Posamezna številka velja 6 v.	Posamezna	številka	velja	6	v.
DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. — Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. — Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Dpravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr.
Štev. 33.	V	Ljubljani,	dne	31.	oktobra	1914.	Leto	II.
Svetovna vojna.
Na vzhodnem in zahodnem bojišču.
Ljuti ia strašanski boji se vrše dalje ob francoski morski obali. Tu gre za končno odločitev, vsled česar napenjajo združeni Angleži in Francozi tu vse ®yoje moči, da bi porazili nemške čete. Ob ypernskem *analu divjajo ljuti boji. Yser ali Yperle je majhna r®ka, od katere izliva pri Nieuportu se vleče kanal Yser a Ypres ali Ypernski kanal do enako imenovanega mesta Ypern. Tu nameravajo zavezniki nemško prodiranje kolikor mogoče dolgo zavleči.
Najnovejša poročila z ruskega bojišča prinašajo J-opet vsepovsodi napredovanje in znatne uspehe. Okoli Varšave se bore ruske in nemške čete vedno huje. ^fcmška konjenica se nahaja sedaj tudi na zahodnem !j!elu mesta, kjer je sovražnikovo konjenico vrgla nazaj. / Galiciji so naše čete prekoračile reko San in se bo-iu j° sec^aj precej daleč od vzhodne obale, pri "^edyki in Mizyniecu in pri višavah Magiera, južno-vzhodno od Przemysla in ravno tako severno pri Jaroslavu. Pri bojih v dolini reke Stry in v dolini reke ^n.ce so se vršili spopadi med ruskimi iz Ogrske in
Podlistek.
Na razpotju življenja.
^a$ka slika, spisal I. L. Urdina. — Iz češčine prevel Podravski. (Dalje.)
Zarano se je vračal črez Toužetin domov ter 8lt*ehljajoč se ogledoval kmetijo Zameckega.
VIII.
»Kako da toliko zvonijo v tej Kamenici! Že od P^dnova buče ti zvonovi, da je človeku kar tesno pri Danes teden istotako. Komu pa neki toliko zvo-i'li®> dedek V Od vas še vendar kaj poizvemo, toda ko 0<\° tako zvonili vain, kdo nam bo potem donašal n°vice ?“
»Inu zopet nekdo drugi!“ doda toužetinski dedek; ”8ai dolgo to ne bo trajalo. Vem, da tu delam na-*°tje in ra(j h; napravil prostor drugemu, toda ta ?z.°bata s koso“ si ne da zapovedovati. Marjeta je a mlajši nego sem jaz, pa je že pod dnom."
»Kaj — Marjeta je umrla?"
Karpatov se umikajočjmi in izgnanimi četami m našimi avstrijskimi četami, ki	zasledujejo sovražnika.	To
ruske čete so ostanki onih	ruskih	čet, ki	so bile	pri
Poronyji vdrle preko Karpatov na Ogrsko in so bile dne 1. in 10. oktobra pri Okermozo poražene. Pri umikanju teh čet je prišlo pri Wyszkowu v dolini reke linice do novih spopadov in bojev, ki so se vsi za nas zmagonosno končali.	Sedaj	so Rusi	popolnoma
vrženi iz Ogrske in tudi iz	doline	Unice.
Na vseh bojiščih se avstrijske in nemške čete sijajno drže in dan za dnem se množe znaki, ki jasno kažejo, da pojema sovražnikova odporna sila in da bo sovražnik v kratkem obnemogel.
Na Ruskem pomaujkuje bojnih sredstev, muni-cije in topov. Saj je bilo že približno 2000 topov Rusom odvzetih. Na Francoskem so francosko-angleške čete tako ogrožene od nemške armade, da je v bližnji bodočnosti pričakovati, da se francoske čete umaknejo, zlasti ker so nemške čete uspešno začele napadati trdnjavi Verdun in Belfort.
Boji na Ruskem Poljskem so postali obsežnejši. Cenijo, da je ob srednji Visli med izlivom reke San in Plozkom zbranih skoro eden in tričetrt milijona ruskih vojakov. Rusi so postavili proti nam in
„Uprav — danes teden so jo pokopali"-
„ Revica!“
„Da, doživela je malo veselja na tem svetu. Mož se ji je ubil, bila je tkoro beračica in ko si je nekoliko opomogla v kumeniškem župnišču ter se jela ve-soliti, da ima vsaj Ivlarico, ki ji bo na stare dni postregla v bolezni, se jo zopet zmotila v računu; ta Zamecki! — od tega časa, kar se je Žid Benjamin preselil na njegovo kmetijo, odkar je Zamecki postal dninar ter šel stanovat v najeto sobo k revnim ljudem, hirala je Marjeta očividno. Kamorkoli je šla, povsod so je jokala. Danes teden so jo pokopali. Ta Zamecki, ta ima žo muogo na vesti. Nočem ga grajati, saj je že na pravici božji —.“
„ Zamecki ?“
„Kajpada; mar ne čujete, kako donaša veter semkaj to donenje kameniških zvonov ? Zvonijo Za-meckemu11.
„Za Boga ! Malo še, pa bomo slišali da sta se Toužetin in Kamenica vgreznili v zemljo. Ali je res Zamecki umrl, dedek ?“
„Nu, pa kakšne smrti; pravijo, da se je nalašč ubil."
„Ubil ?“
Nemčiji v sedanji vojni 37 aktivnih zborov in 36 rezervnih divizij, torej vseh skupaj 108 divizij. Od teh stoji približno 600.000 mož v srednji Galiciji in južno od srednjega Dnjestra v močno utrjenih postojankah. Približno 300.000 ruskih vojakov stoji pred Ivangorodom.
Odločitev bo bržkone padla ob srednji Visli. Tu moramo razločevati dve veliki bojni skupini, nemško armado zahodno in južnozahodno od Varšave in eno avstro-ogrsko in nemško armado med Pilico in Ka-mieno Pri Varšavi se je Nemcem posrečilo odbiti v velikih množicah črez Vislo prodirajoče ruske moči. Tudi drugi poizkus Rusov se je ponesrečil kakor tudi nameravano obkoljenje.
Pri Ivangorodu so so vršili večji boji. Dve ruski diviziji sta izpadli iz trdnjave, a sta bili od našis čet poraženi. A kljub temu, 60 Rusi poskusili vnovič prodreti. Močne ruske čete so severozapadno in južne od Ivangoroda prekoračile reko Vislo. Ruske napade severno od Ivangoroda so nemške čete ustavile, vendar so se pojavile nove ruske čete ob srednji Visli, ki so prekoračile Vislo. Tu se sedaj bitka še vrši in položaj je za Nemce ugoden.
Južnozapadno od Ivangoroda prodirajočega sovražnika so naše čete napadle. V nedeljo smo ujeli 8000 in v ponedeljek 10.00 Rusov. Tudi tu še ni nikake odločitve.
Utrdbe trdnjave Ivangorod so že padle.
Z avstrijsko ruskega bojišča.
Naše prodiranje pri Starem Samboru in Starasolu. — 3400 Rusov vjetih. — Naše sprednje včete so odkorakale v Črnovice.
Dunaj, 22. oktobra. (Kor. urad.) Uradno poročajo z dne 22. oktobra opoldne. V bitki na obeh straneh reke Strwiac se je nam posrečilo tudi v prostoru južno od te reke z napadom napredovati. Na obvladajoči
Zamecki, ki ni mogel najti za reveže pravega imena, ki se jim je posmehoval, jih preziral, bil je prisiljen iskat pri njih podstrešja zase, za Klarico in za svoja otroka. Bil je še bolj reven, nego ti reveži, pri katerih je stanoval. Toda narod, videč njegovo bledo lice, bolest in obup na njegovem čelu, je takoj pozabil na nekdanjo žalitev, sprejel ga je vljudno v svoj krog, preskrbel njegovi rodbini stanovanje, njemu pa delo. Zamecki je pričakoval posmehe, našel pa je laskavo sočutje, pričakoval maščevanja, našel pa prijateljstvo. In čim bolj so se njegove roke pokrivale z žulji, tem bolj so mu bili naklonjeni vaški reveži. Sovraštvo se je preneslo na Žida Benjamina. Zamecki je čutil težo svoje krivde; v največji revščini je šele jel ljubiti svojo Klarico in svoja otroka,. To je bilo kajpada tudi vse, kar je mogel za nje storiti. Kajti čim bolj jih je ljubil, tem bolj je mislil na revno usodo, ki jim jo je pripravil. Pred nekoliko dnevi je bil pri meni. Vprašal me je, kdaj se vrne Ciril od vojakov, Takšnega vprašanja nisem pričakoval. Rekel sem, da ga pričakujem v začetku oktobra, črez dva, tri tedne." „Ded, ali ne veste, če ima Ciril še Klaro rad?“ „Klaro? Kaj bi mu koristilo? Saj je ona vaša žena.“
„A kaj, ako bi mene no bilo !“
„Kako to ?“
trigonometrični višini 668, jugovzhodno od Starega Sambora smo zavzeli dve druga za drugo ležeči obrambni sovražnikovi postojanki. Severnozapadno od imenovanega kraja se je pomaknila naša bojna črta bližje k cesti v Starasol.
Po dosedanjih poročilih smo v zadnjih bojih vjeli 3400 Rusov, med temi 25 častnikov in uplenili 15 strojnih pušk.
V	črnovice so vkorakale naše sprednje čete. — Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
Bitka južno od Przemysla še traja in se razvija za nas ugodno. — Pri Za-rzeczu so naše čete vjele 1000 Rusov.
—	Naše čete so prodrle pred Ivangorod, potolkle dve ruski diviziji in vjele 3500 sovražnikov. — Monitor „Temes“ se je na Savi potopil.
Dunaj, 23. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 23. oktobra opoldne: Dočim je imela včeraj v bitki južno od Przemysla v prvi vrsti besedo naša proti sovražnim oporiščem določena težka artilerija, so se danes razvili ljuti boji ob spodnjem teku reke San, kjer smo pripustili, da je sovražnik na več mestih prešel na zapadno obrežje, in sicer v svrho, da smo ga lahko napadli in porazili. Ruske čete, ki so prekoračile reko, smo že povsodi potisnili k reki. Pri Zarzeczu smo vjeli 1000 sovražnikov.
Oddelki naše armade so se presenetljivo pojavili pred Ivangorodom, so potolkli dve sovražni diviziji, vjeli 3600 Rusov ter vplenili eno zastavo in 15 strojnih pušk.
Na povratku z neke uspešne akcije na Savi je rečni monitor „Temes“ zadel ob sovražno mino in se potopil. Od posadke pogrešamo 33 oseb, drugi so rešeni. — Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
„Nu, ko bi Klara bila vdova ?“
„Pustimo takšno govorjenje in bodimo zadovolji'1 s svojo usodo!“
„Toda vendar, ded. Kaj ko bi se slučajno ubil na skali, ker nisem izvežban v tem delu, ali bi imel potem Ciril še Klarico rad?“
„Inu, saj je to naša dolžnost, da se potegnemo za vdove in sirote. A Cirila poznate, da nima srca iz kamena.11
„Hvala vam, ded!“ je rekel, obrisal si z rokavom oči in šel.
Takrat ga sevčda nisem razumel, toda včeraj se® si tega domislil, ko jo došlo poročilo, da je Zameckeg*1 v kamnolomu zasulo.
Zarana se je poslovil od Klare, poljubil otrok® ter šel ob enem z drugimi na delo. Lomili so v skalovju pod Vrbnom kamenje in ker so naleteli na skalo, so si pomagali s smodnikom. Zvrtali so luknjo, nasi' pali naboj, ga zabili, prižgali lunto ter zdirjali v skri' vališče. Ozrli so se.
„Fantje, kam se je zgubil Zamecki?11
„Saj je šel z namj.“
„Glejte ga, ondi kleči.11 „Kje ?“
„Ondi, kjer je zažigalnica.“	(Daljo	prihod.)
Rečni monitor „Temes“ je bil dolg 56 metrov, širok pa 9-5 metrov. Deplacma 440 ton s 1400 konjskimi silami. Monitor je vozil 13 vozlov na uro in imel na krovu posadko 77 mož. Ladja je bila zgrajena leta 1904. Armirana je bila s petimi topovi in eno 12 cm havbico.
Bojna fronta od Karpat do Plocka. — V sredi G-alicije bitka stoji. — Naši uspehi jugovzhodno od Przemyšla. — Bitka jugozahodno od črte Ivangorod-Varšava.
Dunaj, 25. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 25. oktobra opoldne:
Na severovzhodnem bojišču stoje sedaj naše armade in močne nemške čete v malodane neprekinjeni
Podmaršal Kusmanek,
hrabri poveljnik trdnjave Przemysl.
fronti, ki se razteza od severnih obronkov vzhodnih Karpatov preko Starega Sambora, vzhodnega pred-terena trdnjave Przemysl, spodnjega teka reke San in poljske obviselske pokrajine do okolice Plocka, v boju 2 glavno silo ruske armade, ki je pritegnila tudi svoje kavkaške, sibirske in turkestanske čete.
Naša ofenziva preko Karpatov je pritegnila nase močne sovražne sile.
V	srednji Galiciji, kjer imata oba nasprotnika Urjene postojanke, stoji bitka v splošnem.
Jugovzhodno od Przemysla in ob spodnjem teku reke San so naše čete tudi v zadnjih dneh izvojevale razno uspehe.
Na ruskem Poljskem sta obe stranki poslali v fronto močne čete, ki se od včeraj bore jugozapadno °d obviselske črte Ivangorod-Varšava. — Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
Bitka jugozapadno od Ivangoroda. —
18.000 Rusov ujetih pred Ivangorodom.
Dunaj, 27. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: V bojih pred Ivangorodom smo doslej vjeli
18.000 Rusov in vplenili 19 strojnih pušk. V bližini Jaroslava se je moral vdati en ruski polkovnik in 200 mož.
Pri Zaluczu (jugozapadno od Sniatyna) in pri Pasieniczi (jugozapadno od Nadvorne) smo sovražnika vrgli nazaj. Vobče je položaj neizpremenjen. — Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
Dunaj, 27. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 27. oktobra opoldne: Položaj v srednji Galiciji je neizpremenjen.
Jugozapadno od Ivangoroda se nahajajo naši, z neprekosljivo bravuro se boreči kori, izmed katerih je eden vjel 10 000 Rusov, v boju proti nadmočnim četam.
—	Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
Nova razporedba naših in nemških čet.
Dunaj, 28. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 28. oktobra opoldne: Na Poljskem so zavezniške nemške in a'strijske armade v večdnevnih boj h uspešno zavrnile vse ruske napade, potem pa so se morale izogniti novim ruskim četam, ki so prodirale izpred Ivangoroda, Varšave in Novogeorgijevska. Rusi sprva niso sledili. Od sovražnika smo se izločili brez težave. Zavezniške čete so bodo položaju primerno nanovo grupirale.
V	Galiciji so tudi včeraj ni prigodilo ničesar bistvenega. Na raznih točkah bojne fronte sta se oba nasprotnika vkopala. Naši težki topovi so uničili več sovražnih baterij in oporišč. — Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
Z nemško-francoskega in nemško-ruskega bojišča.
Boji ob kanalu Yser še trajajo. — Francozi se severno-zapadno in za-padno od Lilla počasi umikajo. — Rusi se umikajo proti Osowieou. — Pri Varšavi in na Poljskem vlada po neodločenih borbah zadnjih dni mir.
Bero lin, 22. oktobra. (Kor. urad.) Poročilo Wolf-fovega urada. — Veliki glavni stan dne 22. oktobra dopoldne.
Boji ob kanalu Yser še trajajo. Enajst angleških vojnih ladij je podpiralo sovražno artilerijo. Vzhodno od Dixmuidena smo sovražnika potisnili nazaj. Tudi v smeri proti Ypresu so naše čete uspešno prodrle. Boji severnozapadno in zapadno od Lilla so bili zelo ljuti. Sovražnik pa se je na vsi črti polagoma umaknil. Odbili smo silne napade iz smeri Toula proti višinam južno Thiaucourta s težkimi izgubami za Francoze.
Nesporno je dognano, da so belgijske oblasti le s trudom pregovorile angleškega admirala, ki je poveljeval brodovju pred Ostendo, da ni bombardiral mesta.
Na severnovzhodnem bojišču zasledujejo deli naših čet umikajočega se sovražnika v smeri proti Osovviecu.
Več sto ujetnikov in strojnih pušk je prišlo v naše roke.
Pri Varšavi in na Poljskem se včeraj po neodločenih borbah zadnjih dni niso, vršili nobeni boji. Razmere se tamkaj nahajajo šele v razvoju.
Berolin, 23. oktobra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča:
Ob kanalu Yser smo včeraj dosegli uspehe. Južno od Dixmuidena so naše čete prodrle naprej. Zahodno od Lille so bili naši napadi uspešni. Zasedli smo več krajev.
Na ostali bojni črti zahodne armade vlada v splošnem mir.
Berolin, 24. oktobra (Kor. urad.) Veliki glavni stan 24. oktobra dopoldne. Boji ob kanalu Yser-Ypres so silno trdovratni. Na severu se nam je posrečilo prekoračiti kanal z znatnimi močmi. Vzhodno od Ypres
in južnozapadno od Lille so naše čete v ljutih bojih počasi prodirale. Angleške ladje so včeraj prav ne-zmiselno obstreljevale Ostendo. Tudi v Argonskem lesu so naše čete napredovale. Vplenile so več strojnih pušk ter vjele nekaj sovražnikov. Uničile so s streli tudi dva francoska aeroplana. Severno od Toula, pri Flirey, so odklonili Francozi premirje, ki smo jim ga ponudili, da pokopljejo svoje pred fronto ležeče številne mrliče in spravijo svoje ranjence.
Zapadno od Avgustova so Rusi svoje napade obnovili, toda mi smo jih vsakokrat zavrnili.
Nemški uspehi na zapadnem bojišču.
—	Nemška armada v ofenzivi proti Avgustovu. — Boji pred Ivangorodom.
Berolin, 25. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 25. oktobra opoldne. Kanal Yser-Ypres so dne 24. t. m. prekoračile med Nieuportom in Dixmuidenom nadaljne močne naše čete. Vzhodno in severno zahodno od Ypresa se jo sovražnik
postavil v bran. Vkljub temu se je našim četam posrečilo prodreti na raznih točkah. Vjeli smo 500 Angležev, med temi 1 polkovnika in 28 častnikov.
Na vzhodu so naše čete prešle v ofenzivo proti Avgustovu.
Berolin, 26. oktobra. (Kor. urad.) Poročilo Wof-fovega urada. Veliki glavni stan dne 26. oktobra dopoldne. Zapadno od Vserskega kanala, med Nieuportom in Dixmuidenom, katera kraja se nahajata še v sovražnikovih rokah, so naše čete napadle tamkaj se nahajajočega, trdovratno se borečega sovražnika. Angleško brodovje, ki se je udeleževalo boja, smo s težkim artilerijskim ognjem prisilili, da se je umaknilo. Naši streli so izvrstno zadeli tri ladje.
Vse brodovje je nato dne 25. oktobra popoldne ostalo izven vidika.
Pri Ypresu stoji bitka.
Jugozapadno od Ypresa, kakor tudi zapadno in jugozapadno od Lilla so naše čete uspešno napredovale v napadu. V ljutem boju, ki se je vršil po hišah, so imeli Angleži velike izgube in so pustili v naših rokah preko 500 vjetnikov.
Severno od Arrasa smo odbili ljut francoski napad z našim artilerijskim ognjem. Sovražnik je imel velike izgube.
Na vzhodnem bojišču napreduje naša ofenziva proti Avgustovu.
Pri Ivangorodu se razvija borba za nas ugodno, vendar pa še ni odločitve.
Berolin, 27. oktobra. Uradno se poroča: Zahodno od Avgustova naš napad počasi napreduje.
Južnozahodno od Varšave so bili vsi napadi močnih ruskih sil od naših čet vrženi nazaj.
Severno od Ivangoroda so novi ruski armadni zbori prekoračili Vislo.
clankenberpli
Ostende
e sren
Ostuunkchnla J*Jleuport
'L /Veurrte o Thourout
osennae!	*Diwmden	Thidt
^ f^oušselaere0 ’<?	^\Ypern
O
Boijtbourg
Poperin^h
o /seghem urtrai
Gumes
°Ardres\
ii D ir	StO men	Mazebrouck
-Bouločne \	°
J®	°	\	Armentieres
fnotrc&jrig
. • m W>k.rn*i
Lille i
50 Km
K bojem ob belgijsko-francoski morski obali Severnega morja.
Boji pri Nieuportu se nadaljujejo. — Uspešni napadi pri Lillu in v Argon-skem lesu. — Nova grupacija nemških in avstro-ogrskih čet na Poljskem.
B e roli n, 28. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 28. oktobra dopoldne. Sporočilo najvišjega armadnega vodstva.
Boji pri Nieuportu in Dixmuidenu se nadaljujejo. Belgijci so dobili tam znatna ojačenja. Nadaljevali smo z napadi. 16 angleških vojnih ladij se je udeleževalo boja proti našemu desnemu krilu. Njihov ogenj je bil brezuspešen.
Pri Ypresu je ostal položaj neizpremenjen. Za-padno od Lilla smo uspešno nadaljevali z napadom.
V	Argonskem lesu smo zavzeli zopet nekaj sovražnih okopov, katerih posadke smo vjeli.
Na zapadni fronti se danes ni zgodilo ničesar bistvenega.
Na Poljskem so nemške in avstrijske armade v večdnevnih bojih uspešno zavrnile vse ruske napade, potem pa so se morale izogniti novim ruskim četam, ki so prodirale izpred Ivangoroda, Varšave in Novo-georgijevska. Rusi sprva niso sledili. Od sovražnika smo se razločili brez težave. Naše čete se bodo položaju primerno nanovo grupirale.
Na severovzhodnem bojišču ni nobenih bistvenih sprememb.
Z južnega bojišča.
Srbi ob cesti Mokro— Rogatica poraženi. — Junaštvo naših čet.
Dunaj, 23. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 23. oktobra:
Močne srbske in črnogorske čete, ki so svoje-Časno vdrle v jugovzhodne obmejne pokrajine v vzhodni Bosni, v katerih ni bilo naših či t in ki so na domače mohamedansko prebivalstvo poslale tudi nebrzdano druhal ropajočih in ubijajočih četašev, smo dne 22. okt. Po 3 dnevnih ljutih bojih porazili na prostoru ob obeh straneh ceste Mokro—Rogatica in jih prisilili, da so 86 jadrno umaknili.
Podrobnosti tega boja, v katerem so se naše Čete "•le brez primere bravurozno ter sovražnika opetovano Vrgle z bajonetom iz raznih zapored ležečih, utrjenih Postojank, si pridržujemo z ozirom na nadaljnje, v teku nahajajoče akcije za prihodnje poročilo.
Potiorek, feldcajgmojster.
izhodna Bosna izčiščena. — Znamenit uspeh naših čet v Mačvi.
Dunaj, 26. oktobra. (Kor. urad.) Srbske čete, ki >a»o jih porazili na Romanji planini, smo po štiridnevnem neprestanem preganjanju potisnili pri Više-8radu in Goraždi čez Drino. Naše čete so pri tem ^plenile v šoli pri Hanu Stjenica mnogo infanterijske 111 artilerijske municije. V bojih z zadnjimi srbskimi v°ji na Velikem brdu — Vračivici smo vzeli'tudi strojne PQške in gorsko topove.
Vzhodna Bosna je torej do Drine izčiščena so-Vtažnikov.
Isti dan, ko smo potisnili Srbe in Črnogorce čez Drino, so dosegle naše četa tudi v Srbiji znamenit uspeh.
Vzele so v naskoku dve utrjeni sovražni poziciji pri Ravnju v Mačvi ter pri tem vplenile 4 strojne puške, 600 pušk in bomb in zajele mnogo neprijateljev.
Potiorek, feldcajgmojster.
Na južnem bojišču je naša armada zavzela pozicije pri Črni Bari in vjela 500 sovražnikov.
Dunaj, 28. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 28. oktobra : Dne 27. oktobra smo v Srbiji zopet izvojevali uspehe.
Z naskokom so naše čete zavzele Ravnje in močno utrjeno sovražno postojanko ob obrežni cesti pri črni Bari v Mačvi, in sicer po hrabrem sovražnem odporu. Pri tem smo osvojili 4 topove in 8 strojnih pušk, vjeli 5 častnikov in 500 mož ter vplonili mnogo vojnega materijala.	Potiorek,	feldcajgmojster.
Nova vojna med Rusijo in Turčijo.
Med Rusijo in Turčijo je izbruhnila vojna. Vršila se je že pomorska bitka, v kateri je turško brodovje potopilo štiri ruske vojno ladje, namreč enega rušilca torpedovk, dve torpedovki in eno polagalko min. Prav-tako je turško brodovje z uspehom bombardiralo rusko pristanišče Feodosia - in glavno rusko bojno luko Se-bastopol.
Pregled vojnih dogodkov
od 9. do 16. oktobra 1914.
Na južnem bojišču, jugovzhodno od Krupnja, naše čete hrabro odbijajo obupne srbske poizkuse, da bi pregnali Avstrijce z njihovih izvrstnih postojank. Naše čete ne le, da se umikajo, marveč korak za korakom prodirajo dalje v notranjost Srbije.
Na severnem bojišču naše čete neprestano zmagovito prodirajo. 8. oktobra • so bili Rusi poraženi pri Lancutu. Istega dne je bil krvavo odbit zadnji ruski napad na Pfzemysl in trdnjava osvobojena. V naših rokah je sploh vsa Galicija zapadno od Pfzemysla, in sicer severno od reke San, južno pa čez Stari Sambor. Naše čete prodirajo že proti vzhodni fronti Pfzemysla ter so zasedle že celo vrsto višin severno od Strwisz. Rusi se z velikimi izgubami neprestano umikajo. —
V	Karpatih so naše čete po štiridnevnih bojih zavzele Toronyo ; nato so sovražnika zasledovale in so dospele sedaj že do Wyskowa na Gališkem. čete, ki preganjajo one sovražne oddelke, ki so bili udrli preko beskid-skega prelaza, so pa dospele že do Skole, jugozapadno od Stryja. čez uszoški prelaz sovražnika zasledujoče čete pa prodirajo proti Turki, tako, da sega naša fronta v Galiciji na severu od reke San in vzhodno mimo Pfzemysla proti Staremu Samboru; potem pa pride črta Turka—Skole—Wyskow. Nadaljnje naše brambne sile zasledujejo one sovražne oddelke, ki so bili udrli čez KOrčsmezč in vpadli v marmaroški ko-mitat; te dni se vrše manjši boji v dolini reke Visso, v katerih naše čete uspešno potiskajo sovražnika.
Na Ruskem Poljskem se naša armada bori ramo ob rami z nemškimi četami. Rusi so potisnjeni od srednjegališke meje čez Vislo proti vzhodu in v črto Ivangorod-Varšava. 15. oktobra je prišlo uradno poročilo, da so Rusi z osmimi vojnimi zbori poizkušali iz te črte prodreti čez Vislo, a so bili z velikimi izgubami na njihovi strani vrženi nazaj. Nemške čete stoje že pred Varšavo; na potu tja so porazile močne ruske prednje Čete in jih vrgle nazaj. V teh bojih so Rusi izgubili 8000 ujetnikov in 25 topov. — Biala in Lyck na Vzhodnem Pruskem (zapadno od Osovieca, oziroma Avgustova), ki so ju bili nedavno Rusi zasedli, sta zopet v nemških rokah. — Pri Schirwindtu (na vzhodno-pruski meji jugozapadno od Kovna) so bili ruski ob-koljevalni poizkusi večkrat zaporedoma odbiti in Rusi
krvavo poraženi. V teh bojih so Rusi izgubili 3000 ujetnikov, 26 topov in 12 strojnih pušk. — Bodi tu omenjeno, da je general Hindenburg premeščen za poveljnika nemško-avstrijskih čet na gališki meji, poveljstvo nad vzhodnopruskimi armadami pa je prevzel general Morgen.
Na nemško-francosko-belgijskem bojišču so Nemci dosegli izredno važen uspeh: 9. oktobra so po komaj 12 dnevnem obleganju zavzeli Antvverpen, ki je bil druga najmočnejša trdnjava na svetu. Poleg junaštva čet in izvrstnega vodstva so tu v prvi vrsti zmagali nemški 42 cm in avstrijski motorni 301/t cm topovi, pred katerimi je tudi najmočnejša trdnjava kakor borna koča iz vrbja in ila. Antvverpenska posadka, v kateri je bilo tudi veliko Angležev, je pred padcem trdnjave udrla v smeri proti Gentu, kakih 20.000 belgijskih in 2000 angleških vojakov se je zateklo na Nizozemsko, kjer so jih razorožili, 4000—5000 mož so pa v trdnjavi zajeli Nemci. Nemci so v Antwerpnu napravili nešteto milijonov vreden plen: 500 topov, ogromne zalogo municije, živil, sanitetnega materijala, * motornih in železniških voz, 4 milijone kilogramov žita,
za 10 milijonov volne itd., itd. Razen tega so osvobodili 34 nemških parnikov, katere so Belgijci pridržali ob izbruhu vojne in od katerih je le par poškodovanih, oziroma potopljenih. Z eno besedo: padec Antwerpna je za Nemce izredno velih uspeh, a to ne samo in tudi ne v prvi vrsti radi plena, marveč zato, ker bodo lahko sedaj svoje belgijske čete — kakih 200.000 mož
—	poslali na Francosko. Te čete znsledujejo sedaj ostanke belgijsko-angleške antwerpenske posadke, ki beži od Genta proti zapadu k morju. Ko opravijo s temi žalostnimi ostanki belgijskih brambnih sil, se bodo nemške Čete nedvomno združile z nemškim desnim krilom na Francoskem, ki sega sedaj do trdnjave Lille, katero so Nemci zavzeli in ujeli pri tem 4500 Francozov. Odločitve tod še vedno ni; hudi boji se vrše te dni
na črti Lille—Arras—Albert—Roye. — Tudi krog Reimsa (nemško središče) se zopet vrše ljuti boji ter je reimška katedrala, ob kateri so Francozi postavil* svoje baterije, zopet v nevarnosti. — V argonskein gozdovju se Francozi naravnost besno bore; napravil* so si obsežne rove in utrdbe ter streljajo na Nemce tudi z dreves. Kljub temu Nemci napredujejo. — Krog Verduna se tudi vrše hudi boji; Nemci so odbil} francoske napade pri St. Mihielu. Etain je slejkoprej v nemških rokah.
V Vzhodnem morju so 11. oktobra nemški pod' morski čolni potopili veliko rusko križarko „Palado i ki je imela 568 mož posadke. Ko je nemški torped0 zadel „Palado“, je nastala eksplozija, nakar se je ladja navpično pogreznila v morje z vsem moštvom.
Vojna v kolonijah. Japonci so zasedli Karolinsk* otok Jap.
Belgijska vlada se je preselila v Havre na Fra»' coskem.
V Avstro-Ogrski so poklicani k naboru vsi od letft 1878. do leta 1890. rojeni moški, ki na prejšnjih *ia' borih niso bili potrjeni.
rm7///s,
Indijski bojni tovariši Francozov. Azijske pomožne čete na Francoskem
Kam naj se vpraša po pogrešanih vojakih.
Poizvedovalni biro „Rčlečega križa“.
Začetkom izbruha vojne se je ustanovil na Dunaju v VI. okraju, Dreihufeisengasse 4, (Kriegsschule) in v Budimpešti IV., Vaczi utcza 38, poizvedovalni biro, v svrho, da domači izvedo nahajališče ranjenih ali bolnih vojakov. Dunajski biro je tekom petih tednov odgovoril 180.000 pismenim in 12.000 tozadevnim te-jegrafičnim vprašanjem, pa tudi mnogim drugim poizvedovanjem.
Najprej ponavljamo z ozirom na naraščajoče število vprašanj prošnjo, ondi le pismeno ali telegrafično (s plačanim odgovorom) povpraševati, ker je vsako ustno (telefonično) vprašanje motenje dela, obenem izguba časa v škodo onim, ki se naši prošnji uklonijo ali niso v stanu ustno vprašati. Za pismeno vprašanje so najprikladnejše poizvedovalne karte Rdečega križa (dvojne dopisnice s polovično poštnino). Zgoraj navedene številke pričajo o množini dela, ki ga je mogoče izvršiti le, ako obrat v miru deluje. V orijentiranje navedemo, da temelje odgovori na ^poročila vseh (ne samo vojaških) sanitetnih zavodov, v katerih se nahajajo ranjeni ali bolni vojaki, ki prihajajo na skupni centralni izkazovalni biro (VIII. MariahilferstraCe, Stifts-kaserne) na Dunaju in od tega na oba poizvedovalna biroja na Dunaju in v Budimpešti, in sicer razločujemo dve vrsti poročil: a) poročila iz bojišča (t, j. od etapne črte naprej), b) poročila iz ozadja (t. j. od etapno 'črte nazaj.) Če uvažujemo, da se oskrbi po boju najprej ranjence in se šele nato misli na sporočilo ln da je zadnje zaradi ločitve od armade, menjave vojne pošte itd., itd. izpostavljeno zadržkom in motenju, je umljivo, da postane občinstvo radi dolgega časa, ki ga potrebuje prireditev poročil za priobčenje, ne-8trpno; sicer pa so tudi slučaji, da poveljniki sami poročajo svojcem ranjencev in tako pridejo poročila ®a domače preje, kakor od poizvedovalnega urada, ^ odgovarja le na podlagi avtentičnih poročil. Ugodnejše ]e za odgovore o onih bolnikih, ki so oboleli za etapno čl'to, v ozadju, ako bolnice, ki so jih sprejele, takoj Naznanijo prihod. Ne sme ostati neomenjeno, da skrbeči Svojci v veliki množini povprašujejo ne samo po bolnih, ampak tudi po nahajališču zdravih vojakov — takih vprašanj je dnevno do 10.000 — in se navadno na ne odgovarja. Poraba štampilje z besedami „Bisher keine Nachricht eingelangt11 je pri neinformiranih pomočila mnenje, da površno izvršujemo posel, kar naj
1.0 sedaj v toliko razjasnjeno, da se v teh, morda Nekoliko trdo donečih besedah nahaja tolažba za vprašalca, ker vsaj lahko upa, da se onemu, po katerem vprašuje in o njem dosedaj ni poročila, še nič ni
Pripetilo.
Najzanesljivejša in najboljša poročila bi bila, če 1 ranjenci takoj, ko dospd v kako bolnico, sami ali 8 Posredovanjem koga drugega (kar je Rdeči križ že Posredoval) pisali domačim o svojem nahajališču.
Oba urada na Dunaju in v Budimpešti se gotovo Najodkritosrčnejše prizadevata, oddati hitre in pravilne ^“govore, toda vojni čas stavi tudi najboljšim priza-revanjem ovire, ki se jih premaga le s potrpežljivostjo
1.1 zaupanjem prizadetih.
Končno navajamo še nekaj naslovov od zavodov v11 njihove naloge, kar je potrebno, da se bodo vpraša naslovila na pravi kraj:
Gemeinsames Zentralnachweise-Biiro, Dunaj VII, MariahilferstraCe 22 (Stiftškaserne), nabira poročila iz vseh bolnic o ranjenih in bolnih vojakih in jih oddaja poizvedovalnima uradoma na Dunaju in v Budimpešti (glej naslove gori).
Kriegsgefangenen-Biiro vom Roten Kreuze, Dunaj I., Landskrongasse 1, si prizadeva s posredovanjem mednarodnih odborov poizvedeti o nahajališču in stanju vojnih vjetnikov in posreduje denarne in druge po-šiljatve.
Bahnlioflabedienst vom Roten Kreuze, Dunaj I., Landskrongasse 1. (Namen pove naslov.)
Auskunftsstelle des k. u. k. Kriegsministeriums, Dunaj I., BiberstraCe 11, podaja o vojaških zadevah oficirjem in vojaškim uradnikom vse vojske, kakor tudi vdovam in sirotam, pa tudi o osebnih in gospodarskih zadevah poročila in svete.
Kriegsfiirsorge-Amt des k. u. k. Kriegsministeriums, Dunaj IX., Berggasse 16, se bavi z nabiranjem denar .ih darov za vojake na bojnem polju in za vdove in sirote padlih, dalje tudi z drugimi darovi za vojake v boju in s posredovanjem, da pridejo na namenjeni kraj.
Tedenske novice.
(Vodja finačnoga ministrstva) sekcijski šef Avgust baron Engel, je imenovan za finančnega ministra.
(Popusti na pridobninskem davku, Če jo obrat vsled vojne moten.) Ravnokar izišla cesarska naredba obsega važne določbe glede popusta na pridobninskem davku, če je industrijalni ali obrtni obrat vsled vojne moten. Obrati, ki so bili vsled vojne neposredno ali posredno prizadeti, bodo vživali delni popust na pridobninskem davku po velikosti motenja obrata, če so morali ustaviti obrat popolnoma, tudi za četrt leta popoln popust. Odločala o popustu ne bo davčna oblast sama, marveč skupno s posebno komisijo, ki bo sestavljena iz 3 avtonomnih funkcionarjev in predsednika pristojne pridobninske komisije. Kot druga instanca bo fungirala deželna komisija.
(Brezplačna vožnja na železnica h.) Z razglasom politične oblasti so v letih 1878. do vštevši 1890. rojeni črnovojniški dolžnosti podvrženi moški poklicani na črnovojniško službo z orožjem. Te osebe se vozijo od svojega bivališča na kraj asentiranja in nazaj ter, ako so bili za črnovojniško službo, potrjeni, od svojega bivališča na kraj službenega vstopa na podlagi črnovojniškega izkaznega lista, brezplačno, toda samo tedaj, če dajo črnovojniško izkaznico pred vsako vožnjo pri blagajni potrditi. Kdor ne bo imel tako potrjene izkaznice, bo moral plačati celo vožnjo kakor civilne osebe.
(Poštna zveza z ujetniki na Francoskem.) Poštne pošiljatve na Francoskem interniranim avstroogrskim državljanom glasom poročila švicarske poštne uprave niso dopustne.
(Pokojnina vdov in sirot za padlimi vojaki.) Če umrje mož naravnost na bojišču ali pa tekom enega leta za ranami, ki jih je dobil v vojski, dobi žena padlega moža sledečo letno pokojnino: žena kadeta 450 K, narednika 270 K, korporala 180 K, frajtarja 144 K, infanterista 108 K. Če pa umrje mož vsled bolezni ali epidemije, ki jo je nalezel na bojišču, dobi žena kadeta letnih 300 K, narednika 240, oziroma 180 K, četovodje 144, korporala 120, fraj-
tarja 96, infanterista 72 K. Otroci dobe: dečki do 16., deklice do 14. leta, vsak vsako leto po 48 K prispevka za vzgojo. Vendar je ta pokojnina tako omejena, da ne sme pokojnina vdove in otrok presegati vsote 540 K.
(Nova akcija urada za vojno preskrbo.) Eden najtežjih problemov, ki jih je vojna sprožila, je podpiranje vojakov na bojiščih in preskrba tistih, ki so vsled smrti rediteljev postali vdove in sirote. K temu pripomore lahko vsakdo, če podpira novo akcijo urada za vojno preskrbo. Funkcijonarji tega urada so namreč pridobili mnogo tvrdk, bank ter industrijalcev, da na svoje pisemske papirje in računske formulare dajo natisniti v uradu za vojno preskrbo poseben kolek, ki velja 4 v, ali 10 vin. ali 1 K. Velike firme so dale tudi na svoje računske bloke natisniti te koleke. Taki ko-leki se tiskajo tudi na privatni pisemski papir in na vizitnice. Ta vojni kolek postane gotovo kmalu popularen. Kdor ga želi dobiti, naj se obrne na urad za vojno preskrbo (Kriegsfiirsorgeamt, Dunaj, Berggasse 16).
Razne stvari po svetu.
(P o d m a r š a 1 K u s m a n e k), poveljnik przemyslske trdnjave in posadke je bil za časa ministrstva barona Schonaicha voditelj predsedniške pisarne vojnega ministrstva. Cesar Franc Jožef mu je v priznanje junaške obrambe trdnjave proti veliki premoči in silnim naskokom sovražnika podelil red železne krone prvega reda z vojno dekoracijo.
(K bojem ob obrežju Severnega morja.) Na belgijskem ozemlju se vrše ljuti boji za prehod nemških čet na Francosko, ki prodirajo od Ostenda proti francoskim pristaniščem. V teh bojih sodeljujejo tudi angleške vojne ladje, ki jih pa je nemška težka artilerija že precej poškodovala, tako da so se morale večkrat umakniti in izginiti na visoko morje.
(Indijske pomožne čete na Fran c osk e m.) Naši „ viteški" nasprotniki iščejo vsepovsod za boj sposobne zaveznike ter so poleg Cuavov, Spahov, senegalskih strelcev in Japoncev spravili na bojišče tudi indijske čete. Tako se je nekaj tisoč teh ljudi, ki imajo polt čokoladne barve, izkrcalo v Marsilji na Francoskem. Prišli so tja pod vodstvom svojih knezov. Dosedaj pa še niso nikjer odločilno posegli v boj. Ti vojaki pa pred vsem niso vajeni našega evropskega podnebja, ki je precej drugače kakor vedno solnčna njihova domovina. Zato jih pa že sedaj silno muči mraz. Vrlim nemškim črnovojnikom se pač no bo treba bati teli zmrzlih rev.
(Kako daleč streljajo topovi?) V raznih nevojaških krogih se trdi, da streljajo novi nemški 42 centimeterski topovi 44 km daleč, torej na približno daljavo Ljubljana—Zidani most. Profesor praške univerze, znani fizik dr. KuČera, označuje to trditev za neutemeljeno. „Že s fizikalnega stališča je izključeno, da bi mogel kak projektil iz topa preleteti 44 km. Izstreljeni projektil popiše, kakor znano, parabolo. Ta parabola je tem daljša, t. j. projektil se tem počasneje približuje tlom, čim večja je prvotna sila, s katero je bil izstreljen, oziroma, čim večja je prvotna brzitia, s katero zapusti projektil topovsko cev. Da bi mogel preleteti 40.000 m = 40 km, bi morala znašati njegova začetna brzina vsaj 2000 m v sekundi. Največje tozadevne uspehe se je dosedaj doseglo pri Kruppovih topovih. Kruppov 15 centimetrski možnar strelja 9 kin
daleč, projektil je 41 kg težak in razvija začetno brzino 380 m v sekundi; havbica kalibra 28 cm, donese do 9900 m, projektil je 45 kg težak in ima začetno br/.ino 335 m. Specijalna 15 centimetrska ha\bica z 41 kg težkim projektilom in začetno brzino 6-10 m pa doseže 14.500 m. Projektil mora na svojem potu premagati znatni zračni odpor. Ta odpor narašča v kubičnem razmerju z brzino. Ako je torej brzina trikrat večja, je zračni odpor 27 krat močnejši. Poleg zračnega odpora pa ovirajo let projektila tudi prazni zračni prostori, ki se pojavljajo za letečim strelom in ki potrebujejo silno mnogo energije. Tudi zračne razmere, kakor tlak, vlažnost in temperatura, ter končno velikost, teža in oblika projektila, vplivajo na njegovo pot po zraku. Doseg projektila se da v glavnem povečati le s povečanjem prvotne brzine. Prvotna brzina pa je tem večja, čim močnejše ekspanzivne sile vplivajo na projektil in čim dalje vplivajo. Reče se lahko, da strelja top tembolj daleč, čim daljša je njegova cev. V tem oziru pa so dane gotove meje, ki jih ni mogoče prekoračiti, ravnotako kakor se da jakost in množina eksplozivnih snovi stopnjevati le do gotove točke, ker je trdnost in jakost cevi same tudi zelo omejena. Končno se odpor zraka in brzina strela izenačita in stopnjevanje brzine ne more več zmeniti, oziroma povečati daljave, katero preleti projektil. V zadnjih letih so iskali učenjaki druge metode za izstreljevanje projektilov. Profesor Birkeland je pred tremi leti predlagal konstruiranje elektromagnetičnega topa. Njegova ideja pa ni imela praktičnih uspehov in tudi elektro-magnetičen top bi ne premogel večjih daljav, kakor eksplozivni. Profesor Kučera sodi iz vsega tega, da se mnogo večje daljave, kakor jih prelete projektili že sedaj znanih topov, sploh ne dajo doseči. — Artile-ristični krogi sodijo, da tudi 42 centimetrski top ne more premagati večje daljave, kakor približno 14 km.
(Kurjeni bolniški vozovi na državnih železnicah.) Železniško ministrstvo je iz voz dunajske mestne in zvezne železnice sestavilo 12 bolniških vlakov s kurilnimi napravami. Vsak vlak sestoji iz 25 voz, in sicer je 11 sprednjih voz urejenih za ležeče ranjence, oziroma bolnike. Nato sledi voz s kurilnim kotlom in za njim vozovi s samimi sedeži. Vlak zaključuje voz z raznimi potrebščinami. Vlaki bodo sestavljeni iz enakih voz in bo na vsakem vlaku 90 ležišč in 240 sedežev, vsega torej 350 mest za ranjence. Vseh 12 vlakov bo moglo naenkrat prepeljati 4000 ranjencev. Ker posamni vlaki kljub prostornosti ne bodo presegali 300.000 kg teže, bodo lahko vozili po vseh državnih progah. Razen teh vlakov se bodo za ranjence uporabljali tudi pokriti tovorni vozovi z majhnimi železnimi pečmi, Jci bodo imeli to prednost, da se bodo lahko kurili tudi, ako se odpno.
(Sam si je skopal grob.) Pešcu nekega ogrskega polka je odtrgala granata nogo. Ležal je zapuščen v jarku Ko so se mu moči nekoliko vrnile si je začel sam — kopati grob. Čutil je, da se mu bliža konec in z motiko, ki je ležala poleg njega je kopal z naporom zadnjih svojih sil, lež6 in v stokajoč v velikih mukah mehko zemljo. Pii tem žalostnem delu ga je našel huzar, ki je prijezdil po bojišču. Hotel je siromaka odvesti na obvezišče — toda bilo je že prepozno. Vojak je umrl v svojem grobu. Zasuli so ga in m« iztesali priprosti leseni križ, ki označuje mesto, kjer jo hotel spati večno spanje sin ogrsko puste — sam.
Natisnila in založila: Tg. pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg v Ljubljani.	Odgovorni	urednik:	Ernst	Pobi.