni nobene potrebe in nobe-
nega opravičila, da bi ostajale
posamezne "neprijetne" zadeve
nedorečene, nepojasnjene in
brez ustreznega epiloga.
Družina ima zelo prav, ko kri-
tično ugotavlja, da "mirno gleda-
mo, kako kar naprej vpijejo 'Uje-
mite tatu'". Hočem reči, da se
celotna slovenska družba,
predvsem pa pravosodno po-
dročje preveč nezainteresirano
odzivajo na vse pogostejše in
vse hujše obtožbe o neučinkovi-
tosti in pomanjkanju volje v pra-
vosodnem sistemu za zares
učinkovito preganjanje krimina-
la. Obtožbe so hude, včasih
prav neverjetne, odzivi pravo-
sodnih organov pa tako medli in
nedorečeni, da ustvarjajo nove
dvome in nove nesporazume.
Bo kdo od pristojnih Družini
prepričljivo odgovoril na njene
trditve, da v Sloveniji "obtožujejo
tiste, ki odkrivajo 'svinjarije' in
kazniva dejanja, pravi krivci pa
nikoli ne pridejo na dan in se jim
nikoli nič ne zgodi"?
Ali bo kdo argumentirano
(pred domačimi ali tujimi opazo-
valci) zaščitil koprskega tožilca,
ki je te dni "zaradi pomanjkanja
dokazov ustavil kazenski posto-
pek proti podjetju Primex
Nove Gorice? To podjetje je bilo
sicer nekaj let "kriminalizirano"
proglaševano za drastičen pri'
tper zlorab družbenega kapitala
Če je tožilec svoje delo opravil
dokazljivo dobro in neoporečno,
ga je treba z vsemi sredstvi bra*
niti pred poskusi javnega
"linčanja" in preprečiti zun^sod-
ni "lov na čarovnice". Če pa bi s®
pokazalo, da je tožilec kakorkoli
zlorabil svoj položaj in v prinnei^
Primex ravnal pristransko
nenačelno, potem bi ga morala
doleteti najhujša možna kažejo
Bojim se, da se ne bo zgodil"
niti eno niti drugo. In to je najS'
labše.
Jak Kopriv"
tednik - četrtek, 3. junij 1999
19
ImBUi J i ^ ' " . ^ mI
tedenski komentar iz ILIRIKE • BORZNOPOSRED-
NIŠKE HIŠE
Zatišje
Trgovanje na borzi vrednostnih papirjev
je bilo pretekli teden bolj mirno. Proti kon-
cu tedna se je promet močno znižal, slo-
venski borzni Indeks pa je v tednu dni Iz-
gubil skoraj 2 odstotka. Njegova vrednost
se je v petek ustalila pri vrednosti 1744
indeksnih točk.
V preteklem tednu so najbolj porastle delni-
ce Kovinotehne. Govorice o povezovanju
podjetja z Merkurjem so povzročile dvig red-
nih in prednostnih delnic za več kot 6 odstot-
kov. Redne delnice so v petek sicer padle,
vendar pa je rast v ostalih dnevih tedna dvig-
nila njeno vrednost na 688 tolarjev, prednost-
ne delnice pa so pristale pri 660 tolarjih. Med
delnice, ki so v preteklem tednu pridobile,
smo prišteli tudi Drogo Portorož, ki je pred
skupščino delničarjev porastla za skoraj 5
odstotkov na vrednost 34.856 tolarjev, in del-
nico BTC-ja, katere vrednost je porastla v ted-
nu dni za 1,5 odstotka na 13.620 tolarjev.
Obratna gibanja delnic smo lahko spremljali
pri farmacevtskih podjetjih. Lek je padel za
3,3 odstotka, vrednost pa se je ustavila pri
34.103 tolarjih. Skoraj odstotek večjo izgubo
od Leka je beležila delnica Krke. Njena vred-
nost je v tednu dni padla na 27.028 tolarjev,
vendar pa ima delnica kar dobro možnost za
rast, če se bodo novice o povezovanju s švi-
carskim Novartisom izkazale za resnične.
Padcu delnic farmacevtskih podjetji se je pri-
družil tudi Petrol. Enotni tečaj se je v petek
oblikoval pri vrednosti 24.484 tolarjev oziro-
ma 3,4 odstotka nižje kot pred tednom dni,
posli pa so se sklepali že celo pod 24.100 to-
larjev. Za razliko od Petrola pa je delnica nje-
govega konkurenta Istrabenza porastla.
Cena delnice se je dvignila za slab odstotek
na 2.990 tolarjev.
Prosti trg je bil v preteklem tednu prav tako
v znamenju nižanja tečajev. Indeks poob-
laščenih investicijskih družb je izgubil 24 ind-
eksnih točk oziroma 2,3 odstotka. Kupci so
za Triglav steber I plačevali za odstotek manj
kot pred tednom dni, delnica je bila v petek
vredna 656 tolarjev, Nacionalna finančna
družba je padla na 553 tolarjev, s Pomurskim
skladom 1 pa se je trgovalo po 545 tolarjev
oziroma 1,5 odstotka nižje kot pretekli petek.
Na borzi je pričel kotirati tudi drugi Pomurski
sklad, njegova cena pa se je oblikovala pri
254 tolarjih. Izmed ostalih praznih in polpraz-
nih pooblaščenih investicijskih družb so padli
Kmečki sklad, katerega vrednost je v tednu
dni znižala za 1,3 odstotka, Arkada 1, ki se je
znižala za 2,3 odstotka, in Atena, za katero so
prodajalci v petek dobili 358 tolarjev. Delnice
podjetij na prostem trgu so se prav tako giba-
le negativno. Gorenje Velenje je padlo slabe
3 odstotke na 1889 tolarjev za delnico.
Težke razmere, s katerimi se vodilna podjet-
ja srečujejo na trgih, negativni pritiski in po-
manjkanje likvidnosti na borzi vplivajo na pa-
danje tečajev. Trenutno je na trgu vrednost-
nih papirjev premalo dobrih kupcev, ki bi bra-
nili ali celo vplivali na povečanje vrednosti po-
sameznih delnic. Rešitev trenutno mnogi vidi-
jo v denarju, ki naj bi se prelil iz zapadlih bla-
gajniških zapisov na trg vrednostnih papirjev
in to naj bi občutneje vplivalo na gibanje
tečajev.
Matjaž Berni k,
IlIrikaBPH
ODTODINTAM
JURSINCI m
škode za
\06miliionovSIT
Tudi območje slovenjego-
riške občine Juršinci je prejšnji
petek, 28. maja, zajelo močno i
neurje s točo in povzročilo ve- |
liko škode na kmetijskih ,
površinah, stanovanjskih in j
gospodarskih objektih ter ko- '
munalni infrastrukturi. Najbolj 1
so bila prizadeta območja Hla-
poncev, Mostja, Kukave,
Gabrnika, Rotmana, Drago-
viča in Jušincev. Po prvih zbra-
nih podatkih škodo ocenjujejo
na blizu 106 milijonov tolarjev,
od tega v kmetijstvu 60, na in-
frastrukturi 29 in na plazovih
17 milijonov tolarjev. Točni po- j
datki bodo znani šele po popi- !
su. Občina Juršinci je podatke
o nastali škodi že posredovala
ministrstvu za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano ter vladi, j
TM I
ORAJENAm	I
Don podružniine šole
Na osnovni šoli Ljudski vrt, |
Podružnica Grajena, bodo |
inieli jutri, v petek, 4. junija,
dan odprtih vrat. Učenci in
mentorji bodo predstavili dej- I
9vnosti, projekte in raziskoval-
ce naloge v tem šolskem letu.
AK
I^IKLAVŽ PRI ORMOŽU
^ Spominska plošia
Pfot Lukmanu
Občina Ormož in Krajevna
^•^upnost Miklavž pri Ormožu '
^^bita v soboto, 5. junija, ob
uri na odkritje spominske
Plošče profesorju Franju Luk-
'J^^nu na domačiji v Krčevini
Z njegovim imenom je po-
razvoj slovenskega in
'^9oslovanskega sadjarstva
prvo in drugo svetovno
^■^jno. Kot inšpektor in kasneje
v kmetijskem ministrst-
vu v Beogradu si je med pn/imi
prizadeval za modernizacijo
sadjarstva in vinogradništva.
Objavil je več sto razprav,
člankov in knjig.
Majda FridI
GORIŠNiCA •
Jutri in v nedeljo
naKTV
Tokratna 40. kronika z aktu-
alni dogadki iz občine
Gorišnica prinaša poročilo z
zadnje seje občinskega sveta,
posnetek s Koncerta dobre
volje, poslanskega večera, ki
je bil v Gorišnici, zaključka
šmarnic v Zagojičih, posneli
so javno radijsko oddajo
Rajžamo iz kraja v Forminu,
občni zbor DU Zagojiči, birmo
in obhajilo v Cirkulanah, obha-
jilo v Gorišnici, 2. Dominkovo
likovno kolonijo in pripravili
postenek o sinodi v kloštru na
Ptuju. V kroniki bo objavljen
tudi nasvet policije in veliko
zanimivosti s športnih srečanj.
Kronika bo na sporedu jutri, v
petek, 4. junija, ob 20. uri, po-
novili pa jo bodo v nedeljo, 6.
junija, ob 15. uri.
TM
DORNAVA •
Ob obiinskem prazniku
že v prejšnjem tednu se je v
občini Dornava zvrstilo nekaj
prireditev v počastitev občin-
skega praznika, nadaljevali pa
jih bodo še v tem in pri-
hodnjem tednu. Jutri ob 20. uri
bo na strelišču v Dornavi tek-
ma s serijsko zračno puško, v
soboto ob 14. uri, bo na stre-
lišču v Dornavi streljanje na
leteče tarče, ob 17. uri pa bo v
vaški dvorani šahovski turnir.
V nedeljo se bodo ob 9. uri
preskusili v streljanju na leteče
tarče še enkrat. Ob 18. uri bo v
avli osnovne šole koncert har-
monikarjev iz glasbne šole
Maribor in zasebne glasbene
šole Nockturno. V sredo, 9. ju-
nija, bo ob 17. uri prijateljska
tekma med NK Dornava in NK
Hajdina na igrišču v Dornavi.
MS
VIDEM m
Na pohod
iz Vidma do Dravtev
Planinsko društvo Haloze
tudi letos organizira pohod po
haloški planinski poti v počas-
titev 2. praznika občine Videm.
Pohodniki in ljubitelji pohod-
ništva se bodo na pot podali v
soboto, 5. junija, ob 8. uri, zbi-
rališče pa bo pri občisnki
zgradbi v Vidmu. Iz Vidma jih
bo pot vodila v Dravinjski Vrh,
do lovskega doma v Varejah, v
Soviče, Repišče, Gradišče in
Dravce (športno-rekreacijski
center), kjer bodo pot končali..
Na poti se bodo večkrat usta-
vili in okrepčali (hrana in napi-
tek iz lastnega nahrbtnika).
Pohod bo trajal okrog 5 ur, na
cilju v Dravcih pa jim domačini
pripravljajo	družabno
srečanje. Z avtobusom se
bodo pohodniki v vrnili v Vi-
dem popoldan ob 16. uri.
Startnina je 200 tolarjev.
Upravni odbor Planinskega
društva Videm bo že septem-
bra pripravil pohod od Nove
Cerkve pri Podlehniku do Veli-
ke Varnice pri Leskovcu, ob
Martinovem mesecu novem-
bru pa do sv. Avguština.
TM
ŠMARTNO NA POHORJU
# Srečanje peviev in
godiev
Sklad RS za ljubiteljsko kul-
turno dejavnost - območna iz-
postava Slovenska Bistrica in
Zveza kulturnih društev Slo-
venska Bistrica vabita na 14.
območno srečanje ljudskih
pevcev in godcev, ki bo v ne-
deljo, 6. junija, ob 10. 30 uri v
avli osnovne šole Šmartno na
Pohorju. Nastopilo bo 17 sku-
pin ljudskih pevcev in godcev
iz severovzhodne Slovenije.
VT
HAJDINA / s 6. seje občinskega sveta .
Pravilniki in odloki
Hajdinski svetniki so tudi šesto sejo izpeljali v polni sestavi -
Navzočih je bilo vseh 14 svetnikov. Med peto in šesto sejo sveta
jim je uspelo obnoviti prostore in zunanjost občinske stavbe,
sedaj pa jih čaka še ureditev sejne sobe.
Zavzeto in poglobljeno so na
ponedeljkovi šesti seji razpravl-
jali o pravilnikih o finančnih in-
tervencijah za ohranjanje in raz-
voj kmetijstva, o kreditiranju
programov za pospeševanje
kmetijstva ter kreditiranju pro-
gramov za pospeševanje malega
gospodarstva, prav tako pa tudi
o pravilniku o plačah in drugih
prejemkih občinskih funkcio-
narjev. Na dnevnem redu so
imeli še osnutek odloka o orga-
niziranju in delovanju zaščite in
reševanja, osnutek odloka o us-
tanovitvi javnega vzgcyno-izo-
braževalnega zavoda OS Hajdi-
na, osnutek odloka o organizaci-
ji in načinu dela vaških odborov
v občini Hajdina, ki bodo delo-
vali kot posvetovalna telesa
občinskega sveta v vaških skup-
nostih Draženci, Gerečja vas,
Hajdoše, Skorba, Slovenja vas.
Spodnja in Zgornja Hajdina, ter
osnutek odloka o nadomestilu
za uporabo stavbnega zemljišča,
ki ga bodo plačevali v vseh na-
seljih občine. Sprejeli pa so tudi
sklep o nakupu zemljišča za po-
trebe ureditve občinskega sre-
dišča na Hajdini. To jih bo stalo
malo manj kot 14 milijonov to-
larjev; 20 odstotkov kupnine
naj bi plačali ob sklenitvi pred-
pogodbe, preostalo pa, ko bodo
pridobili lokacijsko in gradbeno
dokumentacijo. Pri večini pra-
vilnikov in odlokov so strnili
prvo in drugo obravnavo ter do-
kumente sprejeli kot predloge.
O pravilnikih in odlokih so
predhodno razpravljali odbori,
svoje mnenje pa je podala tudi
koalicija. Kot je znano, sta na
ravni sveta občine Hajdina koa-
licijo sklenili SLS in SDS.
Pri pravilniku o finančnih in-
tervencijah za ohranjanje in raz-
voj kmetijstva je bila izražena
bojazen, da bo upravičencev
več, kot je denarja, in kako bodo
to opravičevali pred občani. Pa
tudi pri odstotkih regresa so
bila mnenja deljena: za ene je
previsok, za druge premajhen.
Predvsem pa se je hajdinskim
svetnikom zdelo pomembno, da
opredelijo, da so upravičenci do
interventnih sredstev pravne in
fizične osebe, ki se ukvarjajo s
proizvodnjo hrane in imajo stal-
no prebivališče oziroma sedež v
občini Hajdina ter bodo sredst-
va investirale v občini Hajdina,
saj tudi nobena druga občina ne
vlaga sredstev v drugo. Podobno
so zapisali tudi v odlok o kredi-
tiranju programov za po-
speševanje kmetijstva. Za te na-
mene bodo prosilci dobili kredit
pri bankah na osnovi progra-
mov, ki jih bo sprejela občina. S
pravilnikom o kreditiranju pro-
gramov za pospeševanje malega
gospodarstva pa so omogočili
dodelitev posojila za nakup, gra-
ditev ali adaptacijo prostorov, ki
so namenjeni poslovni dejav-
nosti, za nakup osnovnih sred-
stev in opreme, za razširitev in
posodobitev obstoječih proiz-
vodnih in storitvenih zmoglji-
vosti ter za odpiranje in zagot-
avljanje novih delovnih mest in
samozaposlovanje. Hajdinčani
bodo dosledni tudi pri izrabi
vseh sredstev, ki jih namenjajo
za razvoj kmetijstva in malega
gospodarstva. Namensko por-
abo bo nadzoroval poseben or-
gan, ki ga bo imenoval župan.
Čeprav zakon omogoča višje
plače in druge prejemke, bodo
funkcionarji občine Hajdina
imeli manjše plače in druge pre-
jemke kot drugod. To pa
predvsem, ker imajo veliko šte-
vilo delovnih teles in tudi zu-
nanjih članov, v proračunu pa
imajo za te namene letos zago-
tovljenih 10 milijonov 650 tisoč
tolarjev. Župan bo na mesec
prejemal 134.735 tolarjev neto,
podžupan 94.314 tolarjev neto,
del plače člana občinskega sveta
znaša 8 odstotkov plače župana,
če bi ta funkcijo opravljal profe-
sionalno, in znaša neto 21 tisoč
tolarjev, za vodenje seje delov-
nega telesa občinskega sveta
znaša del plače 3 odstotke plače
župana, kar znaša 8034 tolarjev
neto, del plače za člana delovne-
ga telesa občinskega sveta po
seji pa znaša 2 odstotka plače
župana, kar je 5389 tolarjev.
Predsednik nadzornega odbora
bo prejemal nagrado, ki znaša 6
odstotkov plače župana, kar je
16.168 tolarjev neto, član pa 4
odstotke plače župana, kar je
10.779 tolarjev neto.
MG
Kako dolgo še?
Ze več kot dvajset let prebivalci spodnjega dela Peršonove uli-
ce v Ptuju (pri Šolskem centru) opozarjajo na neurejeno kana-
lizacijo, ki je poddimenzionirana, zato so prizadeti ob vsakih
večjih padavinah. Tudi petkova ujma jih ni obšla, zato so toliko
bolj prizadeti, ker njihovega problema nihče ne rešuje. Nekate-
ri so tokrat utrpeli veliko škodo, saj jim je voda dobesedno "od-
nesla" večino strojev za gospodinjstvo, uničen pa je tudi en av-
tomobil.
Ko so sredi šestdesetih let
pričeli graditi svoje domove, so
krepko plačali tudi za gradnjo
kanalizacije, ki je pri nekaterih
znesla celo več, kot je bil nakup
parcele, ob tem pa so s svojim
denarjem gradili tudi Volkmer-
jevo cesto. Njihovo veselje ob
novogradnji oziroma lastnem
domu pa je trajalo kratek čas.
Intenzivna gradnja individual-
nih hiš, prav tako pa blokovske-
ga naselja, ki ji ni sledil razvoj
kanalizacije, je naredila svoje,
saj so nove objekte priključevali
na obstoječo kanalizacijo, niso
pa je širili, kot bi morali.
Občani Peršonove so se v
zadnjih letih obračali po pomoč
tudi v mestno četrt Ljudski vrt,
ki je sicer prisluhnila njihovim
problemom, saj si je po naj-
boljših močeh prizadevala, da bi
sanacija kanalizacije v Peršono-
vi ulici postala predmet pro-
računa mestne občine Ptuj že
lani, pa tudi letos, a žal do tega
ni prišlo. Kot je ob najnovejši
poplavi povedal predsednik sve-
ta MČ Ljudski vrt Milan
Ostrman, so problem ponovno
evidentirali, prav tako problem
ribnika v Ljudskem vrtu, ven-
dar so v tem trenutku praktično
brez moči. Od tu naprej se bodo
s problemom spoprijeli stro-
kovnjaki, ki bodo glede na ugo-
tovljeno škodo določili pred-
nost, vendarle pa bo potrebno
ločiti med tistimi, ki jih je ujma
prizadela enkrat, in med onimi,
ki so prizadeti ob vsakokratnih
neurjih - in to ne po svoji kriv-
di. Po odnosu mestne občine do
omenjenega problema (pravijo
namreč, da je rešitev le v novi
meteorni kanalizaciji) pa je
tako, kot da bi za trajno rešitev
problema morali poskrbeti pri-
zadeti občani sami. Po novem
sicer meteornega odvodnjavanja
ne priključujejo na fekalno ka-
nalizacijo, Peršonova pa ni novi
projekt. Strokovnjaki naj bi pri-
pravili kratkoročne in dolgo-
ročne ukrepe za sanacijo raz-
mer, ki jih bodo izvajali na in-
frastrukturnih objektih in last-
niki prizadetih objektov. Te bi -
resnici na ljubo - morali pripra-
viti že ob prvi poplavi, pa so
občane pustili same oziroma so
jih prepričevali, da so vodne
ujme redke in da ne gre obupa-
vati. Tudi najnovejša ujma naj
bi bila stoletna. Svojevrstno ig-
noranco pa predstavlja odgovor
enega od odgovornih v mestni
občini Ptuj, da naj si vsaka hiša
sama uredi meteorno kanaliza-
cijo. Kljub temu da je bilo pri-
zadetih več kot deset hiš, tega
območja v petkovi noči ni "opa-
zil" nihče od odgovornih.
Prebivalci Peršonove glede na
dosedanje sprenevedanje odgo-
vornih razmišljajo, da bi sredi
ulice organizirali piknik. Morda
jih bo pa takrat le kdo opazil?
Majda Goznik
Ujma je uničila tudi veliko gospodinjskih strojev.^
Foto: Črtomir Goznik
20
četrtek, 3. junij 1999 - TEDNu|
PO MMJUM taukmt
SLOVENSKA BISTRICA / 24. revija pevskih zborov in
komornih skupin
Kljub dežju uspela prireditev
Ob številnih prireditvah, ki jih v zadnjem času organizirata
Sklad RS za Ijubite^sko kulturno dejavnost - območna izpos-
tava Slovenska Bistrica ter ZKD Slovenska Bistrica je minili
petek na dvorišču bistriškega gradu potekala 24. revija odras-
lih pevskih zborov in komornih skupin občin Slovenska Bi-
strica in Oplotnica. Nastopilo je 13 pevskih zborov in komor-
nih skupin, selektor za pevske zbore prof. Mitja Reichberg pa
je bil s kvaliteto zadovoljen.
Po organizacijski plati takšna
prireditev prav gotovo ni od
muh, je po končani reviji menila
sekretarka ZKD Slovenska Bi-
strica Darja Belič, saj na to vpli-
va kar veliko dejavnikov. Mechije
sodi tudi vreme, po drugi strani
pa pogrešajo prostor, kjer bi se
pevci P9 končani reviji lahko
srečali. Že nekaj let jim občinska
športna zveza v ta namen odstopi
staro telovadnico, večji problem
je z vremenom. Napovedano je
bilo, da bo revija potekala na no-
tranjem grajskem dvorišču, ven-
dar so zaradi nenadnega hudega
naliva morali po nastopu tretjega
zbora prireditev prestaviti v
viteško dvorano, kjer so revijo
lahko izpeljali do konca. Od tem,
da zbori pokažejo iz leta v leto
boljšo kvaliteto, je hvalevredno
tudi to, da so si za letošnjo revijo
izbrali v glavnem slovenska na-
rodne in umetne pesmi v raznih
priredbah.
Revijo je pričel oktet Mladi,
Oplotnica, ki je pod umetniškim
vodstvom Milene Korošec poka-
zal pravo osvežitev. Nadaljeval je
gioški pevski zbor KUD Otona
Župančiča, Tinje, vodi ga zboro-
vodja Mladen BLavnikar, za njim
pa so nastopili še mešani pevski
zbor DPD Svoboda Pragersko
(zborovodja Peter Krajnc), no-
Oet Tinje KUD Otona
Župančiča, Tinje (umetniška
Yodja Dušan Pečnik in Roman
Žvižej), moški pevski zbor KUD
Oplotnica (zborovodka Jožica
Brečko), mešani pevski zbor
DPD Svoboda S^venska Bistri-
ca (zborovodka Štefka Kokol j),
moška komorna skupina KUD
Alojza Avžnerja, Zgornja
Ložnica, na citre in harmoniko
sta jih spremljala Maja in Jure
Založnik (lunetniški vodja Vin-
ko Godec), moški pevski zbor
Društva upokojencev Sloven-
ska Bistrica (zborovodka Milena
Trojner), ženski pevski zbor
KUD Oplotnica (zborovodka
Jožica Brečko), moški pevski
zbor Obrtnik, Slovenska Bistri-
ca - Spodnja Polskava (zboro-
vodka Milena Hameršak Gril),
ženski pevski zbor DPD Svobo-
da Slovenska Bistrica (zboro-
vodja dr. Miran Arbeiter), No-
net Vivere (umetniški vodja
Samo Ivačič) ter mešani pevsld
^r KUD Štefana Romiha s
Črešnjevca (zborovodka Darja
Belič).
Po končani reviji so zborovodje
s selektorjem prof. Mitjem
Reichbergom opravili strokovne
pogovore ter določili tri zbore, ki
se bodo udeležili srečanja odras-
lih pevskih zborov SV Slovenije v
Ormožu. To so mešani pevski
zbor s Črešnjevca, moški pevski
zbor Tinje ter nonet Vivere.
Slednji se je nastopu v Ormožu,
ki bo v soboto, 5. junija, zaradi
drugih obveznosti odpovedal.
Vida Topolovec
PTUJ / ob 50 letnici fil^telisticnega društva
Ob jubilelu plaketa
mestne obime
Filatelistično društvo Ptuj je ob 50-letnici svojega delovanja
in v okviru prireditev ob 1930-letnici mesta Ptuja pripravilo
veliko filatelistično razstavo, ki jo je v četrtek, 27. maja, v re-
fektoriju minoritskega samostana odprl župan mestne občine
Miroslav Luci.
Kot je povedal predsednik
društva prof. dr. Božidar Koželj,
je bil ustanovni sestanek 11. sep-
tembra 1949 v sindikalni dvorani
poštnih uslužbencev v Ptuju; ta-
krat je bilo v društvu 36 članov,
danes pa jih je 52. Na j^budo
ptujskih filatelistov sta bili do se-
daj izdani dve poštni znamki s
ptujsko tematiko, prva leta 1969
ob 1900-letnici Ptuja, druga pa ob
kurentovanju leta 1^4. V petih
desetletjih so pripravili tri večje
in 4 manjše filatelistične razstave.
Prvo večjo so leta 1951 pripravili
v okviru druge okrajne gospodar-
ske razstave, drugo leta 1962 ob
občinskem prazniku in 20-letnici
boja Lackove čete v Mostju, tretja
pa je bila ob 1900-letnici Ptuja.
Na največji filatelistični razsta-
vi doslej pa je bilo tokrat do
vključno ponedeljka, 31. maja,
razstavljenih kar 25 različnih
zbirk, od tega 14 zbirk članov FD
Ptuj, dve mladinski zbirki, 2
zbirki iz fonda Zgodovinskega ar-
hiva, 9 pa so jih razstavili filate-
listi iz Murske Sobote, Maribora,
Ajdovščine, Trbovelj, Črnomlja
in Rogaške Slatine.
Društvo je uspešno tudi v
založniški dejavnosti, saj so ob
pomembnejših dogodkih izdali
kar 31 spominskih in priložnost-
nih ovitkov ter dopisnic. Med tis-
timi, ki so vodili društvo še pose-
bej uspešno, je dr. Božidar Koželj
izpostavil^ Zvonka Doklerja, Raj-
ka Alta, Štefana Ipavca, Antona
Rosenfdda, Adalberta Slekovca
in Bnma Valentina. V posebnem
spominu pa vsem ostaja Ferdi-
nand Koletnik-Nanda, ki je kot
tajnik društva požrtvovalno delal
od ustanovitve leta 1949 do tra-
gične smrti leta 1994.
Ob zlatem jubileju je Filatelis-
tično društvo Ptuj izdalo kuverto
z žigom ter bogat jubilejni bilten,
v katerem je na 70 straneh zapisa-
no vse o zgodovini filatelizma na
Ptuju. V imenu Filatelistične
zveze Slovenije jim je čestital
predsednik izvršilnega odbora
Valter Ratner. Najzaslužnejšim
so izročili spominska društvena
priznanja in zahvale. Eno najak-
tivnejših med 25 filatelističnimi
društvi v Sloveniji je pohvalil
tudi župan mestne občine Miros-
lav Luci. Za uspešno or^nizacijo
prireditev ob 50-letnici se je za-
hvalil predsedniku organizacij-
skega odbora Srdjanu Mohoriču.
Ob 50-letnem jubileju je društvu
izročil plaketo občine ter izrazil
upanje, da bodo ob 55-letnici že
l^ko izdali spominsko znamko z
minoritsko cerkvijo.
IVI.Ozmec
Razstava je bila dobro pripravljena.
Foto: M. Ozmec
kolesarstvo
Pester Ironec tedna
Minuli konec tedna je bil Maribor središče kolesarskih tek-
movanj v Sloveniji, saj so v soboto kolesarji vozili kriterij slo-
venskih mest, v nedeljo pa še dirko za veliko nagrado Maribora.
Kolesari Perutnine Ptuj so se
izkazali in dosegli dobre uvrstit-
ve. Pri starejših mladincih so v
soboto vozili 30 kilometrov /20
krogov/, kjer je vsak četrti krog
točkovan. Drugo mesto je zasedel
Gregor Gazvoda, tretje Matjaž
Finšgar. Pri mlajših mladincih je
bil do polovice dirke Aldo Ilešič
četrti, vendar pa dirke ni do-
končal zaradi okvare na kolesu.
Pri dečkih A je deveto mesto za-
sedel Matej Fradl, 18. pa Sergej
Pukšič. Pn dečkih B )e 9. mesto
zasedel Matic Marholt, pri
dečkih C pa je 9. mesto pripado
Neleju Brunčiču in 14. Martinu
Šeguli.
V nedeljo pa so vozili cestno
dirko. Proga za starejše mladince
je bila letos nekoliko spremenje-
na, saj je zadnjih 30 lalometrov
potekda po zelo razgibanem tere-
nu in po klancu, dolgem 7 kilo-
metrov. In ravno na tem klancu
so kolesarji Perutnine Ptuj pri
starejših mladincih prevzeli stva-
ri v svoje roke in diktirali tempo.
Po nevarnem spustu sta padla
Gazvoda in Omulec. Do cilja je
bilo še 14 kilometrov in Ptujčana
sta ujela vodečo skupino. Na
zadnjem klancu je Gregor Za-
gorc napadel in si privozil 30 se-
kimd prednosti. Tretji je bil Gre-
gor Gazvoda, šesti Matjaž
Finšgar in osmi Andrej Omulec.
Pri mlajših mladincih je bil 16.
Bojan Potrč, 23. Anej Jabločnik,
24. Bojan Belšak, 34. Aldo
Ilešič, 37. Andrej Cenčič.
Danilo Klajnšek
UUBUANA / 45. sejem vino
Slovemem dva vinska šampiona
V ponedelejk so v Ljubljani odprli jubilejni, 45.
sejem Vino. Odprt je vsak dan 12. do 21. ure,
osrednjo prireditev pa tudi letos spremlja bogata
obsejemska dejavnost s predavanji, kulinarično
in glasbeno ponudbo, organizirane pa so tudi
številne pokušnje vin. Sejemska vrata se bodo
zaprla jutri ob 21. uri.
Degustatorji so v okviru ocenjevanja v Ljubljani
od 27. do 31. maja podelili eno veliko zlato, 84 zla-
tih ter 174 srebrnih medalj. Med ocenjenimi vini
je bilo 441 vzorcev iz Slovenije, preostala vina pa
so prispela iz Argentine, Brazilije, Češke, Čila,
Francije, Hrvaške, Italije, Japonske, Jugoslavije,
Južnoafriške republike, K^ade, Luksemburga,
Madžarske, Nemčije, J^izozeiiKke, Portugalske,
Romunije. Slovaške, Španije, Švice, Turčije in
Urugvaja. Na ocenjevanju je bilo 916 vzorcev iz 24
držav, ocenjevalo pa jih je 39 degustatorejv iz 23
držav. Poleg šampionov so degustatorji izbrali še
prvake držav in sort ter prvake Slovenije v posa-
meznih kategorijah. Mednarodno ocenjevanje je
tudi letos potekalo pod pokroviteljstvom medna-
rodnega urada za trto in vino ter mednarodne zve-
ze enologov. Priznanja z ljubljanskega sejma se
sklepu Evropske imije od leta 19% uporabljajo
tudi v propagandne namene pri promociji vin v
državah članicah.
Letošnja šampiona v kategoriji belih mirnih vin
z ostankom sladkorja sta beli pinot - ledeno vino.
letnik '92, slovenskega proizvajalca Jurija Hlupiča
in laški rizling - ledeno vino, letnik '97, proizvajal-
ca Vino Brežice. Med belimi suhimi mirnimi vini
sta šampiona vino giutian farmentado en barrica, |
letnik '97, ki ga je pridelal španski proizvajalec Bo-
degas la Tapada S.A.T., in vino chardonnay, le vin
vivant Bernard Ravet, letnik '97, ki ga je pridelalo
švicarsko podjetje Uvavins. V kat^oriji rdečih vin
je letos šampion eikendal classique, letnik '96,
južnoafriškega proizvajalca Eikendal Vineyards,
med šampanjci pa je naziv šampiona prejel spu-
mante tolento brut met. classico, letnik '90, itali-
jansk^a podjetja Vigneti Pittaro Pietro. Med kan-
didati za šampione je bilo letos kar pet vin sloven-
skih vinogradnikov, od tega trije v kategoriji be-
lim mirnih vin z ostankom sladkorja in po eden v
kategoriji rdečih in kategoriji penečih vin.
Med vinogradniki oziroma kletarji z našega
širšega območja so zlate medalje prejeli: Kmetij,
ski kombinat Ptuj, Slovenske gorice Haloze, za;
laški rizling, izbor '97, Kapela, d. d., za traminec,
letnik 1998, Milan Krajnc iz Lahoncev za renski
rizling '97, Ljutomerčan, d. d., za chardonnay suhi
j^odni izbor '97, Radgonske ^rice d. d za laški
rižing '93, ranino - izbor, lemik '90, in zlato ra-
gonsko penino letnik 1994, ter Milan Senekovič,
Lomanoše 25, Gornja Radgona, za sauvignon, ja-
godni izbor '97.
JB
sesti spust od stars do ptuja
OdHini mladi ptuiski veslaii
Na pragu nove sezone je bro-
darsko društvo Ranča iz Ptu-
ja minulo soboto, 29. maja, v
izredno lepem vremenu in na
ugodni vodi izvedlo tradicio-
nalni, 6. spust s kajaki in ka-
nuji po Dravi od Starš do
Ptuja. Na 10 km dolgo regato
po stari strugi Drave se je ob
desetih podalo 26 tekmoval-
cev z 18 plovili. Čeprav je bila
udeležba nekoliko majnša od
lanske, je predsednik Ranče
Bojan Mislovič prvo letošnjo
regato ugodno ocenil, saj so
bili doseženi zelo dobri časi.
Med člani je bil najhitrejši Boris
Jerc iz Čateža pri Brežicah (54,12
minute), drugi je bil njegov klub-
ski kol^a Matjaž Avšič (54,14),
tretji pa Marko Podgorelec iz Bi-
strice (54,34). Iz Bordarskega
društva Ranča je med mlajšimi
dečki zma^ Miran Salihovič,
med starejšimi dečki pa je slavil
klubski kolega Gregor Brglez. V
kategoriji k^u dvosed sta bila
uspešna tudi Viktor in Robi Sa-
mec, saj sta dosegla odlično 2.
mesto.
V brodarskem društvu Ranča se
pripravljajo na drugi sejem nav-
tične opreme, ki bo to soboto, 5.
junija, od 9. ure dalje ob privezu v
Budini. Pričakujejo, da se ga bodo
udeležili vsi, ki bi radi kupili ali
prodali navtično opremo - od ja-
dralnih desk in jadrnic do čolnov
in motornih čolnov. Na sejem so
namreč povabili tudi nekaj zaS'
topnikov in izdelovalcev navtičnt
opreme.
-on
Najsupešnejša dvojica kanuistov tik pred ciljem ob re-
stavraciji Ribič v Ptuju.	Foto: M. Ozmec
PTUJ / znane mariborčanke se oblačijo v ptuju
Maribarska nevesta
s ptujsko obleko
Vse več znanih Mariborčank in drugi znanih Slovenk prihaja
po slovesna in druga oblačila v Ptuj, v butik Sonja, kjer za
kreacije njhovih oblačil poskrbi kreatorka Barbara Plaveč.
Med zadnjimi je bila Alenka Črnko, ki je od sobote tudi urad-
no žena direktoija slovenskih alpskih smučarskih reprezen-
tanc Toneta Vogrinca. Po zamisli Barbare so ji zašili čudovit
komplet v sivi Armanijevi svili in še poporočni komplet v ma-
relični barvi.
Mariborčanko Alenko Črnko, ki
je mladost preživela v Rušah, za-
poslena je kot vodja marketinga v
Probanki, smo za kratek pogovor
zaprosili pri enem od pomerjanj
oblačil. BUa je zelo prijazna in po-
govora ni odklonila, prosila je le,
da pogovora ne bi objavili pred
poroko, ker ni dobro, če ženin
pred poroko vidi nevestino
oblačilo.
V Ptuj so jo dobesedno prema-
mile dosedanje Brabarine kreaci-
je. Nekaj jih je pred tem videla na
slovenskih lepoticah in pri drugih
ženskah. Ugajale so ji, v Ptuj jo je
vlekel dober občutek, in čeprav so
ji kolegice svetovale, da naj gre
pogledat še drugam, se ni dala
omajati. Povrhu pa je prepričana,
da moramo Štajerci držati skupaj.
Že prvi pogovor z Barbaro je nje-
na pričakovanja potrdil. Tudi za
barvo jo je znala prepričati, čeprav
ji na začetku ni najbolj ugajala
Pokazalo pa se je, da je to barva, ki
še kako pristaja k njenim očem- 2
oblačili za poroko in poročne
slavje je bila Alenka zelo zado
voljna, zato bo v Ptuj še zagotovc
prišla, je obljubila.
Nas pa je tudi zanimalo, kako sO
prišla slmpaj s Tonetom. De^^
petnajst le sta živela čisto bli^
drug drugega, ločilo ju je bori''
dvesto metrov, je povedala Ale"!
ka. Pred petimi oziroma šestini
leti pa so se njime poti križal^
Vzplamtela je ljubezen, katere sa'
je tudi triletna Lana. Tone se ra^
vpraša, zakaj se nista srečala že vf
liko prej, Alenka pa mu v šali off
govori, čdi je takrat še gledal f
drugih.
Na poroki v soboto so bili
ptujsla kurenti, člani ptujske^
ski kurenta kluba, ki so zvest
spremljevalci alpskih smučarsloj
reprezentanc na vseh velil^
smučarskih tekmovanjih že
leta 1984, ko je bila v Saraje^^
olimpiada. Mladporočencema ^
izročili simbolično darilo - zvon^
na verigi; obesili so ga Tonetu-
Vogrinčevi ženi so poročno
obleko sešili v butiku Sonja.
Foto: Črtomir Goznik
fEDNIK - Četrtek, 3. junij 1999
23
I 1	^ i.
tednik - četrtek, 3. junij 1999
25

pTUJ / vzgojiteljice in otroci zapeli skupaj
Pesem ie vedno
tnala aruiiti
s tretjega letnega koncerta ženskega pevskega zbora vrtca Ptuj, na katerem je nastopil tudi
vrteškl otroški pevski zbor.	Foto: Langerholc
V Narodnem domu v Ptuju je bil 30. maja eden lepših večerov,
ki so ga pomagali ustvariti ženski pevski zbor vrtca Ptuj in
otroški pevski zbor vrtca, ki je nastopil kot gostujoč. Oba sta
privabila okrog dvesto obiskovalcev, med katerimi je bila tudi
predsednica skupnosti vrtcev Slovenije Štefka Meršnik.
Uvodoma je nastopajoče po-
zdravila ravnateljica vrtca Ptuj
Božena Bratuž. "V današnjem
dokaj agresivnem svetu tolikih
medijev in njihove brezosebne
sporočilnosti je zborovska
pesem postala posebno drago-
cena bilka, ki jo je vredno nego-
vati. Posebno mesto v naših
srcih pa nosi pesem, ki jo s svo-
jo originalnostjo podajo otroci.
Tako nežne in komaj razvijaja-
joče se glasove povezati v pravi-
lno izgovorjavo, dihanje in
ritem ni lahko. Še težje je
doseči njihovo stalno pozornost
in željo, da sledijo svoji zboro-
vodkinji."
Ženski pevski zbor vrtca je
bil ustanovljen januarja 1996 in
ima trenutno 18 članic. Kot je
povedala predsednica zbora
Sonja Veličkovič, je njihov
repertoar pisan - pojejo od na-
rodnih do zabavnih pesmi
oziroma najrazličnejših prire-
db, ustanovitev zbora pa je bila
njihova dolgoletna želja.
Zborovodja je prof. Jože
Barin - Turica iz Ormoža. Vaje
imajo enkrat tedensko v prosto-
rih vrtca na Potrčevi 9/a, za kar
so zelo hvaležni ravnateljici
Vrtca Boženi Bratuž. V pomoč
delovanju zbora pa je tudi čla-
narina, ki znaša 500 tolarjev na
niesec. Ženski pevski zbor vrtca
Ptuj je vključen v Zvezo kultu-
rnih društev Ptuj.
Zbor je letos pripravil spored
'ievetih pesmi, ki so bile slogo-
vno in stanovsko zaokrožene na
delo, ki ga pevke opravljajo,
^bor je predstavil pesmi L.
^aierhoferja, A. Kosija, A.M.
Slomška, E. Adamiča, F.
^orbarja, R. Gobca, J.
°arina-Turice, od tega tri slo-
venske ljudske. Petje zbora je
^edaj v četrti sezoni delovanja
bolj urejeno, izbira literature
Primerna zasedbi, šal pa se je
^'^or od lani nekoliko zmanjšal,
'^vokovno je kljub temu
°°držal barvno ravnovesje viso-
in nizkih glasov.
..Letni koncert zbora vzgojite-
je postal že tradicionalna
njihovega predstavljanja
'^^nosti, vsako leto je njihov
Sost drugi zbor, letos pa so se
aločili povabiti otroški pevski
vrtca Ptuj. Vodi ga Dari-
nka Barin - Turica, ki je vzgo-
jiteljica v ptujskem vrtcu oziro-
ma vodi glasbene urice. Otroški
zbor sestavlja 47 otrok od 4. do
7. leta starosti, ki radi pojejo in
ki obiskujejo glasbene urice.
Tam se učijo vsega, kar morajo
vedeti, da bo vsaka pesem
zvenela tako, da jo bo mogoče
slišati in razumeti. Ob tem da
radi pojejo, tudi spoznavajo ter
igrajo na drobne glasbene ins-
trumente. Vsako leto se zbor na
novo oblikuje, vse pa je odvisno
od želja staršev.
Mladi pevci so se predstavili
Ptujčanom z "zaresnim konce-
rtom" prvič. Pripravili so osem
pesmic in to je bil zanje že pravi
koncert. Pesmice, ki jih je iz-
brala zborovodka, so bile vse po
vrsti primerne za to starost in
pisane na kožo mladim
pevčkom. Vsebovale so vse tiste
tekstovne, glasbene in gibne
prvine, ki so otroku razumljive,
zato ni čudno, da so pevci, ki so
ob nastopu podoživljali
vsebine, poleg otroške pri-
srčnosti tudi v pevskem smislu
nastop izpeljali zgledno. Skla-
dbice J.S. Bacha, T. Habeta, R.
Krajnčan, M. Ferleža so bile
izvedene z različno instrume-
ntalno spre-mljavo, štiri slove-
nske ljudske pesmi pa so zapeli
v dobro artikuliranem narečju.
Nasploh je bila dikcija zborčka
zgledna. Posamezne pesmice so
odlično izvedli tudi mali soli-
sti, ki naj jih naštejem: Daša
Grdina, Olga Jerkovič, Roman
Krajnc in plesalka Karin
Pernat. Zborovodka Darinka
Barin-Turica je pokazala veliko
smisla za delo z otroki te staro-
sti. Pesmice je oblikovala mu-
zikalno in sugestivno. Pri tako
velikem številu dečkov pa
zborček te starosti že zveni te-
mneje in prijetneje. Pevci so
bili tudi domiselno in prepro-
sto kostumirani.
Podobno kot so navdušili na
nedeljskem koncertu, so prev-
zeli udeležence letošnjega celj-
skega sejma Vse za otroka in
družino, pred kratkim so na-
vdušili z nastopom v Mariboru,
kjer je bila revija Ciciban poje
in pleše, občinstvu pa so se pre-
dstavili na dnevu vrtca.
Na nedeljskem koncertu je za
klavirsko spremljavo skrbela
prof. Metka Žižek, s harmoniko
pa je pomagal prof. Jože Barin -
Turica.
MG,MiG
PTUJ / predstavitev ptujskih plesalcev
Plesni mozaik
V sredo, 19. maja, so se v ptujskem gledališču v nabito polni
dvorani predstavili ptujski plesalci. Tradicionalno letno pro-
dukcijo plesnih sekcij DPD Svoboda Ptuj, ki so se jim pri-
druMli tudi gostje, je kot producentka in reMserka pripravila
Mira Mijačevič.
Prireditev se je pričela pred
gledališčem s parado nove
generacije ptujskih mažoretk v
koreografiji Mire Mijačevič. Po
dveletnem premoru skupina 20
deklic v starosti od 6 do 12 let
uspešno nadaljuje tradicijo. V
soboto, 29. maja, so se udeležile
državne revije mažoretnih sku-
pin v Trbovlju, v oktobru pa se
bodo udeležile državnega prve-
nstva v Slovenski Bistrici,
S preobsežnim programom se
je predstavil Baletni studio, ki
je pripravil v okviru prireditve
svojo letno produkcijo, tokrat
zadnjič kot član DPD Svoboda
Ptuj. V jeseni se bo namreč v
ptujski glasbeni šoli* odprl
oddelek za klasični balet.
Vodila ga bo Liljana Keča, ki
ptujske baletke poučuje že dve
leti. Predstavili so se z dvema
odlomkoma "Vrtiljak" in "Ples
lutk" iz lanskoletne uspešne
predstave Hrestač v koreografiji
Liljane Keča. V prikazu načina
dela se je v dveh skupinah,
ločeno po razredih, predstavilo
vseh 18 elegantnih ptujskih
plesalk. Otroci folkorne sku-
pine Klopotec so se na odru
igrali tako kot so se njihovi pre-
dniki nekoč. Splet otroških iger
pod naslovom "Veselje na dvo-
rišču" je pripravila Cvetka Gla-
tz, ki je tudi vodja projekta
"Meščanski plesi". Nastal je na
osnovi raziskovalnega dela. Fol-
klorna skupina Bolnišnice Ptuj
je ob živi glasbi, v avtentičnih
oblačilih, zaplesala tako, kot so
meščani Ptuja plesali konec
prejšnjega in v začetku tega sto-
letja. Spremljali so jih "muziki"
glasbene šole Ptuj ter skupina
pevk, prav tako v avtentični
meščanski noši s konca stoletja.
Plesna družina Gea, ki goji so-
dobni ples in katere člani se
družijo drugo leto, se je predsta-
vila s štirimi koreografijami.
"Modro" je avtorski projekt
Martine Korošec. V koreografiji
Majde FridI "Preplet sanj" se je
predstavila tudi Estera Korošec
s svojo poezijo. Koreografiji
"Sila je ..." in "... je moje" sta
dinamično skupinsko delo
plesalk in plesalca. Kot gost je
sodelovala Plesna šola Mambo,
ki že nekaj časa žanje vidne
uspehe. Plesalke so se predsta-
vile v treh koreografijah Božene
Krivec "Racman", "Verjeti" in
"Čarovnice". Iz Škofič na avstri-
jskem Koroškem je prišla de-
kliška plesna skupina Coloured
Generation. Mlade plesalke, čla-
hice Slovenskega prosvetnega
društva Edinost, ki so na
začetku plesne kariere, so od-
plesale plesno točko "Druga za
drugo" v koreografiji Alenke
Hain. Posebej dobrodošli gostje
so bili člani Plesne skupine
Zavoda dr. Marijana Borštnarja
iz Dornave. Vodila jih je plesna
pedagoginja in koreografinja
Anita Spes, ki je z njimi tudi od-
plesala doživeto plesno točko
"Črno-belo v harmoniji". Plesa-
li so Peter Kolar, Aleš Leskovar
in Majda Pernek. Upamo, da jih
bomo imeli še kdaj priložnost
srečati v vrstah naših plesalcev.
Plesni večer se je zaključil v
gledališki kleti, kjer so se plesa-
lci lahko tudi pogovorili med
seboj.
Majda FridI
Plesni večer se je pričel s parado ptujskih mažoretk
26
četrtek, 3. junij 1999 ■ TEDNIK

Glasbene lestvice niso zmeraj real-
no merilo l(valitete neke pesmi, am-
pak na njeno visoko mesto vplivajo
faktorji, kot so: znani izvajalec, do-
ber producent, dober videospot,
nova glasbena usmeritev, lepota iz-
vajalcev in žal šele nato prevečkrat
zanemarjena kvaliteta pesmi kot ce-
lote.
Uvod sem tokrat rezerviral za naj-
boljše albume, ki so izšli v maju: Mil-
lennium - BACKSTREET BOYS (zlati
fantje so v ZDA postavili nov glasbeni
rekord, saj so album Millennium v
enem tednu prodali kar v 1,130.000
primerkih, kar je za 50.000 primerkov
več od prejšnjega rekorda, ki ga je
imel country zvezdnik Garth Brooks z
albumom Double Live), Head Music -
SUEDE, The Hush - TEXAS, Tadpoles
in a Jar - JIMMV NAIL, Day in the Life
- ERIC BENET, Remedy - BASEMENT
JAXX, Songs from Dawson's Creek -
SOUNDTRACK, Ruff Ryders - VARIO-
US ARTIST, Ninteen Naughty Nine Na-
ture's FURY - NAUGHTV BY NATURE,
Viva El Amor - THE PRETENDERS,
Magic Hour - ČAST, The Man Who -
TRAVIS, A Plače in the Sun - TIM
McGRAW, Last Chance for a Thou-
sand Vears "Greatest Hits the 90's" -
DVVIGHT VOAKAM, AH the Hits & AH
Love Songs - KENNV ROGERS, Tar-
zan - SOUNDTRACK, Star Wars Epi-
sode 1 - The Phantom Menace - SO-
UNDTRACK, Play - MOBY, 4.52 - DIE
FANTASTISCHEN 4, Ricky Martin -
RICKV MARTIN...
Pravo ime 52- letne ameriške pevke
CHER je Cherilyn Sarkasion La Pierre.
Neverjetno popularna pevka pred-
stavlja nov, dinamičen dance hit ALL
OR NOTHING
>>>
V glasbenem svetu je danes ne glede
na število še zmeraj zelo težko najti
glasbeno založbo, ki bo izdala tvojo
ploščo. Novi duet SHANKS & BIGFO-
OT je iskal založbo leto dni, da so
uradno izdali underground melodijo
SWEET LIKE CHOCOLATE ^^m
sedaj je lahko mala založba Pepper
zelo zadovoljna, saj je ta plesna
uspešnica na vrhu britanske lestvice.
Ameriška diva WHITNEY HOUSTON
se je rodila 9. avgusta 1963.
Poročena se sedaj piše Brovvn, vendar
nastopa še zmeraj pod umetniškim
imenom. Lani je izdala delno uspešen
album My Love is Your Love. Čudovita
WHITNEY prepeva briljantno r&b
skladbo MY LOVE IS YOUR LOVE
)K)t()K)K)K v kateri je neverjetno pozi-
tivna energija.
TARKAN postaja zvezdnik po vsej Ev-
ropi in njegov debitanski hit Simark se
odlično prodaja, saj je že presegel
dvomilijonsko naklado. TARKAN to-
krat promovira erotično obarvan hit
SIKIDIN ^MeK ki ga mi poznamo v
izvedbi skupine Pop Design.
Popolno ime raperja 2PAC-a je Tupac
Amanu Shakur in je bil ustreljen 13.
septembra 1997. Posthumno 2 PAC
predstavlja staro, a na novo prirejeno
hvalnico DEAR MAMA^Nf^ to
uspešnico najdete na zgoščenki z
naslovom Me Against the World.
Švedska skupina Abba je glasbeni za-
kon in njihov album Abba Gold je tre-
nutno najbolj prodajan v Veliki Britani-
ji. Dve najstnici sta se poimenovali
ABBA TEENS in zapeli klasiko MAM-
MA Ml A	leta 1975.
JENNIFER LOPEZ je lepa igralka, ki je
lani blestela v filmu o pevki Seleni. Šef
založbe Sony Tommy Motella (bivši
mož Mariah Carey) je JENNIFER po-
nudil priložnost v razgibanem r & b ko-
madu IF YOU HAD MY LOVE ki
ga je produciral Puff Daddy.
Ameriški ročk band RED HOT CHILI
PEPERS se vrača z razpoznavnim ko-
je produciral Rick Rublin. Band bo od
4. junija naprej na Internetu predstavl-
jal nov album Californication, in sicer
na naslovu www.redhotchilipe-
pers.net.
v ZDA vlada film Star Wars Episode 1,
kmalu pa pride v ameriške kinodvora-
ne drugi del filma o Austinu Povverju.
Za ta film je Madonna posnela komad
The Beautiful Stranger. LENNY KRI-
VITZ pa je za isti film priredil ročk ko-
mad AMERICAN WOMAN ttttt
ki je zares udaren, provokativen in
odštekan!
David Breznik
V DEŽJU
Sivi oblaki so kos za kosom
prekrivali nebo. Prinesli nam
bodo dež. Veter premika oblake
po nebu. Nebo je črno. Piha
močan veter, včasih se zabliska
ali zagrmi. Začne deževati...
Dežuje vedno močneje. Voda
teče po površini zemlje in si dol-
be plitke jarke. Blizu je potok,
ki se vrtinči in dere. Njegova
voda pljuska ob kamenje. Ob
potoku je veliko drevo, ob kate-
rem si iščejo zavetje različne
živali. Pod drevesom na mokri
travi pa stojita dva: fant in dek-
le. Imata velik dežnik, ki ju va-
ruje pred dežjem. Noge imata
mokre, a se ne menita zanje.
Pot, na kateri stojita, je rjave
barve in je ozka ter blatna. Fant
in dekle stojita pod razkošnim
drevesom, ki jima daje zavetje,
in čakata, da bo neurje minilo.
Čez nekaj časa se nevihta neko-
liko poleže; manj piha, pa tudi
dežja je vse manj. Ko še ni po-
polnoma nehalo deževati, se že
prikaže sonce. Vedno svetleje je.
Kar naenkrat lahko vidimo ma-
vrico, ki se v vsej svoji lepoti za-
blešči na nebu. Oblaki pa so kar
nekam izginili. Fant in dekle
prevzeta opazujeta mavrico in v
njunem srcu zaigra melodija
sreče. Popolnoma je prenehalo
deževati. Pot je mokra in vlažna.
LUJZEK
Dober den vsoki den! Prav-
zaprav bi človik žmetno guča o
dobrem dnevi po petkovi higdi
vuri, kije potidda in poplavila
mesto Ptiy z okolico vred. Bilo
je, kak da bi se nebo ftrgalo,
dež je lija in toča je klestila.
Telefonira mi je znonec z
Mestnega vrha in se joka po
tulifoni. Gorico mu je vsekab,
cesto raztrgalo, te pa ga je pri-
zadeja še zemeljski plaz. Provi,
ke je bilo tak kcdc na sodni den,
provi vesoljni potop na vrh
brega. Vgrabah pa blo še hiye.
Vse je plavalo, kleti so ble ^
vodo ... Hujdo je blo v ptuj-
skem špitoli, v ptujskem Lesi
in še marsUge v več kak stutih
hišah, ki so ble v vodi. Gasilci
so meli pune roke dela, voda
pa je lila in lila tudi skoz kana-
lizacijske jaške, na kerih so
litoželezno pokrovi, kijih je
odnošalo ka male igračke.
Provijo, ke je bija potok Grebe-
na kak malo^ morje. Pri
Krizetovih na Stukih je voda
zalila kletno gojišče gob šam-
pinjonov s hladilnicami in
dnj^m orodjom vred.
Pa kaj bi vam še tožfl in jom-
ra, saj itak nič ne pomoga, ne
molitev in ne kletvica. Pač kak
provimo: nič ne škodi in nič ne
hasne. kak zgleda, je pač svet
čista narobe obrn/eni in Udje z
njim vred. Vrstijo se veseli in
žalostni dogodki. Katastrofa za
katastrofo, kak da bi se nam
resen bližja kunec sveta.
Pa si kaj boj vesela
pogučimo. Gleda sen tisto po-
pevko za Evrovizijo. No, ja!
Saj 11. mesto tudi n^e tak sla-
bo za našo Darjo Svajgerico.
Lepo je pela in lepo je zgledala,
samo da sije premcdo točk na-
brola in zasli^la. Jaz sen reka
moji Mici, naj se drugo leto
una prijovi za evrovizijski
natečaj, pa če glih nema ne
provega glasa in ne provega
stasa. Hec pa bi vseeno bija, če
bi enkrat na tati prireditvi pro-
va kmetica nastopila in zapela
o ljubezni med kravo in bikom
ter razliki med drotom in štri-
konu Jaz j i že besedilo priprov-
lam, bomo vidli, kaj bo s toga
grotalo...
Pa srečno! Vas lepo pozdrov-
la vaš evrovizijski štrik LUJ-
ZEK
©>AI/oi/f dopisniki
Fant in dekle sta zaprla velik
dežnik. Odkorakata domov in
se izogibata luž. Na pragu dekle-
tove hiše se fant poslovi, dekle
pa vstopi v prazno hišo. Mavrice
ni več.
Ines Klasinc, 7. a,
OŠ Breg
y MARKOVm
USTIH
Moje ime je kočnik. Živim v
spodnji čeljusti Markovih ust.
Tam imam prijatelja podočnika.
Vedno se hvali, kako je bel. Am-
pak bo vseeno hitro izpadel, ker
je še mlečni. Sem rumeno bel,
ker me Marko vedno pozabi
očistiti. Moja krona je večja od
vseh kron v spodnji čeljusti.
Sem zelo velik in zelo debel.
Najbolj me moti, ko Marko za-
pre usta. Takrat se tisti kočnik
iz zgornje čeljusti nasloni na
mene. Moti me tudi, ko Marko
je čokolado. Srečujem solato,
špinačo in tudi jabolko. To je
moja najljubša jed. Zelo rad jem
vitamine, čeprav jih ne morem
dosti, ker jih Marko zelo malo
zaužije. Pije pa zato mleko, ki
mi ne more škoditi. Nekega dne
pa je Marka začel boleti ravno
podočnik. Z mamo sta šla hitro
k zobozdravniku. Ker pa zoba
niso mogli popraviti, so ga mo-
rali izpuliti. Marko si ga je dal
na vrvico, da ga je imel za spo-
min.
Mitja Zadravec, 3. b,
OŠ Kidričevo
ALI SE POZNAM
Prejšnji teden sva bili z gospo
razredničarko Darinko Žnida-
rič povabljeni na kviz ALI SE
POZNAM. Ker so ga priredili
učenci 3. a razreda, sva se ga z
veseljem udeležili. Med po-
vabljenimi so bili tudi starši
učencev 3. a in vsi so se ga ude-
ležili. Kar malo nestrpni sva
bili, ko je voditeljica kviza go-
spa Milica Menoni pričela brati
vprašanja. Tekmovalci so bili
razdeljeni v dve skupini, A in B.
Odgovarjati so morali na
vprašanja o človeku. Za tem so
učenci zastavljali vprašanja
staršem. Starši skupine A so tej
skupini pridobili zmago. Vsi pa
so pokazali veliko znanja o člo-
veku. Po tem poučnem in zab-
avnem kvizu so starši ob kavici
še malo poklepetali. Tako je ta
popoldan zelo hitro minil, saj
sem slišala veliko zanimivih
stvari, ki jih v življenju človek
mora vedeti o sebi.
Maja Čuš, 3. b,
OŠ Dornava
JO J, TEČE Ml
KRI!
Prišel sem iz šole. Ker je bilo v
šoli dobro kosilo, sem bil zelo
žejen. Šel sem v kuhinjo. Na
mizi je bila steklenica fante. Ho-
tel sem odpreti steklenico in si
natočiti pijačo. Nisem mogel
odpreti zamaška, zato sem upo-
rabil nož. Babica je rekla, da naj
ne odpiram tako steklenice.
"Raje ti jo jaz odprem." Babice
nisem ubogal in nenadoma sem
se urezal v prst. Zelo je bolelo in
tekla je kri. Babica je videla, kaj
se mi je zgodilo. Hitro je prines-
la povoj. Moj prst je bil zavit in
kri je nehala teči.
Blaž Muzek, 3. c,
OŠ Lovrenc
ZIMSKI VEČER
Nekoč, nekje, v davnih časih
... ko ljudje še niso poznali tele-
vizije, so si dolge zimske večere
znali skrajšati na drugačen
način. Posedli so drug ob druge-
ga v topli sobi ali kuhinji in
pričeli spletati zgodbe. Znali so
se pošaliti, pripovedovati spo-
mine, otrokom vcepljati živl-
jenjske modrosti s poučnimi
zgodbicami in nikoli ni izostala
tudi pesem, tista prava ljudska
pesem, ki se je ravno tako pre-
našala iz roda v rod. Otroci so
radovedni poslušali starejše in
ničkolikokrat od začudenja po-
zabili zapreti usta. Potem so jih
zgodbe zazibale v sen. Otroci pa
so bili velikokrat nagajivi in po-
redni. Takšne spomine imajo še
mnogi, ki danes sedijo med
nami, in nekaj takšnih zgodb
smo zapisali.
Iz glasila učencev OŠ
Ivanjkovci
OTROCI SO BILI
ŽE OD NEKDAJ
SLADKOSNEDNI
Tudi moja mama je bila kot
otrok sladkosnedna. Otroci v
starih časih niso smeli jesti pre-
več sladkorja, čeprav so ga imeli
zelo radi. To pa zato, ker je bil
sladkor drag. Nekega dne je
moja mama, ko je bila še otrok,
morala skuhati kosilo, pospravi-
ti stanovanje, saj so starši in se-
stre imeli delo na njivi. Moja
mama pa je med delom ves čas
po malo jedla sladkor. Ko so se
vsi vrnili z njive, je moja naivna
mami prišla nasproti in rekla:
"Danes pa nisem jedla sladkor-
ja!" Vsi so takoj vedeli, da ga je,
saj je bila okrog usta vsa nama-
zana s sladkorjem.
Nina Zorman, 6. a,
OS Ivanjkovci
MLAKA
Nekoč, ko je moja mama bila
majhna, sta se s sestro igrali raz-
ne igre. Najraje sta se igrali zu-
naj, kjer sta lahko skakali, koli-
kor sta želeli. Nekega dne sta se
igrali okrog mlake. Ker sta bili
še majhni, nista nič razmišljali,
da se je igrati okrog vode lahko
nevarno, če ti spodrsne. Stopili
sta kar na brv, kamor sto stopili
starši, kadar so šli zajemat vodo
iz mlake. Stopili sta precej na
konec tiste brvi, zato se je
prevrnila, onidve pa sta padli v
vodo. Mama pravi, da je imela
veliko sreče, ker je padla toliko
ob bregu, da se je zadnji trenu-
tek zgrabila za slivo, ki je rasla
ob mlaki. Sestra pa je mamo za-
grabila za obleko. Kričali sta na
pomoč, vendar sta se sami
srečno izvlekli iz vode. Seveda
sta bili popolnoma premočeni.
Pritekla je njuna mama in me-
nila, da sta potrebni šibe. Ven-
dar tepeni nista bili, ker je bila
tudi ona srečna, da se je tako
končalo. Tako sta spoznali, da
morajo otroci premisliti, ali je
njihova igra varna.
Renata Pučko, 6. a,
OŠ Ivanjkovci
VČASIH SO IMEU
STRANIŠČA NA
ŠTRBUNK
Ko je bila moja mama ša
majhna, so s sestrami in bratom
radi ponagajali teti. Nekoč so si
jo sposodili na tak način:
Stara teta je šla na stranišče.
Nad straniščem pa je bila
odprtina za zračenje. Otroci so
šli na njivo po sončnico. Med-
tem ko je teta sedela na stra-
nišču, so jo oni zabadali v glavo
v sončnično vejo. Teta si je hitro
potegnila hlače in stekla za nji-
mi. Seveda pa jih ni nikoli mo-
gla uloviti, saj so bili otroci
mnogo mlajši in so hitro stekli
proč. Ta igra se jim je zdela zelo
zabavna in še večkrat so ponaga-
jali teti tam, kjer ima vsak rad
mir.
Nina Zorman, 6. a,
OS Ivanjkovci
VTISI S ŠOLE V
NARAVI
v domu Ajda, kjer smo prebi-
vali teh pet dni, je bilo zelo v
redu. Veliko novega smo se
naučili o prvi pomoči, kar je bil
tudi namen. Na pohodih po
gozdu smo celo uživali, čeprav
nas je dolga in naporna pot
izmučila. Da ni bilo vse okrog
prve pomoči, smo si teden pope-
strili z raznimi športnimi dejav-
nostmi, ki so mi bile zelo všeč,
verjetno tudi drugim. Še pose-
bej zanimivo je bilo tistim, ki so
se prvič v življenju peljali s ka-
nujem ali plezali po plezalni ste-
ni. Tudi dom nasploh je bil lepo
urejen. Še posebej lepa je bila
soba, kjer smo bivala dekleta,
ker je bila velika in z dvonad-
stropnimi posteljami. Manj všeč
pa mi je bil hišni red, ker je bil
precej strog. Že zelo zgodaj smo
morali vstajati in si pospraviti
sobo, kar je bilo zjutraj precej
mučno. Tudi zvečer je bilo stro-
go, saj smo morali v postejjo že
ob 22.00. To je bilo vsem
zoprno. Za tiste nočne divjak«
pa je bila zanimiva kazen. Taic
so bili drugi učitelji, ki so bili z
nami ob učnih urah. Veliko so
dali na disciplino in red, vendai
smo se imeli lepo. Bili so dobr'
gostitelji. Manj zanimivo je bilo
pisanje dnevnikov vsak dan-
Nekateri so jih po večerji pr^'
brali, vendar se le na tak načii'
ohrani spomin na lepa in slaba
doživetja v tem tednu, ki smo g^
lepo preživeli.
Mateja Peršuh, 7. r.,
OŠ Cirkovce
tednik - četrtek, 3. junij 1999
29
fiOGOMer
aluminij - rudar
rffBOVUE 4:3/1:1/
STRELCI: 0:1 Oplotnik /14/, 1:1 Emeršič /25/, 2:1
Etneršič /65/, 2:2 Oplotnik mi, 2:3 Miljuš /81/, 3:
3 Kolar /84/, 4:3 Emeršič /92/.
ALUMINIJ: Lampreht, Koren, Vidovič /Rozman/,
2:olek, Kancler, Sambolec, Perkovič, Hertiš,
emeršič, Kolar, Hojnik /Dončec, Gorše/.
V	Kidričevem je skorajda prišlo do velikega prese-
nečenja. Nogometaši Rudarja so dodobra namučili
domače nogometaše, ki so zaigrali pod pričakovanji,
plod takšne igre je bilo hitro vodstvo gostov, a ga je
dokaj hitro odpravil Milan Emeršič.
Veliko se je zgodilo v drugem polčasu, ko je bilo
doseženih pet zadetkov. Po vodstvu domačih nogo-
metašev so gostje uspeli preobrniti rezultat, vmes pa
zastreljali enajstmetrovko. Toda zadnjih osem minut
srečanja je bilo v znaku domačih, ki so dosegli dva
zadetka in zraven tega zastreljali še enajstmetrovko.
Gostje so od 83. minute naprej igrali z igralcem manj.
V zadnjih trenutkih igre pa je Emeršič z lepim strelom
dosegel zmagoviti zadetek za Aluminij.
zagorse - drava 1:2
/1:0/
STRELCA: 1:0 Smrkolj /16/, 1:1 Pučko /57/, 1:2
Pučko /88/
DRAVA: Zver, Fridauer /Meznarič/, Golob, Šket,
A. Vršič, T. Vršič, Emeršič, Bezjak, Pučko /Habja-
nič/, Čeh, Korez.
Nogometaši ptujske Drave nadaljujejo uspešne
igre. Tokrat se z zahtevnega gostovanja pri Zagorju
vračajo s celotnim izkupičkom. Domači nogometaši
so bili boljši tekmec na začetku srečanja, ko so svojo
premoč izkoristili z zadetkom.
V	drugem polčasu pa je bilo na igrišču povsem dru-
gače. Ptujski nogometaši so uspeli dokaj hitro ize-
načiti ter do konca srečanja diktirali ritem igre, si ust-
varjali priložnosti, žal pa so bili v zaključku akcij sila
nenatančni. Dve minuti pred koncem srečanja je
Pučko dosegel drugi zadetek za Dravo in točke so
odpotovale iz Zagorja. Rezultat bi lahko bil veliko višji
v korist Ptujčanov.
V	naslednjem krogu nogometaši Drave gostijo eki-
po Dravograda, ki si je dva kroga pred koncem
prvenstva zagotovila vstop v prvo slovensko nogo-
metno ligo.
Danilo Klajnšek
3. SLOVENSKA UGA - SEVER
Rezultati tekem 24. kroga: Starše - Gerečja vas
3:6, Hajdina - MM Brunšvik 2:0, Mons CIaudius - Ko-
vinar 1:1, Paloma Šega - Kungota 8:0, Usnjar - Dra-
vinja 2:0, Unior Zreče - TIM Laško 3:1, Pobrežje -
Montavar RogozaO:1.
1.MONTAV/^ROGOZA	24 18 3 3 55:19 57
2.	PALOMA ŠEGA 24 12 10 2 56:24 46
3.	USNJAR	24 11 7 6 43:31 40
4.	STARŠE	24 9 10 5 46:29 37
5.	UNIOR ZREČE	24 9 10 5 37:20 37
6.	TIM LAŠKO	24 10 5 9 36:30 35
7.	POBREŽJE	24 9 5 10 32:35 32
8.	HAJDINA	24 7 10 7 30:33 31
9.	KOVINAR	24 7 9 8 28:28 30
10.DRAVINJA	24 8 6 10 30:31 30
11.	GEREČJA VAS 24 8 2 14 .33:46 26
12.	MM BRUNŠVIK 24 6 5 13 26:47 23
13.	MONS CLAUDIUS 24 6 4 14 34:64 22
14.	KUNGOTA	24 3 4 17 22:71 13
Sobota, 5. junija, ob 17.30:_Gerečja vas - Paloma
Šega, Montavar Rogoza - Hajdina, MM Brunšvik -
Unior Zreče, Dravinja - Starše, Pobrežje - Mons CIau-
dius, TIM Laško - Usnjar, Kungota - Kovinar.
hajdina-
mm brunšvik 2:0 /1:0/
STRELCA: 1:0 Kralj /9/, 2:0 Mlakar /53/
HAJDINA: Brodnjak, Rimele, Mlakar, Šalamun,
VrabI, M. Krajnc, Ladinek /PIhler/, Vrbanec, R.
Krajnc /Mlinarič/, Bauman, Kralj /Smrke/.
Po porazu v Laškem so nogometaši Hajdine proti
ekipi Brunšvika, ki se krčevito bori za obstanek med
tretjeligaši, zaigrali dobro. Že v 9. minuti je Kralj dose-
gel vodstvo za domače, ki so potem v nadaljevanju
imeli še nekaj priložnosti za povišanje rezultata. V
drugem polčasu skoraj enaka situacija. Ponovno so
domači dosegli zadetek in potem mirno kontrolirali
igro gostov, ki je proti zaključku srečanja postajala
nekoliko nevarnejša, vendar do spremembe rezultata
ni prišlo.
starše - gerečja vas
3:6 /2:2/
STRELCI: 0:1 Kaučevič /18/, 1:1 Vogrinec /24/,
2:1 Ivančič /27/, 2:2 Pacher /36/, 3:2 Zimet /46/, 3:3
Pacher /49/, 3:4 Kaučevič /54/, 3:5 R. Perko /66/,
3:6 Pacher /80/.
GEREČJA VAS: Mule^ Kaisesberger / Paveo/,
Slaček, Krajnc, Zajšek, Skrjanec, Kmetec / J. Per-
ko/, Turk / VIndIš/, Kaučevič, R. Perko, Pacher.
V	Staršah so nogometaši Gerečje vasi dosegli iz-
redno pomembno zmago v borbi za obstanek med
tretjeligaši. Srečanje je bilo polno preobratov in zelo
zanimivo. Gostje iz Gerečje vasi so povedli v 18. mi-
nuti z zadetkom Kaučeviča, vendar pa vodstvo ni dol-
go trajalo. V pičlih treh minutah so domači nogome-
taši povedli in sedaj so gostje lovili rezultat. Šest mi-
nut pred koncem prvega polčasa je rezultat uspel ize-
načiti Boštjan Pacher. Že v prvi minuti drugega
polčasa so nogometaši Starš ponovno povedli in to
je bilo z njihove strani tudi vse, saj so nogometaši
Gerečje vasi do konca srečanja dosegli še tri zadet-
ke, kar je bilo dovolj za izredno pomembno zmago.
V	naslednjem krogu nogometaši Gerečje vasi gosti-
jo ekipo Palome Šege s Sladkega Vrha.
Danilo Klainšek
MNZ PTUJ - I. RAZRED
Rezultati 21. kroga: Stojnci - Slovenja vas 1:2; Vi-
dem - Eltehšop Rogoznica 0:3; Bistrica - Boč 2:1;
Gorišnica - Polskava 4:0; Pragersko - Ormož 1:2;
Dornava - Središče 7:1.
1.BISTRICA	21 12 5 4 54:24 41
2.	ORMOŽ	21 12 3 6 49:31 39
3.	STOJNCI	21 12 1 8 35:34 37
4.	DORNAVA	21 9 7 5 49:28 34
5.	GORIŠNICA	21 10 3 8 38:36 33
6.	SREDIŠČE (-19 21 10 2 9 53:52 31
7.	SLOVENJA VAS 21 9 4 9 34:35 31
8.	ELTEHŠOP R.	21 8 3 10 36:39 27
9.	VIDEM	21 6 7 8 36:38 25
10.	PRAGERSKO 21 6 6 10 31:39 24
11.	BOČ	21 5 3 13 25:52 18
12.	POLSKAVA	21 3 4 13 15:47 13
Razpored tekem 22. kroga: sobota, 5. junija, ob
17.00 uri Boč - Videm, Slovenja vas - Dornava, Sre-
dišče - Pragersko, Ormož - Gorišnica, Polskava - Bi-
strica, Eltehšop R. - Stojnci.
MNZ PTUJ - II. RAZRED
Rezultati 17. kroga: Podvinci - Markovci 2:1;	Zavrč
: Tržeč 0:1, Hajdoše : Bukovci 6:0, Leskovec	: Lov-
renc 0:3, Grajena : Apače 4:1.
1.	GRAJENA 17 12 2 3 46:18	38
2.	MARKOVCI 17 1 2 1 4 43:17	37
3.	HAJDOŠE 17 9 5 3 39:19	32
4 TRŽEČ 17 8 1 8 28:29	25
5.	LESKOVEC (-1)	17	7	4	6	45:34	24
6.	LOVRENC	17	6	7	4	28:20	24
7.	APAČE	17	5	6	6	26:39	21
8.	ZAVRČ	17	4	3	10	21:44	15
9.	BUKOVCI	17	2	4	11	20:40	10
10.	PODVINCI	17 2 3 12 19:55 9
Razpored tekem 18. kroga: nedelja, 6. junija, ob
10.30 uri: Markovci - Grajena, Apače - Leskovec, Lov-
renc - Hajdoše, Bukovci - Zavrč, Tržeč - Podvinci.
Prvo mesto Veliki Nedelji
Moški rokometni klub Ptuj je ob praznovai\ju 50-letnice igranja
rokometa na Ptuju pripravil zanimiv rokometni turnir, na ka-
terem so zraven domače ekipe sodelovale še ekipe Velike Nedel-
je, Ormoža in drugoligaša Edel Weis iz Linza.
Od konca prvenstva je minilo
kar precej časa in ekipe niso v pol-
nem trenažnem procesu, toda
kljub vsemu so številni gledalci,
H so spremljali turnir, lahko vide-
li zanimive dvoboje, veliko zadet-
kov in domiselnih akcij. Po
pričakovanjih je prvo mesto za-
jedla ekipa Velike Nedelje, ki pa
imela veliko dela z sosedi iz
Ormoža, saj so ti do devetindvaj-
sete minute vodili, nato pa naredi-
li nekaj napak, kar je bilo dovolj,
^ so rokometaši Velike Nedelje
dosegli zmago, ki je praktično po-
nienila osvojitev prvega mesta, saj
I^tem ni bilo več ekipe, ki bi jih
lahko ogrozila. Ormožani so nato
t premagali še Ptuj in avstrijskega
•^goli^ša. Domači rokometaši
^ osvojili tretje mesto. Zapisati
Pa moramo, da niso razočarali in
SERVIS KOLES
"^NIS OPREME TER SMUČI
^Port Servis Davorin Munda s.p.
trr.1 i OOCH t>i trti ■ DCO// /O CO"?
SO i^ali v mejah svojih sposob-
nosti.
Sicer pa je turnir pokazal, da je
na območju med Ptujem,
Moškanjci, Veliko Nedeljo in
Ormožem bogat rokometni bazen,
ki si nedvomno zasluži predstav-
nika v elitnem slovenskem roko-
metnem prostoru. V minuli sezo-
ni so bili blizu rokometaši Velike
Nedelje, a jim je spodrsnilo prak-
tično na zadnji stopnici, prav tako
zelo blizu pa so bili uvrstitvi v 1. B
SRL rokometaši Pyramidie iz
Moškanjcev. MRK Ptuj pa je le
uspel formirati mlado ekipo, na
katero bo v prihodnje potrebno
računati, zato so podobni tumiiii
in druženje ekip s te^ področja
potrebni. Organizatorjem, MRK
Ptuj na čelu s predsednikom
Brankom Goričanom in direktor-
jem Janko Kacem, ter vsem roko-
metnim zanesenjakom pa gredo
vse čestitke za dobro organizacijo
turnirja.
Rezultati: MRK Ruj - Edel
Weis Linz 20:17 /9:7/, Velika Ne-
delja - Ormož 19:15 /7:9/, Ptuj -
Vehka Nedelja 16:23 /8:12/, Edel
Weis Linz - Vehka Nedelja 12:21
/6:11/, Ptuj - Ormož 16:18 /7:9/,
Ormož - Edel Weis Linz 19:18
/11:8/. Končni vrstni red: 1. Veh-
ka Nedelja 6,2. Ormož 4,3. MRK
Ptuj 2,4. Edel Weis Linz O točk.
VETERANSKA
TEKMA m Drava -
Ormož 21:18 /5:5/
DRAVA: Kuhar, Rozman,
Strašek, Čemezl 1, Kovač, Hoj-
Ker 4, Gašperšič 1, Križe 1, Z.
Grame 2, D. Grame 2, Sabo 3,
Kaisesbe^er 2, Klarič, Bezjak 5.
ORMOŽ: Roškar, Žnidarič 1,
Šafarič 7, Perger 3, Fišer, V.
Pučko 2, A. Pučko 5, Kuharič.
V počastitev ob 50. obletnice
pričetka igranja rokometa na Ptu-
ju sta se pomerili veteranski ekipi
Drave in Ormoža. Gledalci so
lahko videli nekaj zelo atraktiv-
nih potez, s katerimi so nekdanji
rokometni mojstri navduševali.
Tokrat so bili nekoliko boljši -
predvsem v drugem polčasu -
domačini in slavili zase pomemb-
no zmago.
Danilo Klajnšek
mali nogomet
Poetovio 3« v drii^i
Končano je 15. državno prvenstvo v L državni
ligi dvoranskega nogometa. Ptujska ekipa POE-
TOVIO je dosegla 3. mesto (lani 4.) in si tako
priigrala pravico nastopa na enem od evropskih
turnirjev.
Po zmagi v Slovenskem revialnem pokalu v januar-
ju je 3. mesto nov velik uspeh ptujskih malonogome-
tašev.
Veliki pokal, medalje in priznanje so igralci POE-
TOVIE prejeli v Ptuju pred domačim občinstvom
med polčasom tekme Slovenija - Madžarska iz rok
predsednika komisije pri NZS Francija Ruperta.
Ptujčani so imeli v svojih vrstah najboljšega igralca
prvenstva Milana Emeršiča, ki je prav tako dobil po-
kal.
Končni vrstni red: Asaloni Litija 43, Mizarstvo
Krošelj 38, Poetovio Ptuj 37, Divert Koper 36, Vulk.
Stipič Ljubljana 23, Meteorplast Ljutomer 22, A.
Luvin Maribor 21, Pimtar Tolmin 14, Azur Ljublja-
na 7, Carioce Maribor 4. Iz lige izpadeta ekipi Azur
in Carioce. Nova prvoligaša sta ekipi Orkan iz Slo-
venskih Konjic in Amarko iz Zagorja.
Fredi
ŠPORTNE IfOVrCE
nNISmiigaPetovion
V začetku maja se je začela teniška liga Petovia
99. Kljub deževnemu vremenu je uspelo ekipam v
glavnem odigrati tri kola v obeh skupinah. Rezul-
tati skupine A: 1. krog: Nes - L. breg 4:2, VrabI -
Luka 4:2, Tercia Mercedes - Duplek 4:2. 2. krog:
L. breg - Duplek 1:5, Luka - Terc. Mere. 0:6, Nes
- VrabI 1:5. 3. krog: VrabI - L. breg 6:0, Terc.
Mere. - Nes 5:1, Duplek - Luka 6:0. Vrstni red:
Tercia Marcedes 6, VrabI 6, Duplek 4, Nes 2, L.
breg O, Luka 0. Re^tati skupine B: 1. krog; Mar-
ko - E^plek 2 4:2, Kidričevo - Talum 2:4, Straf. -
Gorišnica 3.3, Dratmik prost. 2. krog: Taliun -
Štraf 4:2, Duplek 2 - Kidričevo 3:3, Destrnik -
Marko preloženo, Gorišnica prosta. 3. krog: Ki-
dričevo - Destrnik 6:0, Štraf - Duplek 2:4,
Gorišnica - Talimi 1:5, Alarko prost. Vrstni red:
Talum 6, Kidričevo 3, Duplek 3, Marko 2, Štraf 1,
Gorišnica 1, Destrnik 0.
Štraf
rcNis o
L slovenski Lions pokal Ptuj 99
Lions klub Ptuj je v soboto, 29. maja, na igriščih
Teniške^ kluba Ruj v termah organiziral 1. slo-
venski lions p^kal v tenisu. Med posamezniki je
zmagal Andrej Firbas (LC Ptuj), ki je v finalu pre-
ma^ Redka Komadino (LC Celje - Keleia), med
dvojicami pa Matjaž Klep (LC Celje - Keleia) in
Rol^rt Čeh (LC Ptuj), ki sta v finalu premaga
Roberta Mundo in Branka Butolena (LC Ptuj). Iz-
kupiček turnirja je namenjen za humanitarne pro-
jekte Lions kluba Ptuj.
LC
imiNOCOMBTO
Turnir na Ptujski Gori
Špormo društvo Ptujska Gora je v soboto prire-
dilo tretji nočni turnir v malem nogometu za pre-
hodni pokal. Sodelovalo je 18 ekip. Prvo mesto in
prehodni pokal je osvojila ekipa Gostišče pri Mici,
drugo Zlatarstvo Grabušnik in tretje I^va bar
Sima.
Danilo Klajnšek
CIRKOVCE O Veter V laseh
športno druš^o Cirkovce bo v sodelovanju z OŠ
Cirkovce in OŠ Kidričevo v petek, 4. junija, ob
8.30 pripravilo občinsko akcijo Veter v laseh, s šp^-
tom proti drogi. Mladi bodo lahko nastopili v
košarki (igranje trojk), nogometu, odbojki in na-
miznem tenisu. Prav tako pa se bodo predstavili
mladi likovniki in literati. Te^ovanja bodo pote-
kala na šolskih igriščih pri OŠ Cirkovce.
Danilo Klajnšek
STRELSrVO O
Ormoško obiinsko prvenstvo
v Ormožu je bilo izvedeno občinsko prvenstvo v
športnem streljanju z malokalibrsko puško. Ekip-
no - člani: 1. SD Ormož 723 krogov, 2. SD Sre-
dišče 557,3. SD Tomaž 555,4. SD Podgorci 478,5.
SD Miklavž 395 krogov itd. Posamezno: 1. Stiven
Vočanec, Ormož, 259 krogov, 2. Andrej Stanič,
Ormož, 247, 3. Boštjan Špacapan 236 krogov, 4.
Miran Mikolič 225 krogov, 5. Matjaž Habjanič 224
krogov. Pri članicah je bila prva Vesna Mele, 223
krogov, pri mladincih pa Toni Novak, 208 krogov.
Lukner
5TREL5TV0 O Tretji krog lige
v soboto, 29. maja, je bil v Kidričevem tretji krog
strelske lige z malok^ibrskim orožjem. Rezultati -
MK puška: ekipno: 1. Kidričevo I. - 687 kr., 2. Ki-
dričevo II. - 649 kr., 3. Petovia avto - 648 kr., 4. Im-
pol - 604 kr., 5. Svečina - 584 kr., 6. Marles - 432 kr.
itd.; posamezno: 1. Albert Frčeč, Kidričevo, - 240
kr., 2. Boštjan Simonič, Petovia avto - 232 kr., 3.
Igor Premožič, Kidričevo - 227 kr. Pištola Drulov:
ekipno: 1. Petovia avto - 677 kr., 2. Kidričevo - 652
kr., 3. Juršinci - 590 kr., 4. Impol - 470 kr., 5. Mar-
les - 413 kr. itd.; posamezno: 1. Majda Raušl,
Juršinci - 241 kr., 2. Juri Lamot, Kidričevo - 239
kr., 3. Boštjan Simonič, Petovia avto - 229 kr.
Pištola proste izbire: ekipno: 1. Petovia avto - 756
kr., 2. Juršinci - 711 kr.; posamezno: 1. Ludvik
Pšajd, Ruše - 264 kr, 2. Majda Raušl, Jiu^inci - 258
kr., 3. Simon Simonič, Petovia avto - 257 kr. itd.
MK puška pionirji: 1. Andreja (jolob, Svečina, -
225 kr., 2. Uroš Frčeč, Kidričevo - 217 kr., 3. Špela
Zajko, Svečina -133 fo.
Ur
MALI NOGOMET O
ŠD Sv, Trojita najboljše
v okviru 15. krajevnega praznika Sv. Trojice v
Slovenskih goricah je tamkajšnje športno društvo
organiziralo skupaj s krajevno skupnostjo turnir v
mdem nogometu, na katerem je sodelovalo 9
moštev. Najbolje se je odrezala nogometna ekipa
ŠD Sv. Trojica pred ekipo iz Gočove in mlajšo eH-
po Sv. Trojice. Prvim trem omenjenim so na slav-
ni seji KS podelili pokale, ki jih je nabavila tam-
kajšnja KS. Turnirja se je udeležila tudi ekipa no-
gometne^ kluba Vinter iz Slovenskih goric, a so
tekmovali izven konkurence, saj je bil nočni tiimir
organiziran samo za ekipe iz omenjene krajevne
skupnosti.
Janez Lorber
ŠPORTNA GIMNASTIKA O Jasna
Cafuta tretja med mladinkami
v nedeljo, 23. maja, je bilo v Ljubljani državno
prvenstvo v športni gimnastiki C razreda. Ude-
ležili so se ga tudi člani ptujskega gimnastičnega
društva in dosegli zelo dobre rezultate, saj so bile
med petnajstimi ekipami mlajše deklice šeste, sta-
rejše deklice pa sedme med dvanajstimi ekipami.
Pri starejših dečkih je odličen rezultat dosegel Da-
vid Erjavec, ki je bil četni, še več pa je dos^a Ja-
sna Cafuta, ki si je med mladinkami priborila tret-
je mesto in bronasto medaljo. Za dobre rezultate
mladih so zaslužni tudi trenerji: Nataša, Barbara,
Ribi in Marjan.
MG
30
četrtek, 3. junij 1999 ■ TEDNIK
tednik - četrtek, 3. junij 1999
31
Utrgan oblak poplavil
vei kot 100 objektov
Petek, 28. maja, bo
Ptujčanom še dolgo ostal v
(slabem) spominu. Po
lepem, sončnem in izredno
vročem dnevu je nekaj pred
1930 uro nebo nenadoma
zatemnil ogromen črn oblak.
Ptuj in bližnjo okolico je v
nekaj minutah zajelo močno
neurje z izredno velikimi
količinami dežja in točo, ki
je padala predvsem na Mes-
tnem Vrhu. Hudourniška
meteorna voda in močno na-
rasla Grajena sta poPlavila
okoli 100 objektov; posledice
so boleče, saj je vodna ujma
vzela več kot 150 milijonov
tolarjev.
Kot je povedal mag. Janez
Mere, svetovalec župana občine
Ptuj, je prišlo v izredno kratkem
času do velikanskih količin pada-
vin, kar je povzročilo številne
negativne posledice. Močan vihar
je lomil vejevje, ponekod tudi
drevesa, strela je zanetila požar
na Ribiški poti 7, največja škoda
pa je nastala zaradi poplav, ki so
zajele skoraj vse dele mesta z izre-
dnimi posledicami ob celotnem
obrobju Nove vasi, Rogoznice in
Mestnega Vrha do Grajenščaka.
Grajena je prestopila strugo na
območju med Grajeno in Mais-
trovo ulico, na Tratah, do večjega
razlitja je prišlo tudi pod Trata-
mi, kar je ogrožalo del naselja od
Supermesta in Budine proti Spu-
hlji. Še sreča, da je po lanskih no-
vembrskih poplavah podjetje
VGP že razširilo levobrežni
odvodni kanal, sicer bi bilo
veliko huje.
Poleg prelitja Grajene in Rogo-
znice so nastale poplave pred-
vsem zaradi zamašitve kanaliza-
cij, premajhnih kapacitet kana-
lizacije ali obcestnih in drugih
propustov ter povratne vode.
Dodatne težave so nastale zaradi
izpada elektrike, zaradi česar je
bilo prekinjeno delovanje črpa-
Inih naprav za kanalizacijo v
Budini, kjer je prišlo do mešanja
in razlitja meteorne vode in kana-
lizacije.
Najhujše posledice so poplave
povzročile na območju Obrtniške
ulice in širšega območja Rogo-
znice (Les, Deta Center in drugi)
ob cesti Ptuj-Lenart, prek Oso-
jnikove in Potrčeve ceste, kjer je
poplavilo tudi bolnišnico, v
smeri proti Štukom in Babuseko-
vi grabi. Za najrazličnejše inte-
rvencije je bilo več kot sto prijav.
Podtalnica je nekoliko kanseje
zalila kletne prostore novih blo-
kov v Osojnikovi in Volkmerjevi
ulici. Poplave so v nekaterih po-
djetjih in pri zasebnikih po-
vzročile izredno veliko materia-
lno škodo tudi zaradi tega, ker so
posledice poplav ogrozile nada-
ljnjo proizvodnjo.
Poleg poplav so nastali tudi šti-
rje zemeljski plazovi, izredno
velika pa je škoda na cestni infra-
strukturi, saj je prišlo do močne
erozije, uničenja vozišč, asfaltne
prevleke in bankin.
Na celotnem ogroženem
območju je bilo aktiviranih kar
16 gasilskih društev z 22 vozili in
več kot 200 gasilci, koordinacija
vseh aktivnosti pa je potekala
prek GD Ptuj. Med firmami so
bile aktivirane VGP Drava,
Komunalno podjetje Ptuj, Cestno
podjetje Ptuj, Elektro Ptuj, odgo-
vorni delavci Uprave za obrambo
Ptuj, Regijski štab Civilne zaščite
za Podravje in štab CZ Mestne
občine Ptuj.
Zaradi izrednih razsežnosti po-
plav, ki so bile skoraj povsod, v
starem in novem delu mesta, je
zelo težko posredovati na-
tančnejšo oceno poplav, zaenkrat
pa jo ocenjujejo na okoli 150
milijonov.
Dan po vodni ujmi so na sobo-
tnem sestanku župana Miroslava
Lucija s štabom Civilne zaščite
ter predstavniki firm in služb, ki
so vključene v zaščito in reševa-
nje, sprejeli vrsto ukrepov za čim
prejšnjo sanacijo nastalih razmer.
Dogovorili so se, da je treba v
prvi fazi evidentirati nastalo
škodo na gospodarskih, stanova-
njskih in infrastrukturnih obje-
ktih, čimprej urediti prevoznost
vseh cest, sanirati stanje na njih
in urediti vso signalizacijo, nada-
ljevati črpanje vode iz prostorov
ter pranje zalitih površin, očistiti
zamašene propuste in kanaliza-
cije ter odpraviti večje poškodbe
in urediti vodotoke.
Na skupnem sestanku s ptu-
jskim županom so sprejeli tudi
nekaj ukrepov, ki jih bodo rea-
lizirali v drugi fazi. Tako se bodo
lotili sanacije plazov, nadaljevali
sanacijo levobrežnega kanala,
čimprej bo treba zgraditi meteo-
rno kanalizacijo v Rogoznici ter
odpraviti vsa ozka grla na komu-
nalni infrastrukturi, ki ob večjih
nalivih ni sposobna zajeti vse
vode. Proučili bodo tudi funkcijo
ribnika v Ljudskem vrtu, ki je bil
zgrajen kot zadrževalnik.
Dolgoročno pa za sanacijo vseh
nastalih razmer ostajata izdelava
projektov za celovito in sistema-
tično reševanje potoka Grajena,
kjer bo upoštevan celoten vodo-
tok, razlivna območja, regulacija
in pretok skozi mesto ter izdelava
projektov za kanalizacijo in
meteorno kanalizacijo, ki bo
upoštevala širjenje mesta in
pretočnost skozi mesto. Za vse to
je seveda potrebno precej časa in
predvsem denarja.
M. Ozmec
Poplavljeno In z blatom nasičeno dvorišče ptujskega
Lesa, ki je utrpel izjemno veliko škodo, saj Je narasla
Grajena v skladiščih poplavila skoraj 70 cm visoko In
uničila vse izdelke iz lesa.	Foto: M. Ozmec
OBVESfIiO KMiTUSia
SVmVJdME SUIŽBE
Petkovo neurje je zelo prizadelo
tudi območje Mestnega Vrha, del
Placarja ter del Drstelje, kjer je
bilo neurje s točo. Največja škoda
je v vinogradih in sadovnjakih,
kjer je na nekaterih parcelah
uničenje od 90 do 100-odstotno.
Vsem vinogradnikom sporočajo,
da če po neurju še niso škropili,
naj to storijo čimprej. Proti pero-
nospori priporočajo uporabo eu-
parena ali folpeta, ki dobro delu-
jeta na zaraščanje nastalih ran. Po
sedmih dneh škropljenje ponovite
in takrat priporočajo uporabo si-
stemikov, na primer mikala. Proti
oidiju uporabite žveplene pripra-
vke, pri škropljenju pa dodajte
tudi foliarna gnojila (bayfolan ali
foliar). Vse kmetovalce tudi opo-
zarjajo, da nastalo škodo prijavijo
na občinah - Mestni občini Ptuj -
oddelek za gospodarstvo in občini
Destrnik. S seboj naj prineso po-
sestni list ali najemno pogodbo.
Tako Je bilo v delavnici Zdravka Baumana v PeršonovI
ulici.	Foto: Črtomir Goznik
PTUJ Danes, 3. junija, ob
9.30 uri bo v Gledališču Ptuj
na sporedu predstava Fant v
avtobusu v režiji Sama Stre-
lca. Predstavo je zakupila OŠ
Videm pri Ruju.
PTUJ Danes, v četrtek, 3.
junija, bo na vrsti zadnja pra-
vljična ura pred počitnicami
za otroke do petega leta.
Dobimo se ob sedemnajsti
uri v pravljični sobi v Malem
gradu, Prešernova 35, kjer
bodo tudi TRIJE MEDVEDI. Ti
bodo potem dremali do
prvega četrtka v oktobru, ko
bo začetek nove serije pra-
vljic.
PTUJ Jutri, 4. junija, ob 17.
uri bo za dijaški abonma in ob
20. uri za izven na sporedu
ponovitev	lanskoletne
uspešne predstave Gleda-
lišča Ruj Ovinek v režiji
Matjaža Latina. Ponovitve
Ovinka bodo še: 6., 11., 13.,
17. in 19. junija ob 20. uri.
ŠMARTNO NA POHORJU
V avli tamkajšnje osnovne
šole bo v nedeljo, 6. junija, ob
10. 30 uri že štirinajsto
medobčinsko srečanje lju-
dskih pevcev in godcev SV
Slovenije. Predstavilo se bo
17 skupin.
VIDEM V četrtek, 10. junija,
bo ob 19. uri koncert Komo-
rnega moškega pevskega
zbora Ruj v občinski dvorani
Videm. Prireditev je po-
svečena 2. občinskemu pra-
zniku.
PTUJ V četrtek, 10. junija
ob 20. uri bosta v viteški dvo-
rani na ptujskem gradu z
repertoarjem starih ljudskih
pesmi evropskih dežel in kla-
sičnih skladb nastopili izvrstni
umetnici, angleška pevka
Shirlie Roden in flavtistka iz
Kopra Alenka Zupan._
5 aSTIŠCA v OGRAJO
V	sredo, 26. maja, ob 21.40 je
po glavni cesti od Lenarta proti
Benediktu vozil osebni avto
21-letni I.T. iz Gornje Radgone.
Pred Benediktom ga je v ovinku
med vožnjo po klancu navzdol
zaneslo na desno bankino, trčil
je v drsno ograjo in nato v nasip,
potem pa je pristal v jarku. V ne-
zgodi se je hudo ranil 8-letna de-
klica, ki je bila sopotnica v avto-
mobilu, voznik pa ni bil poško-
dovan.
5 KOLESOim PRED
OSEBNI AVTO
V	naselju Vičanci ob cesti
Velika Nedelja - Savci, občina
Ormož, je v petek, 28. maja, po-
poldne 9-letna N.K. iz Ormoža z
neprednostne ceste s kolesom
zapeljala pred osebni avto, ki ga
je vozil 27-letni R.Š. iz Ormoža,
ki kljub zaviranju trčenja ni mo-
gel preprečiti. Mlada kolesarka
je padla in se hudo ranila.
UTONIL UDELEŽENEC
VALETE
V	gostinskem lokalu ob jezeru
v Zgornji Senarski so se v petek,
28. maja, zvečer zbrali bivši
sošolci na praznovanju oble-
tnice valete. Okoli 22.30 je
20-letni H.P. iz Lenarta skupaj s
prijateljem S.E. zapustil razigra-
no družbo, sedla sta v dvometr-
ski plastični čoln in šla veslat po
jezeru. Okoli 50 metrov od obale
se je čoln prevrnil. S.E. je uspelo
izplavati, H.P. pa je utonil. Okoli
polnoči so njegovo truplo iz
vode izvlekli potapljači.
DVA POŽARA V
KUHINJAH
V	sredo, 26. maja, dopoldne
je izbruhnil požar v kuhinji gosti-
nskega lokala v Staršah, ki je na-
stal zaradi vžiga pregretega olja
v fritezi. Ogenj so pogasili, ve-
ndar je lastnik I.K. oškodovan za
okoli 300.000 tolarjev, saj so
poškodovani friteza, napa, luč in
opelsk.
Isti dan, le nekaj ur kasneje, je
izbruhnil požar tudi v kuhinji sta-
novanjske hiše v Oplotnici.
Goreti je začelo zaradi napake
na električni napeljavi v ko-
mbiniranem hladilniku. Po oceni
je škode za 1,5 milijona tolarjev.
TRAKTOR PRED
LOKOMOTIVO
V	ponedeljek, 31. maja, ob
12.30 je 48-letni A.B. iz Velike
Nedelje vozil traktor po makada-
mski cesti skozi Trgovišče. Na
kraju, kjer cesta prečka žele-
zniško progo, na to opozarjata
tudi andrejev križ in znak stop,
vendar je voznik traktorja to
spregledal. Zapeljal je na progo
v trenutku, ko je iz smeri Ormoža
pripeljala lokomotiva s praznim
potniškim vagonom (poskusni
vlak). Lokomotiva je trčila v tra-
ktor in ga nekaj metrov potiskala
po tirih. Pri tem je bil voznik tra-
ktorja hudo ranjen, prepeljali so
ga v ptujsko bolnišnico, nato pa
v mariborsko. Traktor je bil
uničen, precej poškodovana pa
je bila tudi lokomotiva, vendar
na njej ni bil nihče ranjen. Zaradi
opisane nesreče je bila proga
med Ormožom in Rujem zaprta
poldrugo uro.
FF
m
RODILE SO
ČESTITAMO: Janja Oso-
jnik, Črešnjevci 172, G.
Radgona - Jana; Tanja Iva-
rtnik, Potrčeva c. 50/a, Ptuj.
Kajo; Mojca Jelovica, Trate
3, Središče, Ormož - Mašo;
Sabina Zelenik, Spuhlja
112/b, Ptuj - Saro; Nada
Žmauc, Novinci 13, Vitoma-
rci - deklico; Urška Jordan,
Dobrteša vas 16/h, Žalec
Jureta; Irena Rižnar,
Slavšina 13, Vitomarci -
Natašo; Anita Kuhar,
Podvinci 39/a, Ptuj - Miha;
Darja Petek, Mezgovci ob
Pesnici 39/b - Majo; Stanka
Bezjak, Medribnik 10/a,
Cirkulane - deklico; Dragica
Korez, Kočice 13, Žetale -
Saro; Majda Kovačič, Ločki
Vrh 34, Destrnik - dečka;
Ljurde Perič, Šardinje 11,
Ormož - deklico; Nataša
Žižek, Gomila 3, Destrnik -
Matica; Ivica Šalamija, Vin-
ski Vrh 85, Miklavž - Katjo.
POROKE - ORMOŽ:
Milan Petrena, Savci 48, in
Andreja Hebar, Gornji
Ključarovci 12.
POROKE - PTUJ: Miran
Kolarič, Kukava 34, in
Tatjana Korpar, Mezgovci
ob Pesnici 4/a; Robi Damiš,
Jablane 18, in Milena Cve-
tko, Kicar 15/a; Vladimir
Rožman, Markovci 9, in
Brigita Murko, Markovci 9;
Bojan Gajšt, Pleterje 67, in
Helena Vodušek, Župečja
vas 6/a; Boris Spindler,
Prerad 40, in Sonja Janžeko-
vič, Prerad 40; Gojko
Jevšenak, Bukovlje 62, in
Sonja Klajnšek, Pleterje 25;
Jože Brumen, Savci 60, in
Helena Sire, Polenci 20.
POROKE - DOLANE: Sla-
vko Potočnik, Hrastovec 48,
in Andrejka Hrnčič, Hrasto-
vec 48; Miran Skok, Šerono-
va ul. 1, Ptuj, in Olga Petro-
vič, Hrastovec 73; Smiljan
Herga, Mezgovci ob Pesnici
67, in Miroslava Geč,
Zamušani 29/a; Konrad
Voda, Podvinci 137/a, in
Ksenja Kelc, Stojnci 53/a;
Franc Letonja, Zabovci 92,
in Helena Hentak, Zabovci
92.
UMRLI SO: Ana Geč, ro-
jena Hebar, Trubarjeva uL
9, Ptuj, 1927 - 21. maja
1999; Vekoslav Hentak,
Podvinci 106, 1932 - 22.;
maja 1999; Julijana Masten,
Hum pri Ormožu 33, 1920
- 24. maja 1999; Marija i
Žižek, rojena Osterc, Zago- i
rci 62, 1926 - 22. maja j
1999; Milorad Rosic, Krai-1
gherjeva ul. 15, Ptuj, 1948 j
24. maja 1999; Jožef
Zavec, Popovci 23, 1924 -
26.	maja 1999; Elizabeta
Plaveč, Loperšice 1, 1915-
27.	maja 1999; Marija
Škrlec, rojena Dovečar,
Rucmanci 60, 1913 - 25.
maja 1999; Marija Švarc, ro-
jena Pečar, Zgornji Duplek
88/c, 1917 - 29. maja;
1999; Ana Goznik, Krčevina
pri Vurbergu 17, 1920 - /
29. maja 1999.