LETO I. — Št. 89
Posamezna številka 10 cent.
OORICA, 22. novembra 1919.
— —- ■ ---. ,   — .......
GORIŠKI SLOVENEC
Izhaja vsako sredo in soboto.	Uredništvo in Upmištvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- - Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1za Vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
VOLITVE
Dasiravno je marsikdo mnenja, da nas iste danes mnogo ne brigajo, smo vendar prepričani, da so italijanski dogodki od velikega pomena ne le za nas Slovence v Julijski Benečiji, marveč tudi za bodoče od-nošaje med Italijo in Jugoslavijo.
Dalje so pa tudi pojmi med nami glede Italije in njenega prebivalstva še vedno tako pomanjkljivi, da je treba, če ne radi drugega, vsaj v razjašnjenje nekaj povedati.
Danes je torej jasno, da je najmočnejša politična stranka v Italiji Pus (Partito Ufficiale Socialista), to je uradna socijalistična ali komunistična stranka, ki si nadcvlja tudi ime «maksimalistična».
Italijanska socijalistična glasila trobijo v svet vesti o «gromečih zmagah (vittorie strepitose), toda nam se pozdeva, da so doživeli agromeč poraz».
Zakaj smo tega mnenja, povemo takoj.
Pred vsem dokazuje izid volitev, da so italijanski maksimalisti z ozirom na celokupno število volilcev v neznatni manjšini, kajti oddani so-cijalistični glasovi ne dosegajo niti 10°/0 celokupnega števila volilcev. Ona velika masa, ki se ni vdeiežila volitve, je politično brezlična, to se pravi, da ni organizirana, vsled česar je predvidevati da se baš vsled nepričakovanega povzdiga maksima-listične stranke brezdvomno pojavi reakcija, ki bode znatno olajšala delo takozvanim apatrijotičnim» strankam, h kojim spadajo fascisti, zveze bojevnikov, reformisti itd. itd.
Uvaževati je namreč, kak je naj-intenzivnejši občutek te brezlične mase, ki se ni vdeiežila volitev ? Neki italijanski časopis komentira apatijo italijanskih volilcev z dejstvom, da so si dopadali v občutku, da Italija ostane Italija, pa naj že pride kar hoče.
Mi menimo, da je ta odgovor jako pravilen, kajti preko nacijonalnega čustva tudi maksimalizem ne more iti.
Ta apatija, ki je pomogla maksi-malistom do znatnega razvoja, ima seveda svoje meje baš tam, kjer jih je imela leta 1917 pri kobaridskem porazu. Apatijo, ki jo je kazal italijanski narod napram vojni, ki jo je zanetil italijanski patrijotizem, je temeljito ozdravil kobaridski poraz hi zamašil usta istim maksimaiistom, ki kriče danes na vse grlo, da je bila vojna zločin.
Danes se nahaja Italija v naličnem položaju. Uradna politika in buržoazija je popolnoma poražena, toda s tem udarcem se brezdvomno tudi t^ebudi.
blitti je imel prav, ko je prero-<0val, da je njegovo ministerstvo zadnjo buržoazijsko ministerstvo, kajti Pr*. sestavi nove vlade se bode mo-ralo vpoštevati socijaliste in s tem pridemo istinito do pojava, ki ga italijanska zgodovina dosedaj ni poznala.
Da so prevzeli v poraženih državah, državne vajete v roke socijalisti, so piipomogle družabne težko-ce, na kojih nosi mnogo krivde zaspana in nazadnjaška plutokracija. Iz sličnega razloga so prišli tudi v Italiji do besede socijalisti, kar je pozdravljati iz stališča napredka le z veseljem, ker znači ta zgodovinski pojav konec liberalne kamore. b tem dogodkom se brezdvojbno osveži enolično vladno življenje, ki se je Naslanjalo edino na svojo burokra-0'.i°> o koji se po pravici trdi, daje degenerirala v pravcato nadležnost 1° narodno nesrečo.
Dadi tega prihajamo do navidezno čudežnega zaključka, ako trdimo, da Je Italija lahko zadovoljna z izidom ^Ojih volitev. Mi vidimo namreč
i^e,v08e^ae posledice tega čudnega iz,da volitev.
V ITALIJI
Ako vpoštevamo namreč presenetljivo število poslanskih sedežev, ki pripadejo italijanski katoliški stranki, si moramo predstavljati, da tudi to dejstvo ne ostane brez globokega vtisa na ostale svobodomiseine stranke. Ker mora biti socijalistom-mak-simalistom iz naravnih razlogov ležeče na tem, da ojačijo svoje vrste, jo jako verojetno zbližanje z ostalimi socijalističnimi strujami, ki ne prisegajo slepo na maksimalistična načeia.
Iz stališča odnošajev z Jugoslavijo moramo odkrito povedati, da se položaj ne more prav v ničemer spremeniti. Jugoslavija in Slovenci sploh so odklanjali vsak sporazum s trhlimi starimi političnimi strankami, iz kojih se je čul marsikateri glas, ki je želel sporazuma v vsakem pogledu. Neumevno nam je, zakaj se je s slovenske strani odklanjalo vsako zbližanje.
Treba je namreč pomisliti, da bi v poslednjem položaju ojačili tendenco socijalistov po sporazumu v teritorijalnem in narodnem pogledu, ker bi socijalisti-maksimalisti s slastjo podirali stavbe svojih prednikov, toda danes, ko se vidijo v taki manjšini napram brezlični masi, ki živi zadovoljna v edinem čutu, da je italijanska, naj si zašalijo vgled pri narodu s popustljivostjo, za kojo ni nihče hotel prevzeti odgovornosti ? Dvomimo močno, ker nimamo «zaprtih oči».
Ko je prišel namreč Lenin na površje, je mobiliziral takoj vse svojo «mužike», da jih je pognal v boj proti onim, ki so stegali svoje prste po ozemljih, ki so bila nekdaj carska. Lenin je podpisal brest-litovski mir, a se je skrbno čuval priznati samostojnost Ukrajine, odpad Besarabije, Estonske, Livonije in drugih.
Isto smo videli na Mažarskem, ko je zavladal bolševizem Bele Kun. Isti je hitel našeškati «Čehoslovake» in «Rumunce» ter ustrahovati Nemško Avstrijo in Jugoslavijo. O kakem popustu v narodnih aspiracijah pri bolševiških ali maksimalističnih vladah nismo mogli dosedaj ničesar u-gotoviti in dosledno nimamo povoda vprabljati druga merilo za italijanske maksimaliste.
To moramo posebno povdarjati napram onim zaslepljencem, ki menijo, da se pojavlja socijalizem v Italiji zato, da bi državo razdrl in drugim koristil. Današnji italijanski socijalizem bo državo kot tako le ojačil, kajti naravno je, da pridejo na površje elementi, ki odgovarjajo zahtevam nove mirovne dobe in to so danes po večini oni, ki sede v socijalistični stranki.
Ostala danes brezlična masa se obrne baš za onimi, ki bodo znali spraviti v skladje potrebe naroda z novim družabnim redom, ki bode kot tak v prvi vrsti obnovil načela svobode in enakopravnosti.
Ali prevzamejo danes to nalogo maksimalisti ali fascisti je v dnu vse jedno, bistveno je, kako se ta načela vresničijo, kajti od tega bode odvisno nadaljno razpoloženje za kul turno zbližanje narodov.
Izidi volitev.
Do petka zvečer niso bili še uradno objavljeni konečni izidi volitev. Vendar se sklepa z zanesljivostjo, da bi bili izidi približno ti-le:
Socijalisti: 160 poslanskih sedežev,
Demokrati in bojevniki: 80 poslanskik sedežev,
Liberalci in konservativci: 137 poslanskih sedežev,
Klerikalci: 98 poslanskih sedežev,
Riformisti in neodvisni: 16 poslanskih sedežev,
Giolittianci: 8 poslanski sedežev,
Republikanci: 9 poslanskih sedežev.
Socialisti, vč Vsakdo, kake cilje zasledujejo danes. Demokrati in bojevniki so
jim sorodni, v kolikor hočejo obdržati načela stare socijalne demokracije.
Liberalci in konservativci predstavljajo po večini stare stranke in se odlikujejo po svojem nacijonalizmu.
Klerikalci se razlikujejo od njih le,v kolikor spajajo z narodnimi načeli pogoj, da naj sodelujejo v Vladi tudi Verski možje ali bolje duhovniški stan. Gre se bistveno le za to, da se ne odpravijo privilegije cerkve in redovnikov, drugače je pa politično prepričanje postranska stvar, kakor se je izrazil njihovi zaščitnik, minister Meda.
Reformisti in neodvisni so socijalisti, ki so se odtrgali od prvotne uradne so-cijalističue stranke radi nesoglasja v načelih narodnega vprašanj:!. Med njimi se nahajajo ljudje, ki žele odkritosrčnega zbližanja z Jugoslovani in so radi tega svojega nagnjenja zagazili v Velika nas-protstva z ostalimi nacijonalističnimi strankami, kakor na pr. Bissoiati in Saive-mini ki sta zopet izvoljena.
Giolittianci so stara trhla stranka, ki je navdušena za vse možne politične intrige, le za odkrite in širokopotezne akcije ne. Svojedobno je igrala V Italiji največjo vlogo. Sedaj je pa celo Giolitti popolnoma pogorel.
Republikanci so zmerni nacijonaiisti. Kateri je njihov vrhovni cilj poveže ime samo.
Kako razmerje zavzamejo te stranke med seboj, danes ni mogoče še predvidevati. Razpregled moči in antagonizma se pojavi še le z delovanjem posameznih strank.
Zveza narodov v amerikanskem senatu.
Iz Nevv-Yorka se poroča, da je bil po daljši živahni razpravi sprejet v senatu predlog glede zaključenja splošne obravnave mirovne pogodbe z 78timi glasovi proti 16tim. V predlogu se zahteva, da ue sme nobeden senator govoriti dalje nego eno uro o predmetu. Ko je bil ta predlog sprejet, je pričel razgovor glede ostalih pridržkov.
Vsi pridržki so bili sprejeti in sicer je bil pridržek, ki pripoveduje Zjedinjenim državam sprejemanje mandatov, sprejet enoglasno. Pridržek, s kojim se odjemrje „Zvezi narodov“ pravico vmešavati se v spore radi mej, je bil sprejet z59timi glasovi proti 56tim. Pridržek zadevajoč Mon-roevo načelo je bil sprejet s 55 glasovi proti 35tim in pridržek glede odločbe v šantunškem vprašanju s 55timi proti 41 tim. Dalje je bil sprejet pridržek, glasom kojega smejo imenovati le narodni zastopniki člane V „Zvezo narodov“. Z nada-Ijnim pridržkom se podvržejo odobritvi parlamenta vsi troski, ki zadevajo poslovanje „Zveze narodov“. Enoglasno je bil sprejet pridržek, da odločijo Zjedinjene države same glede zvišanja oboroževanja. Odobril se je tudi pridržek glede postopanja s državami, ki so izstopile iz „Zveze narodov“. Tako tudi pridržek, s kojim se določa način zavarovanja amerikanskih interesov v slučaju, da bi bili kršeni Vsled mirovne pogodbe.
Po tem glasovanju se je odgodila seja na prošli pondeljek, kojega dne ,se je razpravljalo še zadnje pridržke. Slo se je za popravo mej s Kanado v smislu, da bi tekla neka važna železnica po izključno kanadskem ozemlju. Kanada je zahtevala, naj se predloži to vprašanje v razsodbo zvezi narodov. Ameri-kanski senat j^ ta predlog zavrnil.
istotako je zavrnil predlog, da bi sprejele Zjedinjene države mandat v bivših nemških afrikanskih kolonijah.
Namesto tega se namerava amerikan-ski senat znebiti črnokožcev v Ameriki in pospešiti njihovo naseljevanje v bivših nemških kolonijah v Afriki ter omogočiti ustanovitev čisto zamorskih ljudovlad.
Demokratični senatorji so poskušali brezvspešno ovirati sprejem vseh teh pridržkov z raznimi drugimi popravki, toda večina se je držala trdno.
Naše podpore.
Ko so zasedle italijanske oblasti Julijsko Benečijo, so prevzele dedščino avstrijske vprave.
Avstrijska Vlada je imela takrat V likvidaciji :
a)	Vojne odškodnine;
b)	Vojaške podpore ;
c)	Begunske podpore;
d)	Akcijo za invalide in vojne sirote.
Ta štiri poglavja uprave so bile posledice Vojne in življensko Vprašanje tu-kajšnega naroda.
Popolnoma priznavamo težkoče, na koje so zadele nove oblasti. Treba se jim je bilo priučiti tukajšnim razmeram, treba je bilo pridobiti si zaupnike med prebivalstvom in pri tem se redno dogaja, da se oglašajo pred vsemi drugimi lumpi in faloti, ki zapeljujejo tudi blagohotno razpoložene oblasti na kriva pota.
Ako ne bi mi konstatirali tega dejstva, se bi nam ne bilo poželelo po „Goriškem Slovencu“. Iz teh razmer, iz nesmiselnega bega bivših uradnikov, se je porodila zmešnjava, ki je otežkočila vsako
delovanje okupacijskih oblasti in omajala avktoriteto naših prvih instanc, ki so županstva.
Tudi danes se nekateri brezpotrebno zaganjajo v komisarijate, ki so vseskozi odvisni od informacij, ki jih dobivajo od županstev in karabinerjev.
Županstva niso vršila povsod svoje dolžnosti, v kolikor so skušala obdržati reserVirano zadržanje V popolnoma napačnem mnenju, da se pri „bližnjem“ preobratu vse poravna.
„Županska zveza“ je nadaljevala svoje delovanje bolj zakotno nego javno po egoističnem načelu, da naj varuje vsak svojo kožo.
Danes vemo in slišimo, da se je spravilo zopet v tir razdeljevanje gori označenih podpor. „Toda“ pristavljajo ljudje, „deli se krivično“. Eden dobi, drugi zopet ne. Županstva ne dajajo nikakega pojasnila in do komisarja ne moreš z lahka, ker se te po pravici zavrne na županstvo.
Naloga županstev bi bila vsled tega, da bi ugotovili v teh posameznih slučajih, razloge, iz kojih je bila ta ali ona podpora odklonjena.
Prošnje bi bilo Vsekakor ponoviti, kajti predpostavljati je treba, da merodajni krogi načeloma niso nikakor nasprotni pomagati bednemu ljudstvu in je povsod srčno zaželjeno odkritosrčno sodelovanje s krajevnimi oblastmi, to je z županstvi in drugimi avtonomnimi korporacijami, ki so v resnici najmerodajnejši viri za poznavanje naših razmer.
Od strani občin se opaža premalo poguma, ker po večini naši župani ne poznajo italijanskega jezika ali pa ga lomijo le za silo.
Naraščaja spretnih tajnikov V deželi ni. Radi tega vsakovrstne težkoče, ki se pojavljajo pri reševanju Vlog. Ne mislimo s tem, da se bi moralo popustiti od načela pisati v slovenskem jeziku, toda treba je v slučajih, v kojih pridemo v stik z osebami, ki so sicer naklonjene našemu ljudstvu, a se niso še priučile slovenskemu jeziku, da se jim vsaj ustmeno podrobno pojasni, za kaj se gre v posameznih slučajih.
V nekem okraju naše dežele smo o-pazili tako taktiko, ki se je vtlo dobro obnesla, le žalibog, da boleha na odkritosrčnosti, radi česar nočemo imenovati ne okraja, ne merodajnih oseb.
Dobro Voljo je pokazala italijanska V-iada z nakazitvijo poljedelske podpore v iznosi 1 L 25 stot. na dan. S tem prispevkom se-je zasledovalo Velekoristen namen odvračati ljudstvo od lovljenja po postranskih zaslužkih in zbuditi mu ^veselje do obdelovanja domače grude. Številne družine bi imele od take podpore znatno pomoč za vspostavitev svojih domov, toda kaj pomaga, ako se je v praksi Vse pokvarilo.
Dan za dnevom slišimo pritožbe, so-li opravičene ali ne, ne vemo, ker nismo poklicani razsojeVati v posameznih slučajih, toda zdi se nam po naši sodbi, da mnogo odgovornih činiteljev ni razumelo dalekosežnosti te akcije.
Tudi v tem pogledu bi morali naši župani in upravitelji razmišljati, kajti tudi bodoča pomlad najde še velik del našega ljudstva na razsutem domovju in razritem polju, ki čaka pogumnega kmetovalca.
N ACI JON ALIZEIM
Da, baš tisti nesrečni nacijonalizem je kriv vsemu zlu tudi na Goriškem in širom cele Julijske Benečije.
Pero se nam ustavlja, ker ne bi radi dražili tega in onega in dajali povod krivim tolmačenjem, toda gotova dejstva je treba pribiti za poznejšo dobo. Med te spada članek v sredini „Edinosti^pod naslovom „Za piavo svobodo". Isti se. glasi dobesedno:
„Lavoratore“ prinaša naslednji dopis | iz Opatije pod zgornjim naslovom : „Preteklo je že čez leto dni, odkar mnogo naših someščanov trpi po taboriščih v Siciliji in v sardinjskih malaričnih krajih, čeravno nimajo druge krivde nego to, da so Hrvati in govorijo hrvatski.
Družine, katerim je odvzet glavar, se nahajajo sedaj v najhujši bedi, ker so potekli skromni prihranki, kateri so jim biii na razpolago. Nujno potrebna je rešilna akcija s strani vladnih faktorjev. Viada naj revidira liste proskribiranih. Če nameravajo centralna oblastva delati v prilog miru in sprave, morajo takoj posredovati ter vrniti vse internirance njihovim družinam; neizbrisljivo sovraštvo bo drugače onemogočilo vsako zbližanje med obema narodoma. Samo taka politika zamore prinesti mir v deželo in bo prava svoboda“.
„Edinost“ dostavlja dalje:
„Posnemamo ta glas ne samo radi tega, ker govori za naše zatirane sodeželane, temveč pred vsem radi tega, ker je človeški. Dostavljamo ne samo za Opatijo, temveč tudi za Volosko, Kastav, Krk, Lošinj, Pulo, Pazin, Poreč, Koper, Trst, Gorico, Idrijo, t. j. za vso naša pokrajino. Čudimo se le, da ta glas ni prišel od strani „Nazione“ ali „Ere Nuove“, ko vendar zastopa vitalen interes Italije. Pardon, ne čudimo se, ker ta glas bil bil prepameten za njiju. Tako daleč naši domači nacijonaiisti še niso; oni živijo še v tisti dobi, ko se se reševali narodi s kričanjem in zastavami. Upamo pa, da najde ta|glas odmev tam, kamor je namenjen. Vzdignili smo tudi mi svoj glas. Vzdignili smo ga še precej visoko. Dobili smo mnogo lepih obljub. Verujemo tem obljubam in verujemo v dobro voljo tistih, ki nam jih dajajo. Toda stvar se ne giblje, interniranci še niso doma. Med tem njihove družine doma umirajo bede. Obračamo se torej še enkrat na njegovo ekscelenco, gospoda generalnega civilnega komisarja : Pomagajte vsaj družinam internirancev s podporami. Brez odlašanja, brez birokratskih zavlačevanj, nakažite takoj izdatne podpore. Če že smatrate pokrajino za neko vrst fronte in če se bojujete na tej fronti proti tistim, ki so po Vašem mnenju, ali bolje po mnenju brez-vestnih, slepih ovaduhov, nekaki vojaki
na tej fronti, potem prizanesite vsaj nedolžnim otročičem, od boli zlomljenim ženam in starim materam, ki so daleč, daleč — za fronto. Pomagajte takoj družinam in ukažite ob enem, naj se vsi interniranci vkrcajo V «prvi Vlak, ki gre v našo pokrajino. Dajte nam nazaj naše nedolžne ljudi, dajte nam naše pravice ki nam gredo kot kulturnemu narodu, ne iščite „front“, temveč trdno mejo, ki ne sloni na policijskih odredbah, marveč na spravi in pravičnosti!“
Vprašali nas bodete, zakaj navajamo ta- članek. Povemo po pravici, prvič, da povzdignemo tudi mi naš glas v prilog •nih nesrečnikov, ki hirajo še danes po vjetniških taboriščih in drugič, da dvignemo težko obtožbo, proti onim ki „far-bajo“ danes ljudi s takimi noticami, a takrat, ko je današnji izdajatelj „Goriškega Slovenca" sproži! akcijo za osvo-bojenje vseh internirancev in postavi! to akcijo celd kot pogoj za svoje sodelovanje pri „Goriškem Slovencu", so biii isti, ki vzdigujejo danes svoj glas" odločno nasprotni vsakemu javnemu delovanju in dosledno seveda tudi oprostitvi naših sorojakov.
Zato naj pomni vsak dobro, da je izdajatelj „Goriškega Slovenca“ kljubu temu sprejel na se težko nalogo, delati pot onim, ki so neverojetno zmajali z glavo, češ da se nočejo izpostavljati, ker se ne dä ničesar doseči.
Ko je pa izdajatelj tega lista s par prav težkimi slučaji dokazal, da je treba le iz ljubezni do blijžnega odložiti nekaj nacijonalizma, da se doseže smoter, jim je pričela ugajati ideja, kojo so takoj sklopili z nacijonalistično akcijo, ki je bujno zacvela okoli društva „Edinosti“.
Tako so iz samega nacijonalizma o-nemogočili vsako nadaljno vspešno akcijo, kajti, kar je imelo količkaj imena, je zlezlo V društvo „Edinost“, meneč, da je s tem storjeno že vse.
Verjamemo jim radi, da so storili mnogo korakov in dobili dosti obljub od „vidno ganjenega generalnega komisarja“, kojemu so segli Slovenci V srce, a vendar dosti jih še danes ječi daleč od svojih dragih.
Komu se imajo ti nesrečneži zahvaliti, ako niso še doma? Zapomni si narod! Baš istim, ki namigujejo vsak dan skrivnostno na nek sporazum, na svoje narodno delovanje, kajti le-ti so rekli v odločilni ura, ko se je jednemu Slovencu posrečilo podreti zapreke, „Ne! Bolševizem stre Italijo in takrat bodo prosti vsi". Takova je bila njihova iluzija in tako nevs-miljen je bil njihov nacijonalizem, da so jim srca okamnela, ko je kazalo podati se do italijanskih oblasti brez nakinča narodnih zastopnikov, prostodušno in odkrito. Ta-
«GORIŠKI SLOVENEC»
krat so se zavedli, da imajo mandat od slovenskega ljudstva in srce se jim streslo pri misli, da bi ga mogli zgubiti.
V nacijonalizmu so videli svojo moč in jo vidijo še danes. Za to pa so nezmožni za vsako pojmovanje, ki nima strogo nacijonalistične podlage. Ne Vidijo, da živi narod V socijalizmu, ne da se bi mu kaj hudega pripetilo. Ne vidijo, da je najsurovejši izraz človeške politike dosledni nacijonalizem in se vsled tega tudi ne morejo sprijazniti z nobeno drugo obliko družabnega reda, s čemer dopri-našajo dokaz, da niso sposobni za nobeno izobrazbo V duha časa in tekmovanje z Vsporednim razvojem, ki se vrši širom sveta.
Kdor je ostal nacijonalist, ni umel vojne in njenih posledic. Ne umejemo pa, zakaj naj bi tudi naš narod stokal pod to šibo človeštva, ako se mu nudi izhod iz te pogubonosne politike.
Domače vesti
„Njiva1'. Veselili smo se je. Bila je plod našega narodnega „ulomka11 tostran demarkacijske črte, naš ponos V težkih urah, V kojih je narod apatično ždel, zapuščen od vseh svojih voditeljev. Bila so dragocena zrnica našega duševnega življenja, ki so zaslužila največje pozornosti in podpore.
„Edinost“, naš „edini“ narodni list jo je laskavo pozdravljal, dela! je za njo zares ganljivo propagando — nekaj časa. Toda na enkrat se je vsula ploha črez njo in „njiva“ je pričela hirati in gine-Vati. Danes je ne videvamo več in z žalostjo sklepamo, da je prenehala njena izdaja, ker ni našla potrebne opore pri narodu. Ali ni to žalostno dejstvo?
Ali se te ne polasti globoka poparje-nost pri dejstvu, da sega narod raje po „Goriški straži“ ali „Edinosti“ kakor pa po „Njivi“ ? Duševna revščina in politična razpaljenost. Žalostno dejstvo, ki nam predočuje ogromnost kulturnega dela jia „njivi“ našega narodnega življenja. Žalosten pojav, ki ne služi V čast jedinstvenomu nastopu vseh slovenskih strank v Julijski Benečiji.
V zatrjevanje našega narodnega obstanka v Julijski Benečiji ne potrebujemo edino političnih listov, marveč tudi leposlovnega lista. 5 L. 50 na mesec za tako velevažno kulturno podjetje lahko žrtvuje vsak.
„Uradni v«stnik“. Te dni nam je prišla pred oči prva številka „Uradnega vestnika11.
Lepo je, da priznava itajijanska vlada na dosleden način obstoj slovenskega naroda v Juji.ski Benečiji in radi tega se moramo radovati, da jej vsaj dobre Volje ne manjka.
Toda dosledno opažamo, da ostane Vse le pri dobri volji. Tako tudi z „U-radnim vestnikom11, ki je sicer pisan v slovenščini, toda žali bog zopet V taki kakoršne izza prejšnih časov nismo navajeni.
Po površnem pregledovanju smo zadobili Vtis, da ga prevajajo ljudje neslovenske narodnosti. Samo ob sebi je u-mevno, da vhaja vsled tega povsod vsaka misel y take oblike, ki so našemu jeziku tuje. Čitaj na pr. str. 57 stavek:
„Uvoz in vsako dejanje, namenjeno uvažati iz inozemstva električne žarnice v prevaro Monopolnega Prava, se kaznuje z isto denarno kaznijo, razun zaplenitve, neodvisno od kazenskih sankciji, določenih od Carinskega Zakona za krivdo tihotapstva“.
Stran 19 Čl. 12. „So odobrena in pravnomočno izvršilna imenovanja za efektivne učitelje za predpisano triletje na gimnazijah in realkah Tržaške Občine sledečih prosilcev“:
Vsaka kritika je nemogoča. Kedar ne gre, pa ne gre. Vse zastonj je vcepljati si v glavo, da se zna, kar se ne zna.
Italijanske oblasti so Varane od tistih, ki se jim ponujajo za taka dela, za koje niso sposobni. Rekli bi z Latinci: „Par-turiuntur montes, nascitur ridiculus mus“. Toliko govorjenja o novem slovenskem zakoniku in na zadnje imamo pred seboj revno delce, ki ostane nekak zgodovinski „kurijozum“, kakor prve številke „Goriškega Slovenca“.
Mi se, hvala Bogu, poslužujemo raje italijanskega teksta, kakor pa da bi si lomili giavo z „Uradnim vestnikom“.
Saj upamo, da pride polagoma italijanska vlada do spoznanja, da slišijo taka dela slovenskim strokovnjakom, ki jih tudi danes na Goriškem ne manjka. In takemu občekoristnemu delu se bi nihčepe upiral. Za to delo naj se poiščejo sposobni ljudje.
Trgovska šola v Gorici se otvori dne 26. t. m. ob 9. uri predpoldne. Učenci in učenke, ki so se vpisali v to šolo, naj se znajdejo omenjenega dne točno ob '9. uri zjutraj V odkazanih učilnicah.
Razpis natečaja za mesta gozdnih čuvajev. Civilni komisarijat za politični okraj Gorica naznanja, da je ministrstvo za poljedelstvo razpisalo 450 mest za gozdne čuvaje z letno plačo 2526 lir, vštevši zvišanja, ki jih določajo kraljevi odloki od 10. februarja 1918., 25. maja 1919, in od 51. julija 1919., in draginjske doklade, določene od tozadevnih odlokov za civilne uradnike V državnih službah. Prosilci morajo vložiti svoje prošnje, kol-
kovane z 2 Urnim kolkom, tekom 60 dni po 25. oktobru pri gozdnem nadzorniku onega odseka, V katerem imajo svoje bivališče. Navodila za natečaj se dobe pri tukajšnjem civilnem komisarijatu.
Božična drevesa. Civilni komisarijat naznanja: Med Vojno so se prodajala na trgu božična drevesa — igličevje najboljše vrste — in sicer v velikem številu in po zelo visokih cenah; pozneje se je ugotovilo, da so bila ta drevesa ukradena v kraških gozdovih in na zasebnih zemljiščih v veliko škodo gozdnim nasadbam in estetiki dežele. Da se prepreči tak vandalizem, je odredil generalni civilni komisar, da se odslej dalje smejo prodajati igličnata drevesa za božična drevesa le tedaj, če imajo prodajalci od županstva in od komisij za pogozdovanje izdana posebna dovoljenja, s katerimi lahko dokažejo, da so bila drevesa sekana s privoljenjem oblasti in lastnikov gozdov. Prodajalci brez takega dovoljenja bodo takoj aretirani in izročeni merodajnim oblastim, njihovo blago pa se zapleni.
Komlsarjat za vpravne posle Goriške dežele
OKROŽNICA
Vsem občinskim zastopom in cestnim odborom dežele in zastopom občin, ki se nahajajo v upravi komisarijata za samoupravne zadeve dežele Goriške.
(Nadaljevanje in konec).
Predujmi se dovolijo za vse izdatke, ki se tičejo poslovanja javnih služb, ki so potrebne in neodložljive, in katere Vsled vojnih posledic, ne dobijo kritja v proračunu. Tedaj, niso izvzeti ne izdatki izvanrednega značaja ne taki, ki se nanašajo na več uprav.
V nasprotju z določilom okrožnice od 18. junija 1919 št. 205/40 generalnega tajništva za civilne posle predujmi ne bodo imeli za enkrat značaja posojila v smislu odredbenega zakona od 18. maja t. 1, in bodo tedaj brezobrestni, a se dovolijo na šest mesecev od dneva plačila predujmovanega zneska. Ureditev t. j. prememba predujmov v posojila napram državni upravi se še le določi in je za enkrat to pridržano za čas po aneksiji.
Kar se tiče doslej dovoljenih predujmov — vključno onih, ki jih je dovolilo generalno tajništvo za civilne posle in ki se ne morejo povrniti ob zapadlosti — bode treba, da interesirane uprave zaprosijo pravočasno za podaljšanje, držeč so gorinavedenih navodil.
Naj se tedaj vpoštevajo te določbe pri kritju primanjkljaja proračuna z državnimi predujmi.
Po drugi strani namerava podpisani pripraviti načrt zakona, s katerim bi se še tekom prihodnjega leta uvedle nove samostojne občinske pristojbine.
Kakor hitro se napravi ravnotežje med primanjkljajem in davščinami, je treba te takoj javno razgrniti za dobo 14 dnij.
Opaža se še, da morebitni ugovori tekom prve razgrnitve proračuna, ki so naperjeni proti posameznim postavkam proračuna, se imajo razpravljati po občinskem zastopstvu, med tem ko se morajo ugovori proti sklepom glede davščin predložiti V rešitev podpisanemu.
Po končanem takem postopku-upošte-vajoč načelo, da se tam, kjer ni občinskih svetov in zastopov, Vse pravice in dolžnosti ravnokar navedenih občinskih činiteljev osredotočijo v županu ali v izrednem poverjeniku (komisarju) — se rhorajo Vsi spisi, zadevajoči proračun, t. j. sam, dokazilo o izvršeni objavi, Vsi sklepi v stvari, ugovori in skupni razvid (sumar) neposrednih (direktnih) davkov predložiti podpisanemu, ki napravi vse potrebne korake, da doseže višje odobrenje občinskih davščin kakor tudi potrebne predujme za kritje primanjkljaja, v kolikor se ne more kriti z rednimi dohodki.
Kr. Komisar Dr. PETTAR1N.
Vozni red na goriških postajali
Južna postaja.
A. Odhodi proti Vidmu.
4-15 D. v Benetke (preko Vidma) *)
9-10 H.	„	„
16-10 D.	„	„	„
20 25 O.	„	„	„
*) le V pondeljek, sredo in petek (tudi preko Trbiža na Dunaj).
B. Odhodi proti Trstu.
1-24 D. V Trst (le pondeljek, sredo in petek) 7-- O. „	„
15-15 D. „	„
21.04 H. „	„
Državna postaja.
A. Odhodi proti Podbrdu.
9-56 v Podbrdo (osebni vlak)
18.25 „	„	„	„
B. Odhodi proti Trstu.
8"35 V Trst (osebni Vlak)
1710 „ s „
Ajdovska železnica.
A. Odhodi.
mešani Vlak iz južne postaje
9.13
16.40
6.50 16 —
B. Dohodi.
mešani Vlak iz Ajdovščine
„D“ pomeni „brzovlak“, „O* „osebni vlak“.
„H“ „hitri Vlak“,
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik : Karol Juii?. Tiskarna G. Juch V Gorici.
r
Naznanjam, da s«m začel stre-hokrilno obrt
v Gorici
(Largo Nicolo Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v stanu dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsakovrstnih načrtov in stavbenih * proračunov.
Maksimiljan Poberaj
arhitekt-
/ //’/;/ s/s s / s / s s s s / s s s s s / / s sr/ ss s
Koncesijoniran = stavbenik =
išče Kapitalista Kot društ-veniKa v podjetja
Naslov pove uredništvo „Goriškega Slovenca".
1 • M«

kupuje vsako vrsto slovanskih knjig. — Ponudbe na označeni naslov.
Hiša na prodaj!
Hiša štev. 91 v Gorici, via T rieste je na prodaj z vsemi pritiklinami. == Zahteva se 40.000 lir. = Ponudbe na upravništvo
„Goriškega Slovenca11
POZOR!
Išče in kupuje se vsako množino drvi
za kurjavo in plačuje se dobro. Ponudbe je nasloviti na uredništvo „Goriškega Slovenca“.
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
n ■ jri
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
■ B D
Prodaja se «se na drobno in na debelo Edina zaloga papirja „Äbadie“
BOB
S cenami ne more nihče konkuriratik
: Leopold Zakraisek:
Orazietti m Angelini
Velika zaloga
črnega in belega vina
iz Kojskega.
KONKURENČNE CENE
Na Piacuti (Piazza N. Tommaseo) nasproti cerkve.
murnu

Pozor trtorejo?

m
Cepljene trt«, križane vrste, Velika izbera sadnih mladik, ceplene mrbne mladike, kra-silne rastline, Sviloprejkina semena — zagotovljen vspeh.
Cenik na zahtevo brezplačno
trni
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE *.
Mnogo let asistent pri Dr. PIKL
Zobozdravrciški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 14. do 18. popoldne
rni iii i lli illii ni im iTrrm
]j| |01HPHE[
Gorica, Corso G. Verdi II
im
TRGOVINA
Perilo,
manufakture in izvršene obleke
m
TmiNiinii
imminiiin
|ji. pmmin
CORSO G. VERDI 38.
▼T
T
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, ■ b barv i. t. d. a a
SLOVE« MCE,
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-□ vence" sp. V. Bandelj, a Slovarji italijansko-slovenski, in slovensko italijanski. - Slo-a b venska postrežba a B
P

ti
Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnoga blaga na debelo
Z H E R N E CENE

.Ji
SIGON JOSIP
Gorica, Ulica Rasteilo 8
® Velika zaloga vsakovrst- "
® nih ur, verižic in zlatenin ®
a	a
b i«r- Najnižje cene
BBBBBflBBBDBBBBBBBBB
sa _	_	. \ .................... I
G. Temil - Gorica
Via 8. Garducci št. 1 i
gj V4« i V/JJULIA VA tj A 4 VI.1 nasproti Montovi hiši
fÜ]	K
£§] Hožarna in brusilnica na električno gonilno silo.
H	Bogata zaloga vsakovrstnih rezil.
gg Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja gg	in se jamči za izvršeno delo.
P| Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju H	kirurgičnih in drugih sličnih orodij.
gjjfig = Prodaja tudi toaletne predmete