P6*tnTft* gTlgUrtT*
Mariborski
JUTRA
Maribor, petek 27. decembra 1929
Uredništvo in upr«vet Maribor, Aleksandrov* cesta H. 19
OgtMi po larMa
0(Um »pr.j »m« teši »glaMl eddaMt JOr » Ljubija*!, Pna>arwiwa «Rm 0.4
Izhaja razun nedelje in praznikov veak dan ob 16. url Račun pri poitnam £ak, zav. v Ljubljani It 11.400 Valja maaačno, prajtman v upravi ali po pol« 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Urodn. 440 Uprava 465
ne železniške proge v Macedoniji že očiščene in se vrši promet zopet normalno.
Pomilostitev Daudeta
PARIZ, 27. dec. Pomilostitveni akt za vodjo rojalistov. Leona Daudeta, je že izgotovljen in bo objavljen v uradnem listu. čim ga potrdi predsednik republike, nakar se bo Daudet lahko zopet vrnil v Francijo.
Tri velike in važne konference
Uellh uspeh hruotakego umetnika u Parizu
PARIZ. 27. dec. Mladi zagrebški violinist Ljerko Spiller je bil od guvernerja francoske banke Mauroisa povabljen na solrejo in Je Zel pred sto glav broječo elitno publiko za svoje krasno svlranje viharno odobravanje.
Znižanje davfcou u Franciji
PARIZ, 27. dec. Finančna komisija zbornice je že sprejela predlog o znižanju davkov, ki bo že te dni predložen zbornici, tako da bo stopilo znižanje davkov že L januarja v veljavo.
Poslanec ustrelit poslanca
RIO DE JANE1R0. 27. dec. Po-slanec Lopez je radi osebnih političnih nasprotstev ustrelil s samokresom svojega poslanskega tovariša Cllho. ki se je takoj zgrudil mrtev na tla.
Film u službi prouice
V Parizu se je nedavno končala zanimiva pravda za ločitev zakona. Prokurist neke pariške banke, Armand Van-chese, se je pred 3 leti poročil z »nedolžnostjo« Iz province, prepričan, da se bo takšna žena znala ubraniti pariških skušnjav. Toda £e čez nekaj mesecev je začel dobivati anonimna pisma o pogostih sestankih njegove žene z neWtn gledališkim igralcem. Vložil je tožbo na ločitev, zakona, toda ker je bil brez dokazov, j« bila tožba zavrnjena in zakonca 6ta se po ravnala. Ko je čez nekaj časa zopet začel dobivati anonimna pisma, da se njegovi žena ponovno sestaja z dotičnlm gledališkim igralcem, pa sedaj v drugem lokalu,' je Šel bolj previdno na delo. Najel je detektiva. Ko Je ta ugotovil N|al in čase sestankov, sta za neki dan najela še (Umskega fotografa. Ob določenem času sel vdrli v lokai, ki Je bil seveda v popolni temi, ga razsvetlili z magnezijo, fotograf pa Je hipoma zavrtel en meter filmskega traka. Ta meter filma je zadostoval, de je na ponovno tožbo moža »nedolžnosti* iz province sodišče te dni razsodflo m ločitev zakona radi ženine krivde.
Požar u Beli hiši
WASH1NGT0N. 27. dec. V noči od 25. na 26. t in. je postal velik del Bele hiše, kjer stanuje predsednik Zedinjenih držav Hoover, žrtev požara in je le malo manjkalo, da ni pogorelo sploh celo krasno poslopje. Požar je nastal v severnem traktu palače, kjer so uradi državnega predsednika in sicer ravno v času, ko je bil predsednik s svojo družino pri božičnici. Ogenj so opazili šele potem, ko je plamen že visoko švigal iz podstrešja. Oasilci so imeli vso noč polno dela in se jim je šeie proti jutru posrečilo ogenj lokalizirati.
Vsi uradni lokali so uničeni. Zgoreli so tudi dipjomatični dokumenti med narodnega značaja, ki jih ni mogoče več nadomestiti. Stvarna škoda znaša 250.000 dolarjev, pri čemer na niso vštete razne umetnine, katerih vrednost se ceni na preko milijon dolarjev. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno.
Na smrt obsojeni.
Državni tožitelj v1 smrt na elektrik
nem stolu obsojenemu:
»Ali lahko še kaj napravim g# Vas?«
»Prosim, vsedite se na moj pn* stori«
NI moja lena.
»Mislim, da smo našli Vašo pogr# šano ženol«
»Res, gospod orožnik? Kaj pa prt«
vi?«
»Ne govori nič.«
»Potem gotovo ni moja žena.«
Strašno neurje u TradJI
SOLUN. 27. dec. V Tracljl in Macedoniji divja že tri dni strašno neurje. Snežni viharji in deževni nalivi se kar menjajo, tako da so cele pokrajine direktno odrezane od ostalega sve ta. Obstoja nevarnost, da nastopi glad, ako ne pridejo pravočasno živila. Reka Strumica je že prestopila svoje bregove in poplavila vso svojo okolico.
BEOGRAD, 27. dec. Po poročilu prometnega ministra so vse zasneže-
Razvoj narodov
PREDPOGOJI ZA RAZVOJ. — NAJVEČJI NARODI ZEMLJE. - NARODI V
EVROPI.
Narodi so kakor družine, nekatere se razmnože, druge ostanejo vedno maline, tretje pa sčasoma popolnoma izginijo. Toda pogoji za razrast ali propad narodov so v mnogih bistvenih stvareh različni od pogojev družin. Tu igrajo zelo veliko vlogo: zemlja, politika, kultura itd. Ko bi bili imeli mi Slovenci dovolj zemlje in ko bi bili od početka svoje naselitve doslej svobodni, bi nas moralo biti zdaj najmanj 30 do 40 milijonov, tako pa nas je komaj 2 milijona. To je pač najlepši dokaz, kako je razvoj narodov odvisen od raznih zunanjih okoliščin. Toda kakor nam Slovencem, se je v Evropi več ali manj godilo tudi skoraj vsem drugim narodom, zato nimamo, če odštejemo Ruse, nobenega, ki bi dosegal 100,000.000 duš. Nasprotno, Evropa je razkosana na nebroj skoraj samih malih narodov.
Vse drugačni pa so bili za razvoj narodov pogoji v drugih delih sveta, posebno v Aziji. Ogromna prostranstva zemlje z velikimi rekami, morskimi obalami, plodnimi polji in razmeroma mirnim življenjem so omogočila, da so Kitajci nara-stli na ogromno število krog 400 milijonov, duš. Seveda pa pri tem ne smemo misliti, da so vsi ti milijoni Kitajcev enotni tudi v jezikovnem oziru tako, kakor so n. pr. Nemci, Italijani, Francozi in drugi, ki-jiin je jezik obenem tudi glavni znak narodne pripadnosti. Kitajci govore v resnici več sorodnih jezikov, ki so pa vseeno tako različni, da se medsebojno rte bi mogli sporazumeti, če ne bi imeli prav svojevrstne pisave z znaki, ki pomenijo v vseh kitajskih jezikih eno in isto, čeprav se v vsakem drugače čitajo, odnosno izgovarjajo. Enako kakor Kitajce štejemo za enoten narod tudi Indijce, katerih je krog 300 milijonov, a so jezikovno še veliko bolj razkosani kakor Kitajci in poleg tega tudi nimajo take pisave, ki bi jih družila.
Pod docela drugimi pogoji kakor Kitajci in Indijci so se pa razmnožili Angleži, ki so danes tretji največji narod na svetu in so v razliko od prvih dveh tudi jezikovno enotni. V Angliji jih je sicer le nekaj nad 40 milijonov, a v Ameriki, Avstraliji itd. tvorijo s prvimi skupino krog 130 milijonov duš. Do tega števila so na-rastli le s pomočjo smotrene kolonizacije izven Evrope. Četrti narod in prvi za Angleži so Rusi s 115,000.000. Toda tudi oni so jezikovno enotni, delijo se na Ruse, Ukrajince in Beloruse. Do razrašta so jim pomagale ogromne nižine in ravnine vzhodne Evrope in Sibirije. Za Rusi je pa samo še en narod, ki dosega 100 milijonov, to so črnci. Približno 60 milijonov
jih živi v pravi domovini Afriki, pred vsem v Združenih državah ter drugod. Jezikovno pa so precej razcepljeni, čeprav spadajo vsi njihovi jeziki v eno skupino.
Na prvem mestu med narodi pod 100 milijoni so Nemci. Narastli so na približno 90 milijonov. Krog 60 milijonov jih živi v Nemčiji, nekaj nad 8 v Avstriji, 3 v Češkoslovaški 1.5 na Poljskem, približno enako v Švici, ostali pa so razkropljeni po Franciji, Italiji, baltiških državah, Rusiji, Madžarski, Jugoslaviji, Romuniji. Ameriki itd. Njihov jezik je enoten, čeprav so dialekti precej različni. Nemcem slede Japonci. Vseh je nad 80 milijonov. Do 70 milijonov jih živi v svobodni državi, ostali so pa naseljeni po Aziji, otočju Južnega morja in Tihega oceana ter po Ameriki in drugod. Do tega razvoja jim je dopemoglo v glavnem to. da žive na otočju, da imajo visoko razvito poljedelstvo, pomorstvo itd. Na tretjem mestu so pa trije romanski narodi s po približno 501tnilijoni duš, to so Francozi, Italijani in Španci. Francozov je doma krog 40 milijonov, drugi so v kolonijah, Ameriki itd. Italijanov je v Italiji 41 milijonov, 9 milijonov jih pa živi v Afriki. Ameriki in dru god po vsem svetu. Najmanj je od teh’ treh v Evropi Špancev, le krog 20 milijonov, dočim jih 30 milijonov naseljuje Srednjo in Južno Ameriko. Do razrasta so Romanom pripomogle v glavnem kolo nije. Približno enako močni so pa tudi A-rabci z okroglo 48,000.000 dušami. Razmnožil jih je v glavnem mohamedanizem, ki so ga kot vero širili po vsej severni Afriki, Mali Aziji, Aziji, Indiji itd. Z vero so se širili tudi oni in postali velik narod. Precej za njimi so Malajci s 35,000.000 in s središčem na Javi, kjer jih je do 20,000.000.
Vsi ostali narodi, čeprav jih je na stotine, po številu duš ne dosegajo gori navedenih velikanov. Posebno pa so daleč za njimi ostali narodi Evrope, med katerimi so za omenjenimi tremi romanskimi narodi še najštevilnejši Poljaki s približno 24 milijoni duš. Njim slede potem Romuni s približno 15,000.000, Madžari z 10,000.000 itd. Razmere vsem tem narodom niso bile naklonjene in se zato niso mogli razviti do gigantske moči onih, ki so dosegli 50, 100 ali celo večsto milijonov. Toda nova doba, ki je dala enakopravnost posameznim individijem, je dala enakopravnost tudi narodom, a tudi ni vedno kvantiteta, ki odloča, ampak kvaliteta. To dokazujeta najbolj Kitajska in Indija.
H
fpariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 27. decembra. Zaprto.
Sobota, 28. decembra ob 29. uri »Krog s kredo«. Kuponi.
Nedelja, 29. decembra ob 15. uri »Char-Feyeva teta«. Prireditev rudečega Križa. — Oh. 20. uri »Radikalna kura«.
»Krog s kredo« eden najlepših umotvorov današnje dramske literature in gotovo najsijajnejša uprizoritev letošnje mariborske gledališke sezone, se oonovi Izven abonmana, in pri kuponih v soboto dne 28. t. m. Kdor še ni videl te%rez-dvomno letos najdostojnejše predstave, oai poseti v soboto gledališče. Cene dramske.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo zvečer se vprizori veiezabavna Doboviškova burka s petjem »Radikalna kura«, ki je pri vseh svojih dosedanjih vpdzoritvah napolnila hišo in izzvala salve smeha. Glavno vlogo igra gospod Josip Daneš.
Otroška predstava v marib. gledališču.
Začetkom prihodnjega tedna se bo vršila premijera nove mladinske igre »Grudica«, ki jo je spisal mladinski pisatelj g. O. Žolnir. Že danes opozarjamo na to predstavo, ki bo s svojo vsebino, petjem, god bo fn plesom gotovo razveselila našo de-co.
Za lesen la zimo KARO čevlji. VI.
Koledarček »Kraljevič Marko«.
Družba sv. Cirila in Metoda je izdala tudi za leto 1930 naši šolski mladini koledarček »Kraljevič Marko« s prav pestro vsebino. Šoiska upraviteljstva vljudno prosimo, da priporoče mladini to knjižico. Vezan stane 6 Din. Naroča se v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Elektrifikacija Češkoslovaške napreduje z ogromnimi koraki, in sodijo, da bo v 1. 1930 že 60% vseh občin v državi elektrificiranih. Končna slika o stanju elektrifikacijskih del še danes ni mogoča, ker je cela vrsta projektov šele v izdelavi, mnogi so se šele pričeli izvajati, mnogi so tik pred dovršitvijo. Seveda se v pogledu elektrifikacije dela veliko več v zgodovinskih deželah nego na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. — Vendar pa so za 1. 1930 tudi v teh pokrajinah v načrtu ogromna nova dela. Od vseh 15.423 občin v ČSR, jih je danes v elektrifikacijskem omrežju že 5697. Leta 1928. je bilo 36% občin elektrificiranih; letos se je zvišalo to število na 48%.
Prebivalstvo Madžarske.
Šele nedavno so bili objavljeni končni statistični podatki o prebivalstvu Madžarske po štetju iz I. 1928. Štelo je takrat 8,603.922 duš. Večina ljudi umre za tuberkulozo. Tudi kaže statistika, da se na Madžarskem zelo močno širi rak.
Naša proizvodnja opija znaša v letošnjem letu 30.000 Mg surovega opija napram 150.000 kg povprečne produkcije v prejšnjih letih. Vzrok: veliki zimski in soomiadni mrazi v južni Srbiji,
Mariborski	in	d
Uradni lišt dravske banovine
z dne 21. decembra objavlja zakon o pogodbi o trgovini in plovitbi med Jugoslavijo in Albanijo ter zakon o konvenciji o izročanju krivcev med Jugoslavijo in Albanijo. —
Uradniki ne smejo biti posredovalci v \ prodaji slik.
Predsednik ministrskega sveta Živko-vič je pozval vse resortne minister, naj s posebnimi uredbami zabranijo uradnikom svojim resorov, da bi prevzemali posredovalne vloge v prodaji slik, katere dostavljajo uradnikom privatna podjetja ali privatne osebe, in naj slike predstavljajo kogarkoli.
Koliko vina izvozimo v Češkoslovaško?
V	prvi polovici 1. 1928 smo iz naše države izvozili v ČSR 110, letos v istem času 179 vagonov vina. To je zelo malo v primeri s potrebo ČSR in v primeri z izvoznimi možnostmi ter silno pasivnostjo naše trgovske bilance napram Češkoslovaški.
45letnica čevljarske zadruge v Mariboru.
. Včeraj • se je vršila v Gambrinovi dvorani proslava dčletnice obstoja za-
ruge čevljarskih mojstrov v Mari-
oru. Slavje so počastili s svojo navzočnostjo g. okrožni inšpektor dr. Šchaubach, magistralni obrtni referent dr. Rodošek, zadružni nadzornik g. Založnik, zastopnik Zveze obrtnih zadrug g. Fr. Bureš, zastopnik trgov' skega gremija g, Vilko Weixl ter številni odposlanci čevljarskih zadrug iz Ljubljane, Celja, Celovca in Gradca. Ostala hrvatska udruženja so poslala svoje čestitke deloma pismeno deloma brzojavno. G. Založnik je preda val pri tej priliki o postanku koope' racij, cehov in cunftov ter današnjih zadrug, načelnik g. Krajcer pa je poročal o delovanju in bojih sedanje za druge. Še živeči soustanovitelji zadruge gg. Rrojs, Lešnik in Widmayer so prejeli vsak lepo graviran prstan in častno diplomo. Popoldne so si udeleženci ogledali falsko elektrarno, zvečer pa se je vršil v Gambrinovi dvorani zelo animiran ples. —
Janezi, Ivani i Ivanke praznujejo danes svoj god. Namreč oni, katerim je Janez-evangelist krstni patrom. V farnih cerkvah se ta dan blagoslavlja po stari tradiciji vino, — ki se no-tem imenuje »šentjanževec«. To ime se je prijelo tudi poslednjega litra, katerega navdušene pivske družbe spi.ejo zai slovo — stoje. Na deželi mora »šentjanževec« v vse sode tistoletnega vinskega pridelka in na — oltarje, pred katerim stoje novoporočenci. Šentjanževec morajo takoj, čim ga gospodar prinese iz cerkve, poskusiti vsi domači, a po ljudski veri ima .udotvorno moč, da ozd ravlja glavobol mnogo bolj uspešno, kakor vsi aspirini XX. stoletja... Naj si bo tako ali tako, želimo vsem našim Janezom, Ivanom in Ivankam vse najboljše! —
Zopet tri težke žrtve prazniškega pretepal
Sinoči je zabrnel na rešilni postaji telefon iz Pragerskega in zaprosil za nujno pomoč trem težkim ranjencem, ki leže v neki gostilni v Šikolah. Takoj sta od brzela na kraj nesreče dva rešilna avtomobila ter sc v Šikolah pri Cirkovcah ustavila pred Draškovičevo gostilno, kjer se je malo poprej vršil krvavi ples med močno vinjenimi fanti, ki so se sporekli zavoljo deklet. Začele so frčati steklenice kupice in stoli, vmes so se -zabliskali noži in, da je bila božična simfonija popolna, je padlo tudi par strelov. Na bojišču so obležali 21-letni vojak Franjo Napast, ki je dobil nad levim kolenom rano od strela; krogla mu je obtičala v stegenski kosti. Drugi ranjenec, 34Ietai posestnikov sin Anton Kolar iz Šikol, je dobil z nožem bodljaj v desno lopatico in — pljuča, dočim so tretjemu 241etnemu posestnikovemu sinu Francu Mihelaku iz Šikol razparali trebuh ter ranili jetra. Razun teh je bilo še več lažjih ranjencev. Rešilno moštvo je vse tri težke ranjence obvezalo in odpremilo v mariborsko bolnico. — Orožništvo je že sinoči aretiralo nekaj fahtirv ter jc pridno na delu, da Izsledi'vse krivce.-“
Kratka vlomilska sreča.
Kakor smo pred prazniki obširno poročali, je bil pri stavbeni tvrdki Rudolf Kiffmann v Melju izvršen zelo rafinirano izveden vlom. Naknadno se nam poročajo še sledeče podrobnosti, ki dokazujejo, da je bil vlom skrbno in strokovnjaško pripravljen in da so bili vlomilci dobro posvečeni v vse razmere pisarne in blagajne. V noči od 16. na 17. decembra so vlomili vrata v predsobo in skozi razbito šipo na steklenih vratih so prišli v prvi notranji prostor, odkoder so poskušali vrtati zid, kar se je samo do polovice posrečilo. Nato so ž železnim dletom strli ključavnico. Vse, so izvršili v največjem miru ter iz previdnosti demontirali tildi telefon. S ključem, ki se je nahajal v pisarni, so prišli do električnega stroja za vrtanje železa, s katerim so odprli prvo blagajno, kjer so pa našli samo duplikat ključev od druge blagajne, v katere tresoru je bilo Din 69.000 ter precejšnja količina kolekov, znamk, dragocen mikrometer in nekaj pisarniških potrebščin. Vse to so odnesli. Po delu so poskušali zažgati kartoteko, da bi s tem fingirali požarno nesrečo. Le-ta nakana pa se jim ni posrečila, ker ni bilo dovolj zraka, a lepenka kartoteke se ni hotela vžgati, ker so karte bile preveč tesno natrpane. — Kakor znauo, je policija takoj po dozna-lem vlomu pod vodstvom srezkega nadz. detektivov g. Cajnka s pomočjo policijskega psa šla na delo ter našla sled do bro-da. Po študiju raznih indicij pa so se u-vedla obširna poizvedovanja, ki so nesporno dognala, da sta storilca 17-letni uslužbenec tvrdke ključavničarski pomočnik Viljem Kaloh in 20-letni Ivan Cesar, ki sta skupno z Jožefom Janže-kom izginila iz Maribora. Takoj izdana tiralica je imela ta uspeh, da so podjetno trojico na sam sveti večer prejeli v Splitu. Vsi trije izprijenci so se popolnoma novo in elegantno opremili ter do svote 14.000 Din porabili ves denar za bore kratko božično veselje. — Vsi trije so prebivalci mariborskega »apašenfirtla«, kakor sami nazivajo Vojašniški trg in — Pristan... Jožefa Janžeka, ki pri vlotnu ni neposredno sodeloval, sta oba vlomilca 18. XII. zvečer s trudom pregovorila, naj gre ž njima v Zagreb in Osijek. Zaman sta poskušala pregovoriti tudi nekega; drugega, ki pa je, sit »erarske kaše«, zadevo prijavil policiji Vse tri aretirance so z močno eskorto odpremili v Maribor, kamor dospejo v roku današnjega dneva. Po zaslišanju na policiji bodo predani v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Vlomilci — požigalci?
Ne samo v Melju, ampak tudi po mestu se vzdržuje zelo trdovratno verzija, da so vlomilci pri Kiffmannu, — o katerih aretaciji poračamo na drugem mestu
—	najbrže zažgali tudi leseno kantino pri Hutterjevi tvornici, ki je začela gorati ob istem času, ko se je izvršil vlom v Kiff-mannovo pisarno. S svojim činom so najbrže hoteli odstraniti pozornost prebivalstva, ki je trumoma drlo na pogorišče — od sebe. V kolikor odgovarja ta verzija dejanskemu stanu, bo kajpak pokazala sodna preiskava_______
Resnična kino-dogodivščlna.
JJožak z dežele je zamudil zadnji vlak. Kafn sedaj? Videč, da se odpravljajo po-setniki prve večerne kino-predstave po stopnjicah »Grajskega kina«, pobara prvega postrežčka: »He, kaj pa pomeni toti drenj?!« Postrešček mu prijazno razioži, za kaj gre, nakar se očanec napoti do blagajne in si kupi »najboljši« sedež. Od-rajtal je 2 kovača in dobil vstopnico za ložo. Po predstavi si je šel poiskat prenočišča. V restavraciji je še povečerjal in potem začel robantiti čez mariborske razmere, češ da je za drag denar dobil Čisto zadnji sedež, pri tem pa je še moral sedeti v temi, dočim so mestni frkolini za mal denar sedeli čisto spredaj... Svojo ogorčeno sodbo je končal: »V totem ferdatnanem mejstu je sam petrukf« —
Gospodinjski koledarji so dospeli.
Dobe se v Tiskovni zadrugi Aleksandrova c. 13. Cirilovi knjigarni in veletrgovini Weixl. Člani dobijo koledarje pri blagajniku g. Doležalu v Mariborski tiskarni. -i 1	' ‘	337S
Kakšna le danainla Rusija?
NE MISTICIZEM, AMPAK R ACIJON A LIŽEM. - SOCIJALIZACIJA KMETIJ. STVA, PODRŽAVLJENJE INDUSTRIJE. - »PJATKA« KOT VOJNI NAČRT PROTI NASPROTNIKOM BOLJŠEVIZMA. - UMETNOST V SLUŽBI POLI-
TIKE.
milijonov pokupiti, za Goulda ni bila. težava. V javnosti je spretno otvoril na-rodno-gospodarske debate o teh zalogah zlata. Najel je učenjake, ki so zastopali stališče, da je za sigurnost narodne valute na vsak način potrebno, da ta državna zlata zaloga mora v vsakem slučaju ostati nedotaknjena. Gould je upal, da bo vlada tekom debate dala obvezno izjave v tem smislu in posrečilo se mu je, da je pridobil za svoje načrte tudi takratnega državnega podtajnika za finance generala Butterfielda. Potem pa je začel sistematski s svojimi kompanjoni kupovati vse zlate obligacije, kar jih je le mogel dobiti v roke. V nekoliko mesecih je postal gospodar položaja na denarnih trgih. Cena zlatu je stalno rasla, za 100 dolarjev v zlatu si moral plačati 120 dolarjev v gotovini. V poslovnem svetu je nastajalo razburjenje. Najtežje so bili zadeti uvozniki, v katerih vrstah je sledil polom za polomom. Proti Gouldu je ogorčenje raslo in prešlo z borze med prebivalstvo Newyorka. Legendarnega 24. septembra 1869 je divjajoča množica obkolila borzno palačo in zahtevala linčanje Goulda in njegovih ljudi. Znotraj je nadaljeval boj za zlato. Gould in njegovi se niso dali oplašiti od mase, vse ogromne zahteve po zlatu so zadovoljevali le z neznatnimi količinami iz svojih zalog. Tečaj zlata je
Te dni je na Dunaju v »Kulturbundu« predaval inž. Nikolaj Basseches o političnih in gospodarskih prilikah v Rusiji. Med poslušalci so bili tudi diplomati, zastopniki .gospodarskih krogov in publicisti.
Predvsem je Basseches konstatiral, da je zmotno zelo razširjeno naziranje, da so velike tvorbe ruske literature, zlasti dela Dostojevskega in 1 olstoja, ključ do ruske duše in njeno razodetje. Ta genijalna dela literature so produkt svojega časa, ko se je razkrajala ruska fevdalna država. Danes prevladuje v celi državi popolnoma racionalistični duh in življenje ruskega naroda je daleč od misticizma.
Predavatelj je slikal nato zgodovinski razvoj boljševiške oblasti. Celo rusko živ Ijenje obvladuje razredni princip. Ko so boljševfki po državljanski vojni prišli na vlado, so bili po razmerah prisiljeni, da so šli v podržavljenju gospodarstva ve-jiko dalje, nego so prvotno nameravali. Istotako so jih razmere pozneje prisi'e, da so — ker so bili ekonomski še slabi — pod pritiskom kmetov zopet uvedli svobodni trg. Sedaj jih silijo nove razmere. 6ovražne novemu režimu, k novi radikalizaciji njihove celokupne politike. Prisiljeni so, trg zopet odpraviti, začeti s socializacijo kmetijstva in v hitrem tempu Izgraditi podržavljenje iiidustrije, da utrle svoj režim.
»Pjatka« (petletni gospodarski program) sovjetske vlade je vojni načrt proti silam v državi, ki so režimu sovražne. Njen pomen ne leži toliko v abolutnih u-spehih, ki bi se naj,dosegli, ampak v popolnem preoblikovanju narodnogospodarske slike. Pjatka ne obsega samo gospodarstva, ampak celo življenje. In v tem življenju je vse rusko človeštvo razvrščeno po razredih. Kupna moč denarja se spreminja po tem, h kateri socijalni plasti pripada lastnik denarnice, v kateri je denar. Stanarina se ne plačuje po vrednosti stanovanja, ampak po razredni pripadnosti najemnika. Sovjetska vlada si je na-
Zgodovhia se ponavlja. Ne samo v razvoju političnega življenja narodov, ampak tudi v gospodarskem življenju. Ko so lani prošle volitve novega predsednika in je potihnila volilna burja, je bila ameriška javnost prepričana, da oseba novega predsednika Hoovera nudi garancijo za nemoteno nadaljevanje nezaslišane poslovne konjunkture. Ko so tečaji na borzi neprestano rasli, so pričelf igrati na borzi najširše mase. Kakor da je nastopila epidemija igre, je imelo 12 milijonov ljudi borzne angažmane. To se pravi, da je v vsakem drugem gospodarstvu po ena oseba špekulirala na tečajih efektov. Publika je vedno bolj prehajala v spekulacijo na tečajno razliko in kupovala več, nego so sredstva dopuščala. Propaganda borznih posredovalcev je potegnila s seboj tudi najmanjše, da so vtaknili svoje prihranke v borzo. Celo leto dni je šlo gladko. V četrte,k 24. okt. tl. pa je nenadno prišlo do katastrofe, ko-je vzrokov še danes ne poznamo prav. Panika je pričelo krog 11. ure, ko so bile ponudbe v efektih naravnost ogromne,' tečaji pa so rapidno padali. V kratkih 50 minutah je bilo prodanih 2,592.000 delnic. Ob 3. uri popoldne, ko je končalo poslovanje borze, je bilo prodanih .12,894.000 delnic, ameriški narod pa je izgubil nad 10 milijard dolarjev. Izgubili so večinoma mali ljudje, ki efektov niso izplačali, ter so bili samo ob svoje prihranke. Upanje, da je s tem baisse končana, se ni izpolnilo, v pondeljek 28. okt. in torek 29. okt. je prišlo na borzi do še hujšega potresa ter je bilo v obeh dneh ob stalnem padanju tečajev prodanih še zopet 26 milijonov delnic. Še parkrat pozneje, zlasti zopet mjnoli teden, je prišlo do novih katastrof na njujorški borzi.
Tudi tokrat so se odigravali pred palačo na Wallstreetu pretresljivi prizori, sli-
dela nalogo, da zadošča samo potrebam delavstva, in celo življenje je prikrojeno na ta nivo. Obleka, javni lokali, moda — vse je podvrženo temu načelu. Tako dela življenje vkljub krčeviti gospodarski in socijalni borbi enotni utis.
Zmotno bi bilo verjeti, da se spolno življenje v Rusiji razvija svobodno in neovirano. Navidezno svobodne pravne določbe bračne zakonodaje se v praktičnem življenju odstranjajo deloma s tem, da se pri morebitni ločitvi mora premoženje deliti in da alimentacijska dolžnost za otroke zahteva zelo velike žrtve. Vse je v Sovjetski Uniji postavljeno v službo vladajoče ideje, tudi gledališče; umetnost, znanstveno življenje. Boljševizem odklanja misel, da je umetnost sama sebi namen in zahteva od nje sodelovanja v politiki.
Kritika boljševiškega sistema je po mnenju Bassechesa brezpredmetna. Ako kdo smatra temeljne ideje boljševizma za pravilne, da samo proletarijat more človeštvo voditi v novo dobo brez sile in brez države in da zato mora človeštvo iti skozi strogo diktaturo proletarskega razreda, potem je v sovjetskem sistemu vse pravilno in logično. Kdor pa odklanja ta nazor, kdor smatra vse ljudi za enakopravne, kdor predvsem veruje, da nihče nima pravice, sedanjo generacijo žrtvovati na ljubo daljni bodočnosti in jo
—	da bodo lahko bodoča pokolenja uživala vse sladkosti življenja — sifiti, da se sama uniči v gospodarskem in socijalnem boju, mora ta sistem odkloniti. Boljševizem pa odklanja vsako uplivanje, naj pride od koderkoli, bodisi da je vojaško, diplomatsko ali duhovno. Zato je mogoče v ruskem razvoju registrirati samo dejstva in razjagati pojave. Pa kakorkoli sta si boljševizem in ostalo človeštvo tuja, je vendar treba najti pot, ki omogoča sožitje za praktično delo. Rešitev tega vprašanja je program sedanjosti.
čni onim na legendarni »črni petek« v minolem stoletju, ki je še vedno v živem spominu ameriškemu narodu. Takrat je bila borba polna dramatskih momentov. Borili so se finančni velikani, ustanovitelji bajnih imetkov, Vandebilt, Gould, Rog-geres, Carnegie, Huntigton i. dr. V o-spredju je stal najbolj obsovraženi mož Amerike, Jay Gould, ki je pa bil obenem najzanimivejša osebnost, kar jih je do danes dal Wallstreet. Imetje rodbine Gould znaša danes po zelo rezervirani oceni 200 milijonov dolarjev, glavni del imetka
—	125 milijonov dolarjev — je pridobil na borzi tekom 15 let Jay Gould, ki je začel svoje borzno udejstvovanje s prometno glavnico par tisoč dolarjev.
Jay Gould, rojen 1836 kot sin farmerja v državi Delaware, je kot samouk z 20. letom postal geometer. Ko je z mauira-njem zaslužil nekaj tisoč dolarjev, je kupil tovarno kož in se posvetil usnjarski stroki. Kasneje je prenesel tvrdko v New York in od takrat datira njegova borzna karijera. Najpoprej je uspešno, špekuliral z delnicami železniških družb in si pri-dobil toliko denarja, da je mogel začeti z' izvajanjem svojega že davno zamišljenega genijalnega načrta: Gould je videl izredno veliko potrebo po zlatu v ameriškem poslovnem svetu in stalno naraščanje te potrebe. V prometu je bilo samo 15 milijonov efektivnega zlata. Gould je pravilno sklepal, da bo deležen ogromnih dobičkov, kdor bo mogel kontrolirati celokupne zlate zaloge, ki so v prometu, in kdor bo pri tem zrtal spretno manipulirati. Nesiguren je bil v računu samo en moment: vprašanje onih 80 milijonov v čistem zlatil, ki so ležali v državni zakladnici kot navčanično pokritje.
Uspeh njegovega načrta je bil odvisen od tega, da ti milijoni v nobenem slučaju ne bodo vrženi na trg, ker ostalih ifl
V	starih časih so bili ljudje trdno prepričani, da je otrokom, rojenim v božičnih dneh, usoda izredno naklonjena. Hiša, kjer se je na sveti večer rodil otrok, je slovela kot hiša sreče. V Angliji so sta-rišem božičnih otrok čestitali vsi prebivalci kraja in jim prinesli bogate darove, 'la Irskem pa so priznale občinske uprave božičnim otrokom celo posebne pravice, ker je prevladovalo mnenje, da sreča božičnega otroka prinese srečo vsej občini.
Toda zgodovina nas uči, da je tudi ta vera samo praznoverje. Iz bogatega števila božičnih otrok, ki so imeli vse prej iot srečo v življenju, naj navedemo samo tri imena: cesarico Elizabeto avstrijsko, komponista Petra Corneliusa in Goethejevega sina Avgusta. Bivši bavarski princesi Elizabeti se je pač smejala sreča v njeni mladosti, zato pa je bilo tem nesrečneje njeno poznejše življenje. Tragična usoda jo je preganjala in ji zadajala udarec za udarcem: njenega svaka, cesarja Maksimilijana, so ustrelili v Veracruzu v Mehiki, njen edini sin, prestolonaslednik Rudolf, je izvršil samomor in končno je bila še ona sama umorjena od italijanskega anarhista Luchertija v Ženevi.
Znani komponist komične opere »Bagdadski kalif«, Peter Cornelius, se je boril vse življenje z zlo usodo. Žel je neuspeh za neuspehom in je umrl v največji bedi, ne da bi mogel doživeti še uspeh svojega znamenitega dela.
Tudi Goethejev sin Avgust je bil božični otrok, vendar se tudi njegovo življenje ne more smatrati za srečno. Nasprotno! Vse svoie življenje je trpel Avgust Goethe pod tragično usodo, da je majhen sin velikega oieta.
Konec poligamije pri muslimanih
Kakor je znano, dopušča islamska ver i, da lahko ima musliman tudi po štiri žene istočasno. Predvidene so v to svrho neke norme, dovoljeno pa je več žen imet: samo v slučaju bolezni, nesposobnosti za porod itd. V novem kazenskem zakonu naše države, ki stopi v veljavo 1. jan. 1930, pa je vnešena tudi odredba — brez ozira na predpise šerijata — da se mnogoženstvo zabranjuje in kaznuje kat delikt, kakor se tudi kaznuje prestopanje iz ene vere v drugo radi ponovne ženitve, dokler je prvi zakon še veljaven. Tudi šerijatska sodišča se morajo držati teh zakonskih odredb, ker ni za muslimane določena nikakšna izjema, in se ne sme musliman drugič poročiti, dokler živi prva žena ali dokler zakon ni postavno ločen. Tudi ne smejo šerijatska sodišča sklepati novih mešanih zakonov, ako kak šna že poročena oseba radi ponovne ženitve prestopi v islam. Šerijatski sodnik in najbolji poznavalec šerijatskega prava Hafiz Bošatlič je te dni izdal opozorilo celemu muslimanskemu svetu v naši državi, da je mnogoženstvo pri muslimanih Končno ukinjeno.
skakal od ure do ure, zjutraj je bil 130, opoldne 160 dolarjev za 100 dolarjev v zlatu. Ko je masa na ulici izvedela za ta tečaj, je jurišala na borzno palačo, in vojaštvu je le s težavo uspelo, da jo je potisnila nazaj. Tečaj zlata je bil že 165, ko je okrog 3. ure pop. nenadoma neznan glas jasno in močno zaklical v dvorani-»Nudim milijon dolarjev v zlatu po .162* Dozdajni gospodarji situacije so bili izgubljeni, zakaj kdo v celi Ameriki bi bil mogel takrat razun Goulda in njegovih tovarišev ponuditi milijon dolarjev v zlatu. 1 oda kmalu je borzna publika izvedela, da se je vlada v zadnjem hipu odločila. da proda del zlate zaloge in tako reši po^pžaj. Posrednik vlade je dobil nalog. da proda na borzi milijon dolarjev v zlatu. Položaj je bil rešen. Vse je klicalo; »Predsednik Grant nas je rešil«! še istega dne je padel tečaj zlata na 115. Publika se je veselila, misleč, da je Gould uničen. Toda Gould je slutil, da je tiral stvar pedaleč in je pravočasno, ko so stali tečaji najvišje, prodal vse svoje zaloge zlata svojim kompanjoiiom, ki so hoteli špekulirati za svoj račun in so takoj zagrabili za Gouldovo »prijateljsko« ponndbo. Pozneje Gould ni smel več nikamor brez oboroženega spremstva. Umri je 1. 1892 v 56. letu starosti. Naslednikom je jzapustil 125 milijonov dolarjev.
Namizni teniški turnir.
ISSK Maribor priredi drevi, ob 8. v mali dvorani Narodnega doma namizni teniški turnir. Pri tej priliki bodo izbrani najboljši igralci, ki se udeleže ipotem turnirja za prvenstvo dravske banovine v Murski Soboti. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za namizni tenis.
Zobni zdrauniki pred tisoi leti
Dokaz, da so pri nekaterih narodih že pred tisoč leti zdravili zobe, dokazujejo izkopine v Tzimin Čaru v republiki Honduras v centralni Ameriki. Vodja angleške ekspedicije, dr. Thompson, je našel v nekem starodavnem grobu med drugimi ostanki kosti tudi dva zoba, na katerih se jasno vidijo sledovi umetnega postopanja. V zobe so bile navrtane okrog!« luknje, ki so jih potem napolnili z železnim prahom, da so na ta način napravili neke vrste plombo.
Odlikouan! pes
Ovčarski pes »Prince« iz Bostona Je dobil kolajno iz čistega zlata okrog vratu, ker je rešil dveletni hčerki svojega gospodarja življenje. Otrok se je igral v bližini domače hiše in je med igranjem splezal na železniško progo ter se vlegel nanjo. Pes je kmalu pogrešal otroka in prišel do njega ravno v trenutku, ko je prihajal vlak. Zgrabil je otroka z zobmi za obleko in ga potegnil s tračnic. Sekundo kasneje bi otroka že lahko vlak razmesaril.
Ciganska suatba
Kralj litvanskih ciganov Orlanlčas je slavil pred kratkim poroko svoje hčerke Olene. Cele tedne poprej se je govorilo po vsej deželi o tem. Na ženitovanje so prišli cigani iz vseh baltiških držav ter celo iz Poljske in Rum upi je. Ženin je prišel z dvema polnokrvnima konjema, ki ju je izročil nevestinemu očetu kot darilo. Po izvršenih obredih so bili vsi gostje povabljeni na pojedino. Sredi veselega razpoloženja pa je postalo Orlaukasu nenadoma slabo, tako da je moral zapustiti goste. Njemu je takoj sledila tudi vsa njegova rodbina. Vendar pa so bili gostje naprošeni, naj jih to nikar nič ne moti. Ko pa je pretekla že cela ura, ne da bi se vrnil vsaj eden od Orlaukasove rodbine, so pričeli svatje poizvedovati, kaj to pomeni. Toda najti ni bilo mogoče niti enega člana »kraljeve rodbine«. Vsi so izginili in ž njimi vred tudi konji vseh povabljenih gostov. Presenečenje in razburjenje je bilo ogromno. Zgodilo se je namreč prvič, da so cigani brezobzirno okradli celo svoje lastne rojake. Litvanskim ciganom končno ni preostalo nič drugega, kakor da so si izvolili noveka »kralja«.
Črni dnevi na borzi v New Yorku
.ČRNI ČETRTEK« LETOS, »ČRNI PETEK« V PRETEKLEM STOLETJU.
Božični otroci
Šport
/ 9111B V
' jnanrmmT v rc r~* rK 'mri'
V IVI a rl&o ru, 'dne "27. XI!. 1929.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadavinakl rama* iz starih Benatk 247
* »Torej naj spravim mrliča semkaj?« je vprašal Are-ftao naglo.
»Tudi to opravim jaz, je odgovorila Leonora. Izvo-)tte me samo spremiti do kraja, kjer počiva moj oče...«
»Vaš sluga sem milostna,« je dejal Peter z globokim poklonom, poln spoštovanja in sluteč za navidezno mirnostjo L«onore bližanje nečesa strašnega.
Pot od palače Altieri do Aretinove je bila kratka.
Minila je molče.
Leonora je mislila, da je ubil očeta Altieri ali kdo (zmed njegovih ljudi.
Njena groza pred njim, njen stud do njega ni bil zato nič večji.
Saj je bilo čisto v redu, da je dal Altieri umoriti Dandola...
In saj mu je bilo namenjeno, da bo poplačal vse te zločine hkratn
Pod Aretinovim vodstvom je stopila Leonora v mrličevo sobo. Tu jo je Aretino pustil samo.
Ob pogledu na mrtvega očeta bi bila Leonoro skoraj zapustila navidezna moč.
Čutila je, da jo sili krčevito ihtenje in se dviga v grlu.
Toda premagala je to slabost, stopila k mrliču in ga prijela za roko v znak poslednjega odpuščanja.
Ta hip pa so se z ropotom odprla vrata; nekdo je planil v sobo.
Dočim se je Leonora bližala postelji, na kateri jo je čakal mrtvi oče, s« je vršil pri vratih palače drug prizor, neprijeten in smešen obenem.
Mož, zavit v plašč je pritekel po palačinih stopnicah, par minut za Aretinom in Leonoro.
Brez premišljanja je vdrl v predsobo, zagledal posestnika in ga zagrabil surovo za roko.
»Kje je ženska, ki ste jo privedli semkaj? Takoj me vedite k njejl«
»Ohe!« je kriknil Aretino, »gospod, ali se vam meša? rAH hočete, da vas dam pretepsti po svojih služabnikih?«
»Lump!« je zarenčal mož, »razparam ti trebuh, ako ue ubogaš.«
»Ojoj!« je zajecljal Aretino, ves bled od groze. »Vi zlorabljate najsvetejše, gospod! Ta dama je prišla opravit pobožno dolžnost... in sram vas bodi.«
Mož ga ni poslušal dalje. Stekel je k vratom, ki mu Sih je pokazal Aretino, in vstopil.
Ko je Leonora zaslišala kreg in ropot ter začutila na svojem tilniku surovi prišlecev dih, se je ozrla in zagledala Altierija.
»Vi vohunite za mano?« je dejala z bledim nemirom. »Prav; tako ste vsaj popolnoma, kar ste!«
Altieri, zagledavši Dandolovo truplo, se je odkril in Se polagoma umaknil nazaj.
Videl je bil Leonoro odhajati iz palače.
Kam neki gre?
Roland je bil v Benetkah!
Sestanek, ni dvoma!
. Ali morda hoče pobegniti.
Planil je torej v gondolo in dospel do Aretinove palače skoraj istočasno kakor Leonora.	*
»Hoteli ste se prepričati, da je vaša najnovejša žrtev v resnici mrtva?« je povzela Leonora.
»Moja žrtev!« je zajecljal generalni kapitan.
»Gospa, prisegam vam, da nisem vedel za ta dogodek. Dandolo je izdal dovolj ljudi v Benetkah. Jaz za svojo osebo sem ga sovražil,« je nadaljeval s trdnejšim glasom. »Ta človek mi je storil samo zlo — toda bil je vaš oče! Ne, ne, gospa, jaz nisem tisti, ki ga je ubil. Iščite morilca med onimi, ki jih je izdal... kakor je izdal mene... kakor je izdal vas . . . Umaknem se, milostljiva. Če bi bil vedel, kam greste, bi vas ne bil prišel motit!«
V t«m trenotku je padel Leonorin pogled na bodalo, ki ga še niso bili vzeli mrtvecu iz krčevito stisnjene roke.
Toda preden je mogla seči po njem, se je Altieri obrnil in odšel prav tako naglo, kakor je bil vstopil.
Leonora je stala kakor odrevenela; nova grozna možnostmi je bila prišla na um.
V ušesih so ji zvenele Altierijeve besede:
»Dandolo je izdal dovolj ljudi v Benetkah. Iščite
morilca med tistimi, ki jih je izdal.«
In kdo je bil očividnejša žrtev Dandolovega izdajstva kakor Roland?
Ta nenadna misel se je globoko zasidrala v njenem duhu.
Očeta je umoril on, ki ga je ljubila!
In če je bilo tako — ali se je smela pritoževati in grajati ga? Ne, ne; strašna usoda je oborožila tiste, ki so se prej tako ljubili med seboj, drugega proti drugemu.
Zdaj ni preostajalo drugega, kakor ukloniti glavo pred to usodo!
Toda sredi teh tragedij, ki so ji trgali dušo, si je Leonora ohranila hladnokrvnost. Skrb za dobro ime njene rodbine jo je še držala pokoncu; toliko sile in oblasti je v zunaniity zakonih .loveškega življenja!
Poglavarju rodbine Dandolov je trebalo prirediti pogreb, vreden visokega položaja, ki ga je zavzemal; trebalo ga je prepeljati v grobnico njegovih očetov s častjo in sijajem, ki so ga nalagali oziri na visoko družbo beneško.
Tako je ta prečudna hči celo v dramatičnih okolno-stih, ki so tolikanj mučile njeno srce, mislila neprestano na to, kako bi ohranila svoje dostojanstvo in čast svojega imena.
Saj smo jo videli, kako je prve čase svojega zakona z Altierijem in tudi pozneje, dokler ni vedela rasnice o aretaciji Rolanda Kandiana, ravnala zmerom tako, da nihče ni mogel slutiti prepada med njo in med možem, ki ga je bila sprejela za soproga.
Po njenih jasnih in točnih odredbah so sluge zavili očetovo truplo v rjuhe in ga prenesli pod šator gon-
dole; uro nato je ležal Dandolo v svoji sobi na postelji, oblečen v ceremonialni velikoinkvizitorski ornat.
Nihče v Benetkah ni vedel, kak tragičen konec je storil Dandolo.
Altieri je od daleč gledal Leonoro, ko je odhajala iz Aretinove palače in ji sledil do trenotka. ko se je vrnila
v svoje stanovanje, spremljaje očetovo truplo.
Nato je sama ukrenila vse potrebno za pogreb, ki ga je določila na pojutrišnji dan — na 1. februarja.
In, hrabra do konca, je začela stražiti mrtveca.
Dan je potekel mrko in brez posebnih dogodkov za Leonoro.
Toda, če bi se manj vdajala temnim mislim, ki so tkale svoje mreže okrog njenega srca, bi jo bilo nedvomno presenetilo živahno gibanje, ki je vladalo po Altierijevi palači.
Častniki so prihajali in odhajali.
Tudi ljudje s sumljivimi obrazi so se pojavili vSak trenotek; spremljal jih je eden izmed Altierijevih oficirjev, ki jim je dajal najbrže povelja in navodila v imenu generalnega kapitana.
Frišk. je noč.
Gotovo so minevale dolge ure.
Leonora se ni zavedala bežečega časa.
Zanjo ni bilo več ur, niti zunanjih okolnostl.
Z zlo radostjo se je potapljala v samomorilne misli.
Najbolj jo je skrbelo to, kako bi našla sredstvo, da zvrši svoj načrt.
Morda je nazadnje našla zadovoljivo rešitev, kajti njene poteze so se razjasnile; vstala je z naslonjača, na katerem je sedela, ob znožju postelje, kjer je spal Dandolo večno spanje mrtvih.
In šele zdaj je videla, da je nekdo tu, ki jo gleda, iv da je ta nekdo Altieri, njen soprog.
»Gospa, je dejal Altieri, že tri dolge ure sem tu, S
vi niste opazili moje navzočnosti... Čakal sem potrpežljivo, da me sam od sebe najde vaš pogled... V zameno za vaše molčanje o mojih načrtih sem obljubil, da nikdar ne stopim semkaj in vas nikdar ne nagovorim... In vendar, danes je potrebno... kajti to, kar vam imam povedati, je važno, in vrhutega ne vem, če mi bo čez nekaj časa še mogoče govoriti...«
»Kaj mi imate povedati?« je vprašala Leonora.
Altieri se je sli esnil od globoke radosti.
V Leonorinem klasu ni bilo niti jeze, niti mržnje.
Ni ga pehala cd sebe!...
»Oh, je dejal z drhtečim glasom, ali ste me pripravljeni poslušati!...«
»Ker ste že prelomili najino pogodbo, raztrgajte jo' docela. Govorite, poslušam vas.«
Naj omenimo ob tej priliki, da je Leonora ravnata popolnoma razumno in dosledno, ko je sprejela Altierija pri sebi in govorila z njim.
Dokler je bil Altieri samo soprog, do katerega je čutila mržnjo in grozo, je storila vse, da si prihrani njegovo navzočnost.
(Nadaljevanje sledi).
ocM.Utfuajovpoar* itn* In MdjalM namrna :«MkabM*da30p, ii taaaak Dla fr-
Mali oglasi
2a«M««, «top*eoww)» hi ogla* m trg«vtke ga a* raklamnaga •naftaja: vaataa baaada 50 p, Mjmaajil inaaak Di* 10w
[Vulkanlzacljo avtogumija, galoš In snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4.
Športniki!
Drsalke brnsi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14.
2—3 sobno stanovanje
Išče manjša mirna obitelj. Dam tudi nagrado onemu, ki mi istega preskrbi. Ponudbe pod: »Točen plačnik« na upravo,
Sobo-in črkosHkanle izvršuje po ceni. hitro In okusno Franjo Ambrožič. Orajska ul. 2.	2231
Nepremočljive gojzerje
dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14.	3091
Vse vrste pletenin, po meri,
ženske obleke, ruske puloverje, veste za otroke in odrasle ter vsa popravila v to stroko spadajoča, Izvršuje strojna pletarna: Javornik, Vojašniška 2, Maribor.	3134
MERAKL“
barve, mastila, laka, kit, klej, emajle, čopiče in zajamčeno čisti Brnel najboljše vrste 282	nudi	tovarna
MEDIČ-ZANKL, MARIBOR
D. Z O. Z.
PODRUŽNICA, GLAVNI TRG ŠTEV. 20
Vsi
hitijo v Trpinov tekstilni bazar, ker tam se kupi res dobro blaso In poceni
in sicer po teh reklamnih cenah:
Belo platno .....................Din	8,	9,	10,	12
Gradi za spodnje	hlače .	.	»	12.	14,	16,	20
Platno ra rjuhe.	150 cm	.	»	20.	26,	28,	32
Platno za kapne,	180 cm	.	»	28,	32.	40,	45
Damast za posteljnino . .	»	28,	32,	46,	50
Namizni prti, komad ...»	40,	43,	50,	60
Oradi za	madrace	.	.	.	.	»	24,	36.	44,	52
Ceftrll in	oksforti	.	.	.	.	»	10,	12,	14,	20
Tiskanine	(druki)	.	.	%	»	»	10,	12,	15,	16
Delain, etamin	.	.	.	*	»	10.	12.	14,	16
Volneni delain.....................»	18,	28.	38,	48
Sevi jot v vseh barvah . .	»	35,	45,,	60,	68
Volneni poplin.....................»	45,	50.	58,	60
Modno blago za	ženske	.	*	20.	24.	28,	35
Blago za plašče in kostume	»	50,	80,	95,	120
Razne svile za obleke Creppe de Chine Težka taft-svila . . Surova	svila	.	.	.
Svilene	rute	.	.	.
Naglavne rute . . Jugoslovansko sukno Češki kamgarni . . Angleško sukno . ., Modne	hlače	,	.	.
Liister za suknje . . Struks	. . •	•	•
Baržun in fustian . * Hlačevina .... Tirolski loden . .
. » ■ »
. » . » . » t » . » • » • » i »
15. 20, 58. 88,
26, 28, 20, SO, 5,	8,
24, 36, 65, 120. 200, 220. 100, 130, 40, 60. 52, 60. 30. 36, 10. 28.
28, 35 98. 120 88, 120 32, 40 120, 145 10, 12 50, 72 140, 160 280, 300 180, 230 98, 160 70, 95 40, 60 36. 48 120
Zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koce. odeje za konjske plahte, voščeno platno, slamnjače, srajce, nogavice, dežniki itd. Itd.
TEKSTILNI BAZAR. MARIBOR. VETRINJSKA ULICA št. 15
Izdaja Konzorcij »Jutra« * Ljubljani:
predstavnik Izdajatelja in urednik: Pran Brozovič Staako Detela v Mariboru.
v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik