X. letnik.
V	Gorici, dne (5. marca 1902.
fl), 9. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 11. mi dopoldni* Rokopisi si' m* via čaju, Ncliankovana
pisma sc ut* sprejemajo.
Cena listu znaša n celo leto 1 kione, za pol leta 2 kioni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K l’S(; Za Nemčijo je cena listu 5 K, za dinge dežele izven Avstrije (i K.
se sprejem
uVidiijsO^V Ooiici
/fvgTišč?' lilarij;
štev. 7.
•••
r
.L > -ui
ki.?.!
vero dom cesar
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Senieniška »lica št. 9. Posamezne številke se ptodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti me-stnttin^i ,vrtu in; na Koreujskem 'bregu (Riva Čoruo) 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat I I vin., dvakiat 12 vin., triki at H) vin. Več-ki;ii pu pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni vralnik: I i a II It a j ( v Gorici.
Tiska ,.i\aro<liia tiskarna mdgov J. Marušič) v Gorici.
bolezen našega časa. Posredovavci in trgovci so se tako namnožili, da štejemo j na vsakih sodem ljudij enega posredo- i vavca in da nas posredovavci stanejo trikrat toliko, kolikor vsi uradniki, učitelji, vojaki in duhovniki.
Nasproti posredovavcein stoji množica delavskega ljudstva, ki kupuje potrebno blago, katerega ne pozna. Mislite si, n. pr. krojno blago (za obleko). — Ljudje, ki kupujejo, no vedo ne cene blaga in ne vrednosti blaga in vendar kupujejo. Pogodbo sklepajo s trgovcem o stvari, katere oni nič ne poznajo, trgovec pa prav dobro, in vender vsaka pogodba velja. Noben župan, noben c. kr. stražnik, noben sodnik in noben glavar nima pri teh pogodbah besede. In vendar gre pri teh pogodbah za stotisoče gld. na leto. Za eno ped zemlje ali za eno suho drevesce se vam pripelje v vas cela komisi a, a za tako ogromne ovote, kakoršne menjava ljudstvo vsako ii.to s trgovci, ne meni se nobena oblast. Ali ni lo velika nemarnost in še veča neumnost ?!
Najhujše je pri l;*m zadeto tibožno ljudstvo, ker je lo najbolj neuko in ker kupuje vse na drobno ali celo na upanje. Ubožcem dajejo oderuški trgovci kar hočejo, a oni jim plačajo, kar vprašajo, ako hočejo živeti!
Našemu slovenskemu ljudstvu je usoda še ’ toliko bolj nemiia, ker ima skoraj povsod po mestih in trgih trgovce, kateri so njegovi najhujši sovražniki. Naše ljudstvo je čreda, katero strižejo tujci, njegovi pravi pastirji in prijatelji pa imajo le trud ž njim. O nas siromakih veljajo besede sv. pisma:	zemljo
vašo pred vami požirajo tujci!
ViDarsta zairaia in »inska razstava.
Dne 27. m. m. popoludno se je zbralo na tukajšnji deželni kmetijski šoli blizo 50 posestnikov in prijateljev kmetijstva na shod, kateremu je bilo namen usta-
noviti vinarsko zadrugo za cel slovenski vinorodni del naše dežele.
Sklicatelj shoda, gospod Anton Štre-kelj, ki posluje kot tehniški organ za pospeševanje trtoreje in vinarstva pri c. kr. namestništvu v Trstu, je govoril o sedanji konkurenciji v vinotržtvu. Navajal je vzroke slabe vinske kupčije, med njimi vinsko klavzulo v trgovinski pogodbi z Italijo, potem ponarejanje viua, zlasti pa to, da tu pa tam brezvestni posestniki prodajajo pelijot za pristno vino, s čemer ne škodujejo samo sebi. ampak po-gostoma celi dotični vinorodni pokrajini; in slednjič nerazumno in nepravilno na-pravljauje vina. V svojem nadaljnem go-| voru je naglašal, da bi se kmetu najlaže pomagalo z ustanovitvijo dobro urejenih vinarskih zadrug, katere bi morale skrbeti za lo, da bi se nasajale izbrane primerne trlne vrste, pravilno nasajali vinogradi, vina pravMno napravljala in kolikor mogoče drago prodajala. — Spoznalo se je za najboljše, da se ustanovi ena sama vinarska zadruga za celo slovensko vinorodno stran dežele.
Predlog gosp. Štrekelja, da bi so takoj izvolil odsek, kateri bi imel sestaviti zadružna pravila in drugi odsek, kateri bi skrbel za to, da se že v tekočem letu priredi občna vinska poskušnja ali nekaka razstava vseh domačih vin v namen, da se nabere gradivo za razpravo o tem, kako dovesti naše vinarstvo na višo stopinjo, je obveljal in vršila se je lakoj volitev obeh odsekov.
V odsek za sestavo zadružnih pravil so se izvolili gospodje: Anton Štre-kelj, Anton Jakončič, Josip Mašera, Viljem Dominko, Josip Mrevlje, Maks Ličen, S. Premrov, Ivan Savnik; — v odsek za razstavo pa gospodje: Josip Mrevlje^ Ant. Mužina, Milton Klavžar, Alojzij^ Širca, Anton Grbec, Blaž Grča, Josip Štrekelj, učitelj Orel, Fr. Zucchiatli, Vinko Vodopivec, Ukmar, France Gruntar in Anton Klančič.
Socijalno vprašanje
ali:
Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva.
IV.
Zlata žila velikega bogastva.
(Kapitalizem.)
(Dalje).
c. Zlata žila bogatašev a je sleparsko trgovstvo. Hogalaši ne morejo vsi menjavati denarja, zalo menjavajo blago in tudi pri tem menjavanju služijo velikanske dobičke.
Tako srečonosno blago je žito. Judje ne pridelavajo žita, ker oni ne delajo, ali prekupčevali z žitom znajo, da je veselje. Pri tem prekupčevanju imajo prvi dobiček, ko vkupijo žito od kmeta katerega navadno najdejo v veliki denarni polrebi. Slečejo ga. — Še lože zaslužijo velike dobičke pri veleposestnikih, če so li zapravljivi in vslod l< ,;a zadolženi. Bogataš vdobi žilo, ko je še zeleno, za polovico, grof je pa zapije v Parizu. —
Na kupljeno žito prodajajo odje-mavcem, trgovcem in mlinarjem. Pri tej prodaji imajo zopet svoje dobičke. — Toda včasih so jim ti dobički prepičli, kaj storijo? Shranijo žilo v žitnico, dogovorijo se z drugimi bogataši iu vsi skupaj zaprejo žilnice. Brez žita pa ne morejo mlinarji mleti in ne ljudje živeli. Kdor hoče mleti in ki’or hoče živeti, mora pouudili visoke cene za žito, ker
lo	visoke cene omečijo trdo srce ode-\ ruhovo. Te visoke cene morajo na zadnje | plačati delavske množice iz svojih krvavih zaslužkov. Tako se stekajo zlati potočki v zlato reko. — Kdorkoli kupuje moko za kruh ali polento, nosi zlato na kup bogatinom.
i	^ Ravno take dobičke imajo pri vinu. Bogataši ne pridelavajo vina, ker . se pridelavanje slabo izplača. Zato pa uporabljajo denar za nakupovanje in
LISTEK.
V	spomin
t Štefana Kerkoča,
,	vikarja	v	Lokavcu.
V	četrtek, dne 27. t. m. došla nam je iz Ljubljane žalostna novica. Tam v Leomšču izdihnil je blago dušo preč. g.
n Kerkoč, vikar. Pretresla je ta novica poleg njegovih duhovnih sobratov v prvi vrsti dobro ljudstvo lokavško, ki je bilo izročeno njemu v duhovno oskrbovanje m znance, ki so ga zelo čislali.
Kdo bi si bil mislil lani v poletnih dneh, da ga upogne bolezen v tako kratkem casu . Res je ranjki gospod vže več časa tožil o bolečinah v grlu ali mislil si je. to je le navadno prclilajenje, bo že kmalu prešlo. Njegovo kretanje, njegov glas, njegova gibčnost, sploh zunanjost ni kazala nič nevarnega. In vendar je nosil skrito kal bolezni že celo poletje. Na zunaj se je pokazala t.* bolezen še le v mesecu decembru in zdaj že počiva njegovo truplo v grobu na ljubljanskem pokopališču. Kdo bi si bil lo mislil! Bes: človek ne ve ne kraja ne dneva!
Blagi gospod je bil rojen v Goja-cah, v župniji črniški dne 24. decembra 1839. Ljudsko šolo obiskoval je v Črni-
prodajanje vina. Pot iz kmetove kleti v trgovčevo klet in iz le v odjemalčevo je za vino nesrečna. Vino se podvoji ali še več pomnoži s prililo vodo. Sleparski trgovci prodajajo dvakrat toliko blaga ko so vkupili in plačali in to še za veliko večo ceno ko so sami plačali kmetu. Takih trgovcev račun se glasi:
Izdatki kmetu za hi.................22 gld.
„ za podvojilev vina lil . . G „ Skupaj . . 28 gld. Prijemki za hi vina po 22 gld.
t. j. 2 X 22 = 44 gld. Ostane prebitka pri vsakem lil 10 gld.
Kdo pa trpi škodo pri lem? Krnel, ki vino pridelava v potu svojega obraza in delavski ljudje odjemavci, ki pijejo tako vino.
Kakor z žitom in vinom, delajo tudi z drugim blagom, katerega množica potrebuje, n. pr. s sadjem, s senom, s papirjem, s petrolejem, s plinom. Bogataši so menjavanje blaga lako uredili, da gre iz rok delavčevih skozi njihova skladišča v roke delavcev odjemavcev ali konsu-mentov. A da bi šlo le skozi skladišča velikih trgovcev, a v resnici kolovrati blago še po raznih drugih potih in kotili, predno pride odjeniavcu v roke. Iz velikih skladišč gre blago v roke drugih posredovavcev, torej v tretje roke in včasih celo v četrte ali pele roke, predno pride v hišo konsuinenlovo ali odjemu v-čevo. N. pr. Vi potrebujete za 1 krajcar papirja. Papir delajo gospodarju delavci na Dunaju. Iz le prve roke pride papir v druge roke velelržca B. v Trslu, ki ima lam veliko zalogo. Iz te zaloge gre v tretje roke v Gorico k trgovcu G, ki prodaje papir. Od lam še v četrte roke k malemu trgovcu I). v mestu ali na deželi, in tam ga še le vkupi Štefan Lo-višček, da spiše svojemu oč'3tu pismo za god! Koliko rok za posredovanje, a kako malo rok za izdelovanje! In to najdete zdaj uže povsod. Vsi bi radi le prekupčevali, posredovali, tožili, krčmarili, da se izognejo znojnemu delu. To je prava
čah ; gimnazijo in bogoslovje dovršil je v Gorici in bil dne 15. sept. 1867 v maš-nika posvečen. Prva služba je bila v Podmelcu. Dasi je ta župnija težka radi oddaljenih vasi od farne cerkve in radi slabih poti, posebno v zimskem času, vendar je ranjki tukaj ostal 10 let. Vedno se je rad spominjal te prve službe. Da je bil tam zel6 priljubljen, povedo še zdaj lahko Podmelčani po preteku dolgih 24 let.
Druga in zadnja njegova služba je bila v Lokavcu. Svojim vikarjanom bil je pravi duhovni oče. Usmiljenje je imel z vsakim. Poznal je dobro človeško naravo. Vede! je, da več opravi z lepa, kakor s huda. To se mu je posrečilo. S krotkostjo in odkritosrčnostjo pridobil si je srca svojih vikarjanov Ljudstvo ga je ljubilo. I?' kako bi ga tudi ne — njega, krotkega duhovnika, ki ni nikdar nobenega razžalil! Le zadnje leto seje nekaj pritoževal.
Ranjki je imel posebno dober spomin. Še i/. otroških in pozneje dijaških let vedel je za dneve in leto posameznim dogodkom, ki jih je preživel posebno v družbi svojega domačina sošolca, sedanjega profesorja bogoslovja v Celovcu veleč. g. dr. Alojzija (Jigoj-a, benediktinca.
Kot dober duhovnik opravljal je svojo službo natančno in vestno. Poleg druzih čednosti dičili sta ga posebno krotkost in odkritosrčnost. Človek v njegovi družbi je bil hitro domač. Pri prvem pogovoru ž njim videl si mu v srce. Kar je imel v srcu, je imel tudi na jeziku. S tem se je prikupil vsakemu.
V	družbi s svojimi sobrati-duhov-niki je bil navadno zelo vesel. Znanci iz domačega rojstnega kraja, enakih let, s katerimi je hodil doma v šolo, so mu bili posebno dobro došli. Veselje ga je bilo gledati, kako je ž njimi prijazno občeval, jih podučeval in se ž njimi spominjal nedolžnih let. Že to, da so mu bila tako ljuba ona otroška leta, priča, kakšno je bilo njegovo srce, ki je čutilo vedno veselje v nedolžnih otroških spominih.
Zdaj ga :ii več med nami. D£l, celo truplo njegovo počiva tam daleč od rojstnega kraja, daleč od ljubljenega ljudstva lokavškega, v Ljubljani. Bodi! Saj je ljubil svoj rod, naj strohni njegovo srce v središču naše domovine!
Vikarjani njegovi izgubili so ž njim dobrega, krotkega dušnega vodnika. Duhovnikom ukradla je neizprosna smrt iz redke vr-le neutrudnega delavca. Znanci žalujejo za svojim odkritosrčnim prija-
teljem. Vsi uklonimo se sklepu Vsemogočnega : Ne naša, ampak Tvoja volja se zgodi!
Ti pa, blagi prijatelj, brat v Gospodu, ki „zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči1*, prosi za vikarjane Tebi udane, da pridejo k Tebi-pastirju. Duhovni sobratje in prijatelji Ti kličemo: Spominjaj se nas!	G.
Katekizem.
Grozovit sovražnik sv. vere je bil poleg Vollairja na Francoskem tudi Di-derot. Sovražil je vse, kar je le dišalo po veri.
Nekega dne ga obišče prijatelj. Stopi v sobo. Tu najde Diderota sedečega pri mizi, ko ravno izprašuje svojo hčerko v krščanskem nauku. Ko se hčerka odstrani, zavzame se, kako more on, ki celo Boga taji, katekizem vzeti v roke.
Diderot mu odgovori: „Prijatelj, ali morem najti boljšo podlago za vzgojo hčerke in za to, kar ima postati, namreč poštena in skrbna mati? Se li najde kje nauk, ki bi bil katoliškemu podoben in lepši in močnejši ?“
Prijatelj je molčal ! Da, da, brez katekizma ni vzgoje, ni strahu božjega, ni poštenih hčeri, ne dobrih mater.
Na to je g. sklicatelj zahvalil zbrane gospode na prijazni udeležbi in zaključil zborovanje.
Izbrana odseka sta se koj po končanem zboru ustanovila tako-le:
Odsek za pravila: Predsednik: Viljem Dominko, podpredsednik: Anton Jakončič, tajnik: S. Premrov, poročevalec: Anton Štrekelj.
Odsek za razstavo: Predsednik: Milton Klavžar, podpredsednik: Orel, tajnik: Josip Šlrekelj.
Naloga, katero si je postavila nova zadruga, je jako važna in hvaležna. Če bo delovanje složno, nadejati se je najboljšega uspeha.
Kato mejiti pttijotiarai?
G. Skalicky je govoril na vinogradniškem shodu v Ljubljani dne 27. m. m. o tem predmetu tako-le : „Sedanji avstrijski zakon iz 1. 1880 pozna ponarejena in poluvina. Postava dovoljuje prodajati poluvina in tudi umetna vina, ako niso zdravju škodljiva. Treba je pa za to obrtne koncesije. Zdaj pa vidimo, da nihče nima obrtne koncesije za izdelovanje umetnih vin in vendar jih je vse polno. Ta postava torej ne zadostuje. Novi zakon v varstvo vinarstva bi m6ral obsegati sledeče določbe:
1. Pod imenom vina bi se smele prodajati in točiti le take alkoholične pijače, ki so nastale po alkoholičnem vrenju iz svežega grozdja.
2. Primesi se morajo natančno določiti, katere ne izpremene bistva naravnemu vinu: sveže grozdje, grozdna brozga, droži, mošt, tanin, gelatina, arzenika, prosto žveplo itd. Če se kaj drugega primesi, ne sme se dotična pijača več prodajati kot vino. Le take operacije naj bodo dovoljene, ki vina ne izpremene, ampak ga naredč le bolj trajnega.
3. Petijot bi se ne smel spravljati več v promet. Smel bi ga pač posestnik pridelovati za domačo rabo.
4. Nadzorovanje mora biti strogo. Zato je treba posebnih kontrolnih organov, ki morajo izvrševati revi-zijoin preizkušnje v gostilniških prostorih in kleteh.
5. V zaprtih mestih je treba zaloge vina natanko popisovati in v evidenci imeti. Zdaj je vino popolnoma brez nadzorstva, ko se spravlja v klel. Last -
v nik ga tam pomnožuje in popravlja, kakor hoče.
Slovenski „mipre<lnjaki“
v državnem zboru.
Dne 27. m. ni. je državna zbornica dovolila Koerberjevi vladi dispozicijski zaklad 200.000 K. Ta zaklad dovolijo državni poslanci vladi le, če ji zaupajo. Slovenski poslanci ne morejo zaupati sedanji vladi, ker je kriva, da se je v proračunskem odseku sprejel Sliirg-hov predlog za odpravo slovensko gimnazije v Celju. Zato so slovenski, hrvatski in češki poslanci složno glasovali proti dispozicijskemu zakladu. Za vlado sta glasovala edino le kranjska „napredna“ poslanca Ferjančič in Plantan. Znano je, da je Ferjančiča vlada pred kratkim imenovala v i S j e g a sodnega s v e t n i k a ; g. Plantan pa je c. kr. notar, o katerem se še ne ve, zakaj je nasproti vsem drugim Jugoslovanom izkazal vladi zaupanje.
Ko so drugi slovanski poslanci videli tako ravnanje slovenskih „napred-njakov" v državnem zboru, so jim ogorčeni klicali: „F e j ! Sramota! I z d a-j i c e!“
Nastop Ferjančičev in Plantanov pa je ogorčil tudi vse narodne kroge slovenske domovine. Tržaška ,Edinost11 pozivlje, da no smemo več voliti odvisnih uradnikov, kakor je Ferjančič.
Naj omenimo šo, da sedi s tema poslancema v enem klubu tudi tolminski Gabršček)!
Avstrijski Italijani.
V	listu „Das Vaterland11 z dne 25. februvarja čitamo : Glasilo nemške ljudske stranke na Tirolskem pravi o govoru poslanca dr. Bartolija v državnem zboru dne 21. febr.: „Kar je dr. Bartoli v državnem zboru javkal, ni resnično. Italijani niso zadovoljni s tem, da bi v miru živeli v deželah, ki jim zakonito pritičejo, ne, oni si neprestano prizadevajo, da bi svoje gospodstvo razširili na vae strani, tukaj na škodo Nemcem, tam na škodo Slovencem in Hrvatom. Kjer li priborijo trdna tla, a o b r u t a 1 u i
in brezobzirni nasproti v s a -k o r š n i drugi n a r o dni m a n j -šini. Dokler svojega cilja ne dosežejo, lazijo okrog i n j a v -k a j o, zakrivajoč svoje pravo
ii	a m e n o. Čas bi bil, da bi se tem laškim rivcem (den walsclien Wiihlern) v nemških deželah enkrat za vselej povedalo, d a n aj s i brez odloga poiščejo onega miru, po katerem na videz željno hrepene, drugod!
Dopolnilno volitve za dež. zbor.
„Slogln'‘ odbor.
Odbor društva „Sloga“ je imel ope-tovano seje, v katerih se je bavil z dopolnilnimi volitvami za deželni zbor. V sežanskem volilnem okraju bo „Sloga“ skušala zjediniti volilce za katerega svojih mož. V la namen slopi iz-vrševalni odsek z volilci v dogovor. V tominskem volilnem okraju se je večina naših zaupnikov izrekla za dr. Josipa Tonklija. Upamo, da bo zmaga na Tominskem sijajna. Pomozi Dog!
Izid prvotnih volitev.
V obširni gr a h o v sk i županiji je zmajala „Slogina“ stranka z 7 volilnimi moži. Brzojavka, ki smo jo prejeli iz Tomina, se glasi: Grahovo: naših 87 naprednih (58 torej mi zmagali s 15) glasovi.
Vseh volilnih mož v tominskem okraju je GO.
V sežanskem okraju je skupno 58 volil, mož, Naši so zmagali v Tomaju, v Štjaku, v Štanjelu, v Škrbini, na Vojščici, v Zgoniku, Kobljiglavi, Velikem dolu, Berjah, Zgoniku, v Šempolaju.
Boli nas, da smo propali v Komnu in Gorjanskem, kjer se naši niso niti udeležili volitve, dasi bi bili prav lahko zmagali. Sicer pa upamo za trdno, da se bodo kraški volilci še premislili in zje-dinili za katerega svojih mož. Z dr. Treom bi se zopet samo osmešili.
Politične in cerkvene vesti.
24-letnica sv. Očeta v Kirnu.
—	V Rimu se je obhajala 24 • letnita, odkar vlada sv. Oče na Petrovem stolu vesoljni svet, zelo slovesno!
V cerkvi sv. Petra je bilo izpostavljeno Najsvetejše od 8. ure zjutraj do večera. Cel dan so pobožni Rimljani hodili molit; na tisoče in tisoče vernih je prihajalo in odhajalo.
K sklepu je bil blagoslov, pred blagoslovom pa procesija po cerkvi. Računi se, da je bilo pri tej procesiji nad 50.001) ljudi, in 10.00«* še zunaj na trgu pred cerkvijo !
Ko je šla velikanska truma iz cerkve, zapazili so, da gleda sv. Oče na oknu svojega stanovanja. Naenkrat se vseli oči obrnejo proti tistemu oknu. In na tisoč in tisoč rut in klobukov maha v pozdrav in iz tisoč in tisoč grl zadoni krik in vpitje! ,.Živio Leon! Živio sv. Oče!“
Bil je veličasten in ginljiv trenotek!
Avstrijski državni zbor. — Seja d n e 2 G. febr. — Predlog dr. Kath-reina, naj zbornica preide glede državnega proračuna od splošne razprave v podrobno, je bil sprejet s 136 glasovi proti 72.
Na to so bila sprejeta sledeča poglavja:
Prvo poglavje; 9,300.000 K za najvišji dvor in 179.000 za kabinetno pisarno.
Drugo poglavje: 107.564 K za gosposko zbornico, 1.998.G15 K za poslansko zbornico, 357.757 K za posebne stroške obeh zbornic, 36.080 K za delegacijo, 28.453 K za kontrolno komi-isijo za državni dolg, 160.000 K kot prispevek za državnozborsko palačo.
Seja državnega zbora dne 2 7. febr. — Zbornica je odobrila 427.515 K za predsedništvo ministerskega sveta. 200.0(i0 K za dispozicijski zaklad, 1,405000 K za uradna časnike, 328.400 K za brzojavno korespondenčno pisarno in 727,914 K za upravno sodnijo.
Seja državnega zbora dne
2	8. febr. — Zbornica je odobrila prispevke k skupnim stroškom. Ti prispevki znašajo 263.479 K, dočim plačujejo Ogri le 87.000 K.
V sejah dne 3. in 4. t. m. seje nadaljevala proračunska razprava.
Umorjeni misijonarji. — Kakor vsako lete poroča tudi zdaj lrancozki
list: „L e M i s s i o n s C a t h o I i q u e s“ o številu umorjenih misijonarjev I. 1900 v raznih delili sveta. To je, žal, veliko! Znaša 171, med lemi 9 škofov in 163 drugih duhovnikov! Štirje škofje so bili Francozi, trije Italijani, dva iz drugih dežel. E len leh je bil živ sežgan! tri italijanske škofe so Kinezi razsekali. En duhovnik je bil živ zakopan, dva sta zgorela v cerkvi z vso trumo vernikov, ki je bila pri sv. maši; drugi so bili na razne načine umorjeni. Kaj pač ne trpijo ubogi oznanovalci sv. vere po misijonih!? In vendai se jih poda Vsako leto mnogo križem sveta, da sejejo po Kristusovem povelju seme božje besede.
(injile veji* odpadajo, nove krepke izraščajo. — V nobenem mestu Avstrije, tudi na Dunaju ne, ki šteje čez milijon prebivalcev, ni minulo leto odpadlo od kat. cerkve 3000 duš, dasiravno so luteranski pastorji s Schonererjem na čelu strašansko rogovilili in rohneli!
V	mestu New-York v Ameriki pa je pristopilo 3000 luterauov v katoliško cerkev in to iz prepričanja do resnice, ne po zdražbi in po denarju.
V	Avstriji leče v ta namen denar in denar iz Prusije preobrača ljudi. Lepa vera, ki /. denarom lovi! Za denar proda le malopriden človek prepričanje in sv. verr, !
Vojna v južni Afriki. — Prve dni minulega tedna so Buri ujeli pri Klerksdorpu 451 angleških vojakov, 16 častnikov, vse vozove in vse blago. — Minuli petek pa so Angleži hudo porazili Bure. Buri so baje izgubili 600 mož, 2000 konj, 28.000 goved, 200 vozov, 60.00(1 ovac, 600 pušk in 50.000 patron.
In k lem u mesarskemu klanju ve-levlasti molčijo !
Novice.
Njega Eminencija kardinal je brzojavno čestita! sv. Očetu k pričetemu 25. letu slavnega vladanja, na kar se je sv. Oče prav srčno zahvalil ter podelil apostolski blagoslov Njega Eminenciji in celi školiji.
Velikonočna spoved in obhajilo.
—	Njega Eminencija kardinal je določil, da naj od zdaj naprej začne velikonočni čas, v katerem moramo prejeti sv. obhajilo, tildi za mesto Gorico s prihodnjo sredposlno nedeljo t. j. 9. L m. mesto s tiho nedeljo.
Duhovniške spremembe. — Za Banjšice je imenovan za upravitelja č. g. Jos. Ušaj, kurat v Batah. — G. Blaž Bevk izstopi in pastirskega službovanja.
Za Lokavec je imenovan za upravitelja č. g. Alfonz Poljšak, vikarij v Št. Tomažu.
Preč. Adam Z a n e 11 i, dekan v Flumičelu je imenovan za prošta v Pulju, upraviteljem fare je določen tamkajšnji kaplan č. g. Sebastjan Tog no n.
Katoliško delavsko društvo. —
Odbor se je seslavil tako-le: dr. Josip Pavlica, predsednik, Janez Lovišček, podpreds., Luka Dugar, denarničar. — Odbor je sklenil: 1. Pobiravci bodo pobirali mesečne prispevke za vsake tri m e s e c e naprej, ker jim je nemogoče vsaki mesec pobirati. 2. Vsak dru-štvenik naj sam skrbi, da plača, če ga pobiravec ne obišče. 3. Kdor redno ne plačuje t. j. kdor zaostane z vplačili, nima pravice do podpore.
Družba sv. Mohorja. — Število Mohorjanov se je v Gorici tudi letos pomnožijo. Hvala našemu marljivemu na-biratelju Josipu Čigonu, Cerkveniku stolne cerkve!
Za ,.Alojzijevišče“. — Preč. g. dr. Fr. Žigon 20 K, sl. županstvo Kož-bana 20 K, preč. g. Jan. Kurinčič 10 K, preč. g. Fr. Pavletič 5 K, preč. g Andr. Gergolct 5 K, g. 1. Novič 4 K, Dr St. Kumar, vikar v Avčah 10 K z geslom: Solzica na grob součencu Št. Kerkoču.
Bog stotero povrni!
Volitve v kupčijsko zbornico. Tukajšna kupčijska zbornica naznanja, da so od 6. do 19. t. m. izloženi na uvid vsakemu, ki misli, da ima volilno pravico, dotični volilni imeniki iu sicer pri kupčijski zbornici sami in pa pri vseh davkarijah. — Do tačas sme tudi vsakdo reklamirati svojo volilno pravico. —
C. kr. kmetijska družba v Gorici sc preseli s 1. oktobrom :z deželne hiše na stolnem trgu v šolske ulice v hišo, v kateri se nahaja zdaj okrožno sodišče.
V	papirnici v Podgori začne zopet delati tretji stroj. Ker je stroj doslej počival in je bilo vsled lega odslovljenih večje število delavcev, bodo poslej potrebovali zopet novih delavskih moči j.
Iz Trsta. — Vlada je ukazala društvu ,.Tram\vay“, tla mora odpraviti iz službe vse tuje državljane in namestiti domačine. Do sedaj je društvo odslovilo že pet Italijanov.
Vojaštvo v Trstu se stalno pomnoži.
Nevaren laški anarhist. — V Krminu so aretirali anarhista zidarja Valentina Demezzo. Dobili so pri njem manifeste, v katerih se pozivlje, naj se proti odličnim osebam rabijo bodala.
Advokaturo odložil je advokat dr. Josip Osterlag v Sežani.
Občinske volitve v Pazinu. —
Te dni so se vršile v Pazinu občinske volitve. V 3. in 2, razredu so zmagali Hrvatje, (Italijani se v teli dveh razredih niti niso udeležili volitve), v I. pa Italijani.
Razpisane učiteljske službe v goriškem okraju. v — Razpisano jo mesto nadučitelja v Št. Ferjanu in Šem- * pasu (?) ter mesto učitelja v Plaveli.
Učiteljske premembe na Tel minskem. — Gg.: Ivan Hrast iz Cerknega k sv. Luciji, Josip Kenda iz Idrije na Lubinj, Ferdinand Jelinčič iz Loga v Podmelec, Josip Rakovšček iz Št. Viške gore v Cerkno, Ivan Gerželj ml. iz Čadrga na Idrijo.
Katoliška politična čitalnica v Čepovanu je po sklepu občnega zbora se zahvalila Nj. cesarski in kraljevi visokosti prestolonasledniku Francu Ferdinandu, ker je prevzel pokroviteljstvo čez katoliške šole. Odbor je poslal zahvalo koncem februvarja; v nedeljo pa je došla z Dunaja sledeča brzojavka društvenemu predsedniku :
Njegova cesarska kraljeva visokost gospod nadvojvoda Franc Ferdinand se srčno zahvaljuje za lojalno izjavo.
F. grof Nostitz|
Selireljska štedilna posojilnica.
—	V 24. št. „Soče“ piše „ nekdo11 iz Cerkljanskega o naši posojilnici. Pravi, da je sedaj izdala sodnija „plačilno povelje" naše posojilnice potomcem nekega pokojnega dolžnika B. Š. (lakoj laž, dotični je B F.), katerega se je poprej čakalo celih 7 let brez vsake terjatve in tako še dve leti po njegovi smrti. Sedaj, pravi dalje, ko jim denarja manjka, tir-jajo celo take, ki niso dolžni temu klerikalnemu zavodku v Šebreljah.
Slavnemu občinstvu povem na tem mestu o »klerikalnem11 zavodku in „So-činih“ lažeh sledeče:
Res je izdala c. kr. sodnija dvema „prorokoma in plačnikoma11 nekega pokojnega dolžnika plačilno povelje, kar pa vendar ni nič nenavadnega, saj mora vsak vedeti, ko se zaveže za »poroka in plačnika11, da bode plačal, ako dolžnik ne plača. Ali ne delajo tako tudi liberalni zavodi, ako dolžnik ne more plačati (radi bi vedeli)? Iz tega se razvidi da ne tirjamo nikakih potomcev, ampak edino tiste, ki so dolžni plačati t. j. porok e.
Ko bi nam res manjkalo denarja, kakor piše „Soča“, bi ne bilo nič čudnega, saj dolžniki so navadno slabi plačevalci, kar se razvidi že iz tega, da moramo za tako male svote sodnijsko postopati. Na&nanjeno pa Vam bodi, da se hranilne vloge nad 200 kron izplačujejo še le 60 dni po odpovedi, kakor je v pravilih.
Da tirjamo osebe, ktere nam nič dolžne niso, odločno zanikamo. Vabimo dopisnika, naj nam dokaže, da smo kte-rega tirjali, ki ni dolžan, ali se ni kakemu za poroka obvezal. Sramota dopisniku in lislu, ki tako podle laži raznaša radi tega, ker so mu na poti naša društva.
Da pa ne bode naša posojilnica v tonila v „Sočinem“ blatu, kaže še najbolj njeno delovanje, kajti v letu 1901 je imela prometa 240.906 K 12 v, v dveh mesecih tega leta je prometa že 20.460 K 12 v.
Bodi pa „Sočinemu“ uredniku in dopisniku v znanje, da je posojilnica v redu ter da nas popolnoma nič ne plaši blatenje liberalnih časopisov, dasi se je to že večkrat zgodilo.
Ravnateljstvo.
„lirauiluica in posojilnica v Bl-
ljah“, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, imela bo dne 16. marca t. I. ob 3. uri pop. v kaplaniji v Biljah svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom;
1. poročilo o delovanju zudruge I. 1901;
2. polrjenje letnega računa 1901 ; 3. iz-volitev načelstva in računskih pregledovalcev ; 4. razni predlogi.
N a č o I s t v o.
»Hranilnica in posojilnica v Črničah” ho imela dne 9. (. m. oh 3 !., pop. v župnišču redni ohčni zhor.
Ilraiiiinicain posojilnica v Mirnu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ho imela dne 23. t. m. ob 3. uri pop. v svojih prostorih redni letni ohčni zbor s sledečim dnevnim redom: I. poročilo načelstva; 2.-poročilo nadzorstva;
3. odobronje računa za I. 1901; 4. volitev načelstva in nadzorstva ; 5. morebitni predlogi	Načelstvo.
Ita/nc novosti i/, Bamberga.—
Naše županstvo jo ustanovilo v preteklem mesecu lebruvarju hranilnico in posojilnico za dornherško občino. Pravila in prošnja za registracijo so že doličnim oblastveni predložena. Upamo, da začne posojilnica poslovati že kmalu po velikonočnih praznikih. S lem ho spolnjena srčna želja Občinarjev, da bodo imeli za vsak slučaj domač zavod, da se ognejo oderuhom in polit sitnežem.
2.	t. m. pa je imela občni zbor ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v novi krasni občinski hiši.- V odbor so bile izvoljene sledeče gospe in gospice : Mrevlje Viktorija, predsednica; Pavlica Frančiška, tajnica; Juvančič Nežika, blagajniearica; namestnici: Kerševani Katarina in Golja Mici; odbornice: Berce Frančiška, Budin Viktorija, Križman Amalija in Žorž Franca.
— Našemu narodnemu in požrtovalnemu ženslvu priporočamo, naj pridno nabira prispevke za toli potrebno in koristno Ciril-Metodovo družbo, a naj ne pozabi tudi domačih zavodov »Šolskega Domu” in »Alojzijevišča”.
Čujern, da je isti dan nameravalo zborovati tudi »Bralno društvo”, katero šteje že lepo število udov, kakih 90 in katero nam misli napraviti prvo nedeljo majnika veselico z raznovrstnim programom. Obeta se nam torej marsikaj koristnega in prijetnega v našem lepem Dornbergu. Bog živi katoliško narodno-napredne 1
Ali so davčni eksekutorji tudi agentje „uarodno-naprcdne“ stranke?
— Pišejo nam: Te dni je hodil po go-riški okolici neki eksekutor kateri je pri opravljanju svojega posla tudi agitoval za »narodno-nupredno” stranko.
Na vprašanje, zakaj so letos tako veliki davki, je odgovoril: »letos so veliki davki le radi tega, ker so »klerikalnim deželnim odbornikom povišali plače; ako hi pa bili deželni odborniki naprednjaki, ne bi imeli tako velikih plač, in bi bili davki tudi veliko nižji”, kar pa seveda ni res. Vprašam pa, ali se ni menda dr. Tuma največ trudil za zvišanje odbornišIfHi plač, in to seveda le radi tega, ker je mislil, da bo on »večni deželni odbornik”, kar bi mu pač neslo, a mu je spodletelo.
Povedati pa moram še, da se omenjeni eksekutor baje hvali, da ne veruje niti v Boga.
Za sedaj le toliko. Ako pa se bodo še nadalje dogajali taki slučaji, pokažemo prizadetemu eksekutorju na drug način.
Na znanje „napreduim“ učiteljem. — V zadnjem času smo prišli na sled raznim dopisnikom, ki napadajo v n Soči” in »Primorcu” č. duhovščino. Reči moramo, da so po večini iz učiteljskega stanu. Zdaj imamo mreže tako nastavljene, da nam skoraj ne more uleči noben dopisnik »Soče” in »Primorca”. Ko izide »Soča”, pa že vse vemo. Zanimivo je vedeti, kako smo prišli na sled učitelju iz baške doline, ki je pred kratkim napadal v »Soči” č. g. župnika v Podmelcu. Vabimo ga v uredništvo, da mu povemo, kako smo izvedeli. — Drugim naprednim učiteljem bodi to v svarilo, kajti lake reči jih lahko spravijo v veliko nesrečo.
Taščica »Pr. Lista”.
O	učitelju Blažu Sedcvčiču na Vogerskem smo dobili zopet jako hude pritožbe. Za danes j ih ne objavimo, ker <»u ne maramo škoditi. Opominjamo pa K« resno, naj se varuje ! O prvi prilož-Josti objavimo vse. Za posledice bo od-tf>voren sam! G. nadzornika Finšgerja °lozarjam0 na pohujšanje, katero širijo po deželi njemu podložni učitelji!
. V odgovor dopisniku ali klnn-Iiirjt. v 23.štev. »kramarskega lista”.
Iz Kita 24. |'ebr. — Obrnite na se svoje lesede in pisarjenje, po tem bi znalo t. primerno biti, gg. liberalci ali
protestanti - nasprotovalci od začetka pa do Brezja in do Rezije, kjer se pravi »pri lludičunineh”.
Ni res, da bi bil podpisanec obljubljal kaj gotovega volilcem; če pa bo bolid spisali komu le kako prošnjo, pa tudi — če no zamerite — ne bo bodil ; prašal Ijitdij vaše „buže”, pa bodite bombažasli ali inančestravi. Kdo že oči La
I	obljube? Kitko je že rekel krnel drugega dne po imenitnem liberalnem govoru v Podbeli? „No, sinoči je bil pa most na rejen (z obljubami) in k ra v e so imele po 3 teleta”. In kdo je bil za botra pri »dopisu” iz Koki? Tisti ober naprednjak, ki se je otresel zasmehljivo spomina na nebo in pekel: »E, iz sv. pisma se lahko vse dokaže!” Kilo že? No, oni naprednjak, tisti »radodarni” z obljubami, ki je A. Sob.-n ponujal pred volilvijo v Sedlu 0 gltl. a. v., če bodo volili na liberalno slran. Pisalne obžaluje, da neki tukajšnji in zunanji visoki gospodi ni ustreženo ž njegovim postopanjem. Toda duhovnik ni prejel jurisdikcije niti od njih, niti od kakega p. n domišljavega časnikarja, in j o rej I udi ni dolžan njim odgovarjali o stanovskih dolžnostih. To je vendar povedal prvi dan I. 1892! — Glede na pastirski list: Gg. kontrolorji, prepričajte se: pravite, tla niste zoper cerkev in vero; anti vam bo kuj veljala besedit 3(1 škofov?!
Ko že spominjate nov larovž se-delski, omenjam hvaležno: Nihče ne misli premestiti ga iz vasi; pač pa boste morali gg. nasprotovalci (in drugi) skrbeti za nov, če boste sploh še hoteli imeti kdaj duhovnika v duhovniji. Te nezgrunlano-napredno gospode bi moralo vendar hiti sram, da v uradni sobi du-hovnišča gobe rastejo in da boste dve zgornji sobi v nevarnosti, da se pod vdere — Pravijo, da je podžupnik še preveč potrpežljiv v tem obziru, da se mu smili občina, ki je v tožbi z L., naprednjakom.
Nu pa, pamet vas srečala — vsaj po 40. letu! Naj bi se streznili — »belega kruha pijani” gg. nasprotovalci! Pride čas tudi za to, ne bojte se! Tudi liberalna in naprednjaška »srepinja od srepelo” se užene.	G.
Vikar Sedej vBorjani no da »Soči” in njenemu rojenčku miru. Na poti jej je bil pri pripravah za volitve, blatila ga je po vseh svojih in svojih zaupnih »mož” (!!??!!) močeh. (»Zaupni” so v toliko, ker -ne izdajajo svojih imen in se jih ne more prijeti, ali so pa tudi možje in torej zaupanja vredni, je drugo vprašanje, katero moramo naravnost zanikati.) Sedaj se je spravila uže dvakrat nanj, ker je naznanil c. kr. orožnika, da je plesal, ko je bil v službi, na oblastveno nedovoljenem plesu. Mesto da bi bil naznanil ples, je sam plesal. Da prestopek naznanjenega orožnika ni tako »malenkosten”, dokazuje, da je moral »častnim” spremstvom v Trst, kjer je v strogi preiskavi. C. kr. orožniki imajo dolžnost, katero vestno izvršujejo, naznanjati osebne razmere posameznikov c. kr. oblasti; ponekod celo d u h o v-n i k o v e pridige zapisujejo, duhovnik pa bi ne smel naznaniti orožnika v zadevi, ki sega v dušno pastirstvo! »Sočini” uredniki nimajo logike!
V	obrambo. Iz Kamenj. — Nekateri liberalci kamenjske županije me napadajo in obrekujejo po časnikih; česar ne upajo očitno v časnikih, pa prežvekujejo po krčmah in za kolom. Po vseh smeteh stičejo, da bi našli kako mojo napako ali neprevidno besedo ali celo nepravilen račun, da bi me izdali sodniji. Pa vsak sovražen korak so jim izjalovi.
Liberalno obrekovanje, da hodim brezpotrebno v hiše, mi ne bo zabranilo, da pojdem po svojih opravilih v vsako hišo, če tudi bi mi kak hudobnež rad zabranil vstop. To obrekovanje izvira iz zavisti, ker odvračam ljudi od nepotrebnega obiskovanja krčem.
Očitanje, da delam prepir in zdražbe, je tako neumno-zlobno, da le sami zaslepljeni zdražbarji tu verjamejo. To pa naj si liberalci dobro zapomnijo, da se bom vedno prizadeval, da libcralstvo ne zmaga v katnenjski župniji; zato bom vedno kazal, na tiste, ki sejejo med Ijud-stom liberalno ljuljko. Nič jim ne bo pomagal ne živi ne mrtvi Brezovšček, na katera se sklicujejo v »Soči”. Oba odklanjata čast liberalnih zagovornikov.
Tudi to boli krotke liberalne ovčice, da sem dva njihova obrekovalna bratca tožil. Kaj bi pa rekli, ko bi jaz molčal? Farizejskemu izpodtikanju ni mogoče ustreči.
Pobožni liberalec v »Soči” je že prej igral vlogo za blagor ubožcev vnetega Judeža, ko se je izpodtikal ob novo monšlrunco; zdaj hoče posnemati tudi J ranjkega Kajfeža, ko ljudi božje roli naj čujejo in strmijo: „v cerkvi pred živim Bogom je župnik govoril, naj tisti, ki so možje, spravijo iz občine tako osebe ‘, namreč liberalce. To župnikove besede je pa le sam »Sočin” dopisnik slišal. Ptič pa sem že večkrat in bom še keduj rekel, naj vsi poštenjaki vržejo iz hiš liberalne liste in naj liberalcem ne dajo nobene oblasti. Toliko liberalen sem tudi jaz, thi tudi najhujšim liberalcem priznavam pravico živeti v občini, ne priznavam jim pa pravice druge zapeljevali in hujskati. Ko bi se mi keduj posrečilo, da najdem lažnjivega dopisnika »Soče”, sem prepričan, da bo posnemal še Pilata, ter hotel svoje od liberalnega črnila umazane roke oprali v nedolžnosti.
Jaz ne nasprotujem nobeni osebi, tudi ne učitelju, o katerem trdi »Sočin" dopisnik, dti mi je posebno na poti; k njemu sicer hodijo liberalni nezadovoljneži po dobre svete, vendar sem mu v raznih priložnostih v svojo lastno škodo pokazal, da želim tudi žnjim v edinosti živeti in delovati. Da bo pa kdo s svojim delovanjem v liberalnem smislu vni-čeval katoliško zavesi ljudstva, lega pa po svoji vesti ne bom nikdar molče gledal.
Josip Kosec. Libcralčki okolu »Soče” so se zlagali. Pisali so v zadnji številki, da je bila na dan odhoda obsojencev na Go-č a h slovesna služba božja s petjem, or-gljanjem in pridgo in da so bili vsi obsojenci pri sv. obhajilu.
Res je edino le, da so n e k a t e r i izmed obsojencev pred odhodom v zapor sprejeli sv. sakramente. Drugo je pri kvartinčkih izmišljeno.
Ples v postu. — Dne 28. februarja, na dan petka, je bila godba in ples v krčmi naprednjaka Aniona Mariniča v Kojskem (na Kalehi). Godbo so najeli pek B. iz Anhovega in dva domača zidarja. Žalostna znamenja na deželi!
Domači prepir z /.lemi posledicami. — V Renčah sta se sprla brata Janez in France Gregorič. V prepiru je minil prvi drugega tako močno, da je padel na tla in si zlomil levo nogo.
Nesreča. — 43 letni Alojzij Ma-levič, mizar, bil je še le 8 dni v mizarski delavnici v Solkanu. V torek pa je bil tako nesrečen, da mu je stružeč na par (obelč) odrezal štiri prste na roki ter so ga morali lekžo ranjenega prepeljati v tuk. bolnišnico.
Mrtvega našli so v nedeljo zjutraj na Mirenski cesti blizu Št. Andreža Obletnega Miho Soban iz Mirna, službujočega pri Bolalfiu v Gorici. Pri njemu so našli ves njegov zasluženi denar. Prenesli so ga v mrtvašnico v Št. Andrežu.
Velika nevarnost /.a Lokavec na Vipavskem. — Od Čavna se je odtrgalo kakih 200.000 m! zemlje, ki se počasi porniče proti vasi Lokavec. Nevarnost utegne postati velika/ Kakor slišimo, bo namestništvo poslalo državne inženerje, da vkrenejo vse potrebno za regulacijo lokavškega potoka.
I'»d voz. je padel 29-letni France Blažič iz Kožbane, ki je peljal poln voz gnoja. Na nekem kraju se voz zvrne in Blažič pade podenj. Bil je tako poškodovan, da so ga morali prepeljati v tuk. bolnišnico.
Katere krave dajejo največ mleka? — Srednje težke krave so'najbolje in dajejo po navadi 4-krat več mleka kot je telesna teža. Lolke in težke krave pa zastajajo po dokazanih poskusih v množini mleka za srednjimi, tedaj je najboljše rediti krave s težo 520 do 570 kg, od kojih se namolze letno na 20()0 I pri dobri krmi in oskrbi.
Kako naj sadimo trte? — Po
»Pučkein Prijatelju”: 1. Trlo sadimo na razen do 120—160 m. Tako se morejo puščali daljše loze in vino je bolje.
2. Trte sadi v redovih.
3. Redovi naj bodo obrneni proti jugu; tako dobe trte več solnca in več zraka.
4. Sadimo v globočini od 30—50 cm.; y vlažni zemlji bolj plitko, v suhi bolj globoko.
5. Prvo leto se navadno ne gnoji; drugo leto dobro.
6. Med trte ne sadi ničesar!
7. Ločimo belo vrsto od črne in eno vrsto od druge !
Važno za učitelje - vojake. —
, Učitelji, ki nočejo biti enoletni prosto-slovoljci. lahko postanejo računski podčastniki in računski poročniki v rezervi. V ta namen morajo prebiti štiri tedne, ki se štejejo za orožne vaje, v aktivni službi, potem položi* izpit za računske častnike ter postanejo iakoj rač. podčastniki I. razreda (slražmešter pri domobrancih).
»Socijalizcni” je ime knjigi dr. Kreka, katero toplo priporočamo. Vsi j časopisi so jo laskavo ocenili. — Vsak kdor more, naj jo kupi in prebere, da se korenito pouči o socijalnem vprašanju.
Gona vezane knjige je: K 640
Razglas. — Šebreljska štedilna posojilnica bode imela občni zbor dne 9. marca 1902 ob 3. uri popoldne v uradni sobi. Dnevni red: 1. Odobrenje letnih računov, 2. Sklep, kako se porabi dobiček. K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Šebrelje, dne 2. marca 1902.
Socijalne drobtinice.
O zasebni lasti. — 26. Posebna vrsta menja vu ih pogodb so po-sojivne pogodbe, ki so dandanes obilen vir zasebne lasti.
Tisoč in tisoč ljudi živi in bogati brez dela s samimi obrestmi in dividendami, katere jim nesejo glavnice (kapital!).
Kaj naj rečemo na to?
Nimamo namena, da bi o tein obširno pisali, podati hočemo le na kratko katoliški nauk o obrestovanju.
Že sv. pismo starega zakona uči, da nimamo posojati bratu na obresti, ne žita, ne kake druge stvari1). Tu nauk je Kristus potrdil').
Kar pa je Kristus učil, uči v vseli časih sv. katoliška cerkev, učili so v vseh časih sv. očetje in učijo še dandanes katoliški učenjaki. Vsi se v tem vjeinljejo, da so obresti kol o brest i oderuške in da ne smemo od posojila samega na sebi terjati obresti. Povračilo mora biti enako posojilu, kakor je A = A.
Tako zahteva tudi naravni zakon! Razum pravi, da je treba dali enako za enako. Obresti od posojila samega na sebi so tedaj prepovedane že po naravnem zakonu.
Ali je prepovedana odškodnina za posojilo? Ne! Odškodnina za resnično škodo, katera je združena s posojilom, je dovoljena. Za A -j- škodo a smemo po pravici terjati A -f odškodnino u. To škodo, katero vtegnemo imeti pri po-sojevanju, imenujejo moralisti damnum emmergens1) in lucrum cessans*).
Nekateri moralisti navajajo še druge vzroke, s katerimi hočejo opravičiti obre-stovanje, toda vsi drugi vzroki razun resnične škode, so več ali manj gole fraze.
Tak je katoliški nauk! Ge pogledamo nekoliko po svetu, vidimo, da je ta nauk skoraj popolnoma pozabljen. Dandanes je obrestovanje v cvetu. Sv. cerkev je sicer izjavila, da naj spovedniki v sedanjih zmedenih časih nikar ne vznemirjajo ljudi radi obresti, čeprav bi bile obsodbe vredne, vendar si moramo prizadevati, da presečemo žilo oderuškemu obrestovanju. Ta namen imajo v prvi vrsti Raifleisnove posojilnice, katere priporoča tudi sv. Oče Lev XIII. Vse obrestovanje naj se polagoma omeji na posojilnice. Tako izpodmaknemo tla oderuhom. Naloga posojilnic pa bodi: manjšali obresti bolj ko mogoče, kajti obresti so oderuške, če so še tako majhne.
Ko bi mogli med narodi edino ta katoliški nauk poživiti, bil bi s tem že rešen lep del socijalnega vprašanja. — Obresti in dividende, s katerimi brez dela živi in bogati dandanes tisoč in tisoč ljudi, so zaslužek trdega dela drugih. Izpodmuknirno tla obrestim in dividendam, pa bo delo dobilo zopet svojo pravo veljavo in ceno.
Toliko naj zadostuje o posojivnih pogodbah! O darivnih pogodbah, o pode-dovanju. priposestvovanju, o kaznih in o davkih, po katerih tudi prehajajo
') Deuteron. XXIII. 119. 20.
*) Luk. G. 35»
5) Damnum ei miergens jo škoda, katero provzroču posojilo.
*) Lueruui cessans je dobiček, ki nam uteče radi posojila.
stvari od enega lastnika na drugega, nam v razpravi o zasebni lasti pač ni treba obširno govoriti.
0000400000
Krojaška mojstra v
Oufer Sc Bajt x
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, Vr izdelujeta	Q
vsakovrstne obleke zn možke A po meri, bodisi fine ali pa V priproste.	Q
Priporočala sc; svojim rojakom |J v (.Sorici in na deželi, posebno pa č.duhovščini in učencem srednjih tl in ljudskih š >1 za obilna naročila.
vpisana zadruga z omejeno zavezo * (Jorici,
(lospuskii ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega mamiraklurnega blaga zn žensko in moške obleke, za vsa k slan in vsak lelni čas v n n j večji kakor: siikno, pralno, prte-nino, (.11iIIon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prle; nadalje vsakovrstno perilo,srajce, .liiger itd. itd.
|>«> iiujnižjiEi orna(g.
< imii' so sliiln,. lire/ pociilunju.
Za kratek čas.
Gospica v nevarnosti. — Dva
gospodiča gresta po ulici. Mirno pride mlada gospica v zeleni obleki. „Glejte, glejte!'1 pravita, „dobro da ni tu nobenega osla, ker bi ji skočil na zeleno krilo ter je snedel11.
Ko gospica to sliši, se obrne in reče: ,.No, sem že iz nevarnosti, ker ravnokar sta šla dva osla mimo, pa nobeden mi ni tega storil!u
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečasl. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
•doTbz ur pa.Apajv
Narodni pregovori in izreki
(nabral: J. Volkov).
Izbil je sodu dno.
Pogledal je v strop. (Se začudil). Najboljšemu lovcu včasih puška zgreši. Kakor bi v vrbo streljal.
Vsako srce svoje gorje.
Je pil vodo iz sedmega studenca (Poslal moder).
Tržne cene.
Za 100 kg.
Kava: Santos. . . K 190— do 210 — „	Sandomingo	„	270—	„	290 —
„	Java . . .	.	„	260 —	„	280 —
„	Portorico .	.	„	270-—	„	290 —
„	Ceylon . .	.	„	360 —	„	380—
Slakdor............„ 8650 „	90 —
Špeh...............„ 120- „ 150-
Petrolij v sodu	.	.	„	34-—	„	—	—
„	zaboju	.	„	11-60	„	12	—
Maslo	surovo .	.	.	„	150 —	„	160 —
„	kuhano	.	.	„	200 —	„	220 —
Otrobi debele	.	.	„	1060	„	1220
„ drobne	.	.	„	10-—	„	1120
Turšiča nova .	.	.	„	12 80	„	1440
„ za hrano	.	„	12 40	„	13 —
Oves...............„ 17— „	18 —
Moka ogerska: št. O K 34 —, št. 1 K 33-20, št. 2 K 32 40, „ 3 „ 31-60, „ 4 „ 31-20, „ 5 „ 3040, št. 6 K 29-40.
Lekarna
Prave in edine žel. kapljico
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
§ Zdravilna moč teh kapljic je ne-
kapljice uredijo redno prebav-
...	.	,	.	po	jedno	žličico
(Varstvena znamka) pf)pije _ Qkye/)d
helodec, store, da zgine v kratkem času omotica in ai-votna Idnost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
€KlSTOFOI,ETTI
v Gorici.
PH. MAYFARTH in dr
Oglas.
Na prodaj je
BOŽJI GROB
za veliki teden, lesen s platnom prevlečen in poslikan, visok 6 m, širok 3 m. in globok kaka 2 '/., m. Rabljen le malo. Kupni pogoji se izvedo pri stolnem župniku v Gorici.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
lina v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
d?P°°nOo°o °0°0°0 °°o?>c0o O °°ooo oO°o°o°o °o0000°00 o° o ° ffiPn Pn o ° °o 2° O o o n° o°n o
katera sesedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od
prof. dr. Pott-a
v Monakovem (Bavarsko).
Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu
Josipu Komelu,
ulica proti Soškemu mostu št. (»7 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. -1. Uzorci z navodili »o razpošiljajo brezplačno.
dobrota
za vsaKo družino se	i
izKazuje uporaba =	/
Kathreiner-Kneihpove\ — sladne Kave. \
Nobena skrbna gospodinja naj se ne pomišlja dalje uvesti to zdravo pijačo. -
Najbolj priperočna primes in naj- (l boljše nadomestilo za zrnatoKavo. \
Kathreiner-Kneippova sladna Kava se dobiva pristna samo v izvir-nlhzavojiKih zvarstvenoznamKo T?>župniK Knelpp« In imenom =
C'i?? Kathreiner.
UuBJblllU VUDUCIlC OVUUG Za pristnost jamčim z 2000 K
Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Med pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem	-r	-vr
J. Kopač,
svečar v Gorici, ulica sv. Antona