KATOLIŠKI
L
LETO XLIV. - Štev. 30 (2204) - Četrtek, 23. julija 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE	GORIZIA
TASSA RISCOSSA	ITALY
SETTIMANALE • SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% • AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681/102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 • 28-01-1949
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:
RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 533177 - Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
Medvedja usluga partizanstvu
(Partizanskemu shodu na rob)
Ni še jasno, po kakšnem ključu je bil na partizanski shod, ki se je odvijal 11., 12. in 13. t.m. v Bazovici, povabljen Mitja Ribičič, in to celo kot slavnostni govornik. Ko se že toliko govori o napadih in blatenju spomina na osvobodilno gibanje, bi se morali izogniti temu, da se na shode vabi osebe, ki so se morale javiti pred skupščinsko komisijo za povojne pokole. Naši ljudje so se proti okupatorju borili iz domoljubja, idealizma, za to, da bi se uveljavile vrednote kot so narodnost, bratstvo, solidarnost, enakopravnost med ljudmi in med narodi, Mitja Ribičič pa po našemu mnenju ni predstavnik teh vrednot.
Veliko je ljudi, ki kratkomalo enačijo boj za svobodo s komunistično strahovlado ter mečejo vse v en koš, veliko pa je tudi takih, ki se trudijo, da bi idejo o pristnem odporu proti okupatorju ločili od komunistične revolucije. Ali se je slovenski človek proti nacifašiz-mu boril za to, da bi potem določena politična skupina prišla na oblast s tem, da se znebi svojih političnih nasprotnikov tako, kot se jih je potem v resnici znebila?
Eno je boj za svobodo, drugo pa izkoriščanje tega boja za dosego določenih političnih in strankarskih ciljev. Eno je boriti se za svobodo svojega naroda, drugo pa svoje idejne nasprotnike masovno pobiti pod pretvezo tega boja. Med drugo svetovno vojno je pri nas osvobodilni boj žal potekal istočasno s komunistično revolucijo, tako da je bilo težko ločevati med enim in drugim. K temu je seveda pripomogla tudi povojna glasna komunistična propaganda, ki je poveličevala to ali ono partizansko akcijo. Tako so tudi razni pokoli postali »junaška partizanska dejanja«, čeprav so o teh »podvigih« po vojni raje molčali ...
Dandanes mora vsak pošten človek priznati, da Kočevski Rog, Teharje in druga morišča niso pomenila zaslužene kazni za t.i. »narodne izdajalce«. Bili so kraji, kjer so pobili na tisoče resničnih, še bolj pa potencialnih nasprotnikov nastajajočega komunističnega režima. Z bojem naših ljudi za svobodo to nima zveze. Veliko je že takih, ki so to spoznali. Poleg vrnjenih domobrancev (koliko izmed njih je bilo resničnih vojnih zločincev?) so v raznih jamah končali tudi mnogi civilisti, cele družine. Komunistična oblast pa je vse to prikazala kot zasluženo kazen za izdajalce.
Kaže, da z vabljenjem osebnosti, kot je npr. Mitja Ribičič, na partizanske shode in razna srečanja bivših borcev, hoče nekdo še vedno mešati pristno idejo o boju za svobodo s komunističnimi grozodejstvi. Očitno je to v interesu tistega »nekoga«. Čistemu spominu na partizanstvo pa so take poteze le medvedja usluga ...
ni
Minister za Slovence po svetu ali propagandni minister?
Minister za Slovence po svetu v Drnovškovi vladi je dr. Janko Prunk. V Rodni grudi št. 7 ima in-terviu, v katerem našteva tri glavne naloge svoje službe:
1. Odnosi do zamejskih Slovencev ter zdomcev. 2. Vračanje naših ljudi, ki živijo na tujem. 3. Da med Slovenci zunaj Slovenije zavrem »grozljivo politično razslojevanje, ki se je tako razmahnilo med ljudmi, zlasti delitve na katoliške in nekato-liške Slovence, na »klerikalce« in »protiklerikalce«. To polarizacijo smo imeli na Slovenskem petdeset let in je rodila veliko nesrečo v drugi svetovni vojni. Sem izrazit nasprotnik take polarizacije. Danes v razvitih evropskih državah take polarizacije ni več, to je preprosto staromodno, tega se več ne počne. Zato so zame enako staromodni tisti, ki želijo zganjati klerikalizem, kakor tudi tisti, ki bi ga želeli na star, liberalen način izganjati. Obe skupini imata enak izvor.«
Gospoda ministra bi opozoriti, da so s pojmom »klerikalizem« prišli na dan v Sloveniji in s tem imenom označili ljudi, ki so politično drugače misleči kot njih nasprotniki. Pri nas v zamejstvu vsa leta po zadnji vojni
Mafija je spet udarila
ni bilo slišati o »klerikalcih« in »an-tiklerikalcih«. Bili smo sicer ločeni v dva in tudi več taborov oz. skupin, nismo pa govorili o »klerikalcih«. Bili smo politično in tudi ideološko na različnih stališčih, toda to je v demokratični družbi naravno in tudi nujno, saj kjer se vsi zbirajo pod istim klobukom, tam ni demokracije, tam je bolj ali manj prikrita diktatura.
G. minister, ali pod besedami »grozljivo politično razslojevanje« mislite na kulturno in politično razvejanost med zamejskimi Slovenci, ki je v Sloveniji po vojni niste dopustili, ker je pri vas vladalo »enoumje«? Ali bi radi to razvejanost odpravili, kakor je partija počela med vojno, ko je vse silila v OF? Če ste minister za Slovence po svetu, nas vzemite takšne, kot smo, in pomagajte nam, da ostanemo Slovenci in demokrati, politično in kulturno si bomo pa že sami utirali pot, kot smo si jo do sedaj. Po mojem skromnem mnenju Vaša naloga kot minister za Slovence po svetu vsekakor ni »zavirati grozljivo politično razsoloje-vanje«, ker niste propagandni minister.
K. Humar
Malo pred izvolitvijo novega predsednika republike je prišlo pred dobrim mesecem do usmrtitve sodnika Falconeja, ki se je odlikoval v boju proti mafiji na Siciliji. Nekateri so takrat pripomnili, da je bil prav zato hitro izvoljen na vrh države takratni komaj mesec dni predsednik poslanske zbornice Oscar Luigi Scal-faro. Če je to res, ne vemo. Gotovo je tisti mafijski zločin prispeval k skorajšnji izvolitvi državnega poglavarja, ki so jo-kot znano-strankarske igre zavlačevale.
Pred nekaj dnevi je Palermo postal spet prizorišče mafijskega maščevanja nad sodstvom. Padel je spet znan sodnik z močno protimafijsko podobo, Paolo Borsellino. Z njim je padlo še pet agentov policije, članov njegove telesne straže. Med njimi je tudi Tržačan Walter Cosina iz Milj. Tudi ta atentat kaže na izredno krutost mafijcev. Avto z bombo je ek-spodiral pred stanovanjem matere sodnika Borsellina, kamor je bil ta prav takrat namenjen. Prav gotovo je šlo za izredno natančno organiziran in iz daljave z radijskimi signali voden napad, podobno kot že v primeru Falcone. Izredno močno razstrelivo je povzročilo strahoten pokol, poleg petih žrtev so še številni ranjenci v poslopju samem, ki je tudi močno poškodovano. Eksplozijo so slišali kilometre daleč ... Že dejstvo, da so zločinci točno vedeli za natančno uro in minuto Borsellino-vega prihoda na kraj atentata, je vse prej kot slučaj.
Nedeljski atentat je sprožil val ostrih reakcij in negodovanja po celi državi, posebej pa na Siciliji. Sodni organi in policija sama so izredno kritično nastopili proti svojim nadre-
Ameriški demokrati imajo kandidata
Pred kratkim se je v New Yorku zaključila konvencija demokratske stranke za izbiro predsedniškega in podpredsedniškega kandidata za novembrske volitve. Medtem ko je za republikance že gotov kandidat sedanji predsednik Bush (republikanska konvencija bo šele avgusta), pa med demokrati ni bilo do konca neke nove izbire. Demokrati so že dolgo izven Bele hiše, zadnji njih predsednik je bil Jimmy Carter. Doba velikih osebnosti demokratske stranke je mimo. To so bili nekoč Roosevelt, Truman, Kennedy, Johnson.
Konvencija je na koncu izvolila predsedniško dvojico. To sestavljata guverner države Arkansas Clinton in senator Gore - prvi kot predsednik, drugi kot podpredsedniški kandidat. Clinton je v svojem umestitve-nem govoru zagovarjal predsvem ameriško moč in tradicije, bolj malo je omenjal zunanjo politiko. Zanimivo je še to, da prihajata oba kandidata z Juga, kar je proti tradiciji, ki nekako neuradno določa, da je eden od obeh z različnega področja države.
jenim oz. politični oblasti, ki da ni naredila vsega za preprečitev podobnih dejanj. To sta sama že istega dne morala ugotoviti ministra Mancino in Ando, posebej pa še šef policije Parisi, ki so prihiteli iz Rima v Palermo. Podobne močne reakcije so se pokazale tudi na pogrebu žrtev. Bor-sellinova družina je sploh sklenila, da priredi čisto zaseben pogreb, na katerem naj bi bil od oblasti prisoten le predsednik republike.
Vidi se, da je organiziran kriminal še vedno na pohodu. Vlada je takoj zatem sprejela nekatere nove zakonske ukrepe za zatrtje mafije. Vojska je poslala na Sicilijo močne oddelke, ki naj s svojo prisotnostjo preprečijo nadaljne poskuse te nevarne zločinske mreže. Sindikati so priredili vrsto akcij na vsedržavni ravni. Cerkev poziva k miru za zatrtje tega na žalost tradicionalnega kriminala na jugu države, od palermskega kard. Pappalarda do papeža samega. - Bo vse to kaj pomagalo? Bodočnost sama bo lahko na to odgovorila.
PAPEŽ OKREVA
V rimski polikliniki Gemelli je bila konec prejšnjega tedna izvedena napovedana operacija papeža Janeza Pavla II. Šlo je za kirurški poseg v trebušni votlini, ki je kot izgleda v celoti uspel. Ves svet se je v teh dneh močno zanimal in molil za zdravje svetega očeta. V bolnico so prihajala številna voščila s strani raznih državnih poglavarjev (med njimi slovenski predsednik Kučan, italijanski predsednik Scalfaro in celo libijski voditelj Gadafi). V prihodnjih dneh bo verjetno papež že lahko zapustil rimsko kliniko in se bo nato verjetno podal v letno rezidenco Castel Gandol-fo za daljši počitek.
Papeževa bolezen je razumljivo vznemirila svetovno javnost, saj je tudi v tem primeru prvi papež, ki se je zatekel v bolnico. Prejšnji papeži so se vsi zdravili kar v Vatikanu.
Padel je volilni zakon
Pred parlamentarno komisijo za raziskavo povojnih pobojev so bili prejšnji teden zaslišani trije nekdanji uslužbenci Ozne. Eden najožjih Mačkovih pomočnikov, Albert Svetina-Erno, je bil edini pripravljen z dejstvi spregovoriti o pobojih. O Mačku je dejal, da »je bil strahopetec in manijak«. Opisal je več primerov prekopa grobišč, ko je zaradi trupel prišlo do onesnaženja vodnih virov, pa tudi zakrivanje sledov pobojev v fojbah na Krasu. Po njegovih besedah naj bi bil komandant likvidatorske enote v Rogu Anton Zgonc-Vasja, drugi zaslišanec, ki pa je vsakršno povezavo zavrnil.
Sicer pa je bila v središču pozornosti minuli teden Ruplova izjava ob obisku britanskega zunanjega ministra Hurda v Ljubljani. Rupel je na tiskovni konferenci namreč dejal, da je vojna v BiH »spopad dveh držav na ozemlju tretje«. Samo ugibamo lahko, zakaj je zunanji minister tvegal takšno izjavo, ki je nato izzvala zahtevo za pojasnilo s strani hrvaškega premiera Greguriča. Poleg diplomatske nespretnosti — zaradi katere je Demos že sprožil ugotavljanje ministrove odgovornosti — in opozorila Hrvaški ob njenem vpletanju v bosansko krizo obstajata še vsaj dve možni razlagi. Prva je, da se je Rupel pred Britanci poskušal nekako distancirati od YU krize in se približati tradicionalnemu britanskemu stališču porazdeljene krivde. Po drugi strani pa bi lahko šlo tudi za odgovor Hrvaški na incident s slovenskima ribiškima ladjama, do katerega je prišlo le dva dni pred tem. Tedaj je namreč hrvaška pomorska straža zajela dve Delamarisovi ladji, ki naj bi lovili v hrvaških vodah. Po izjavi kapitana naj bi ribarili v mednarodnih vodah, toda bistvo spora ostaja
v nedefinirani morski meji med državama. Za nameček Slovenija sploh nima dostopa do mednarodnih voda. Edina določena meja na morju je meja med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo in poteka pod kotom, ki Sloveniji zapira izhod iz njenih ozemeljskih voda. Morski incidenti, zapleti s carino in postavljanje pred dejstva z vlaki beguncev na slovenski meji so odnose med obema državama že močno načeli, kar pa v Zagrebu še nekako prikrivajo. Zunanji minister Rupel je napovedal, da bo potreba nanovo opredeliti politiko do Hrvaške, češ, da se ta ne obnaša po evropskih normah.
Slabo se je končalo tudi v parlamentu, kjer nobeden izmed treh zborov ni zbral potrebne 2/3 večine za sprejem zakona o volitvah v Državni zbor ( poslansko zbornico). Povod za to je bilo (pri opoziciji) dejstvo, da večina ni podprla sprejetja amandmaja k zakonu, po katerem bi slovenski državljani po svetu lahko volili preko diplomatskih predstavništev ali po pošti. Vendar vzroki tičijo še globlje, saj tudi mnogo poslancev vladajoče koalicije ni (bi-(se nadaljuje na 2. strani)
V tej številki dobite:
Begunci v naši deželi
Molitev in delo za cerkveno edinost
II. Draga mladih
Srebrnomašnik Ambroš Kodelja
Slavje na Vejni
Čas novih in okletnih maš
SSk za zajamčeno zastopstvo
Slovenska skupnost se bo še naprej borila za dejansko uresničitev načela, da imamo narodne manjšine pravico do zajamčenega zastopstva v vseh izvoljenih telesih - od parlamenta preko deželnega sveta do krajevnih uprav. Razprava v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine o spremembi deželnega volilnega zakona je žal pokazala, da med italijanskimi političnimi silami še ni posluha za to načelo, ki pa se jim zdi samoumevno, kar zadeva Italijane v Sloveniji in Hrvaški ter nekatere druge manjšine po Evropi. Na dnevnem redu deželnega sveta ostaja predlog SSk o spremembi deželnega statuta Furlanije-Julijske krajine, da bi se deželi izrecno priznala pristojnost za zaščito manjšine na področju volilne zakonodaje, če je to že potrebno pojasniti. Poleg tega se na vsedržavni ravni napovedujejo volilne reforme, pri katerih bo treba uveljavljati načelo zajamčenega zastopstva manjšin.
Zakon, ki ga je izglasoval deželni svet 16. julija po dolgi in burni razpravi, nikakor ne zadovoljuje Slovenske skupnosti, pa čeprav je bil storjen pomemben korak nazaj v primerjavi z besedilom, ki ga je pred časom odobrila pristojna deželna svetovalska komisija. Uvedena je bila možnost povezav med strankami, kar bi lahko tudi Slovenski skupnosti omogočilo, da sodeluje pri volitvah vsaj z možnostjo ohranitve mandata, ki bi bil po starem besedilu, ki je le uvajalo nove »pragove«, vnaprej odpisan. Žal so bili zavrnjeni ali celo izločeni iz razprave popravki, ki bi bolj upoštevali stvarnost strank, ki samostojno delujejo na narodnostni in nadideološki podlagi.
Slovenska skupnost se zahvaljuje vsem, ki so podprli prizadevanja za ohranitev samostojne slovenske stranke v deželnem svetu, pa naj gre za manjšine v Italiji, ki so preko Union Valdotaine in Siidtiroler
v
Konec Češkoslovaške
Kot že znano, je prišlo do dokončne razpustitve nekdanje Češkoslovaške federacije, to je države, ki je nastala po prvi svetovni vojni (kot Jugoslavija) oz. po razpadu Avstro-Ogrske monarhije. Slovaški parlament je namreč izglasoval neodvisnost republike, s čimer je kar sama po sebi skupna država razpadla. Dosedanji zvezni predsednik Vaclav Havel je zato podal ostavko, saj bi itak ne imel komu več predsedovati. Države namreč ni več (tudi Gorbačov se je podobno poslovil...). Havel je v zaključnem govoru državljanom dejal, da se noče upirati zgodovinskemu razvoju, čeprav sam meni, da bi bilo bolje ohraniti skupno Češkoslovaško. Kako miren, skoraj idiličen razpust neke zvezne države, zlasti če pomislimo na dramatične dogodke v nekdanji Jugoslaviji!
S tem je tudi padla država nekdanjih zgodovinskih voditeljev, kot sta bila zlasti prva dva predsednika To-maš Masaryk in Edvard Beneš. Država, ki je zlasti v obdobju med obema vojnama do Hitlerjevega napada veljala za eno najbolj razvitih slovanskih držav pa tudi sploh držav na področju Srednje Evrope. Praga in Bratislava bosta sedaj ločeni, prva industrijsko razvita in še bogata, druga pa kmetijsko obarvana. Obe pa bosta verjetno težili k evropski integraciji in razvoju. Ne pozabimo, da ima Češkoslovaška (še kot skupna država) že svoj sedež v Evropskem svetu v Strasbourgu.
Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar
Volkspartei izkazovale dejavno solidarnost, za organizacije in stranke koroških Slovencev in rojakov v matični domovini, za oblasti v Republiki Sloveniji in številne druge prijatelje ter sredstva množičnega obveščanja, ali pa za svetovalsko skupino Krščanske demokracije, ki je vztrajala vsaj pri možnosti povezovanja med strankami, in za slovenska deželna svetovalca Demokratične stranke levice Budina in Ivana Bratino, katerih glas, proti sklepu lastne stranke, se je izkazal odločujočega pomena.
Prizadevanja za zajamčeno zastopstvo pa po prepričanju Slovenske skupnosti zdaj ne smejo popustiti na krajevni, državni in meddržavni ravni!
Za SSk se odpira težavno obdobje, saj nosi v sebi mehanizem povezovanj med strankami nevarnost pogojevanja. Stranka jasno poudarja, da bo izredno ljubosumno varovala svojo popolno samostojnost. Kot je Južnotirolska ljudska stranka sicer za evropske volitve povezana z vsedržavno stranko, a je v narodnostnih in drugih zadevah brezkompromisna, bo tudi SSk presojala morebitne možnosti povezav samostojno in z ozirom na manjšinske interese.
Kdor pokaže luč resnice, prežene iz človeškega srca temo zmot.
Sv. Kromacij Oglejski
Padel je Volilni zakon
(nadaljevanje s I. str.)
lo) zadovoljnih z nepreglednim volilnim zakonom. Po mnenju predsednika krščanskih demokratov Peterleta, ki se je prav v teh dneh vrnil z obiska v Kanadi, Ameriki in Argentini, pa še vedno obstajajo možnosti, da bo volilni zakon sprejet še avgusta.
Stavkajoči na slovenskih železnicah, ki prejšnji teden niso prejeli plač v predpisanem času, so prekinili stavko potem, ko so od vlade dobili zagotovilo, da bodo plače dobili v nekaj dneh. Ob tem je bilo tudi precej nejevolje, saj so plače pri železnici visoko nad državnim povprečjem. Težje bo s kmeti. Kmetijski minister Protner je po pogajanjih s kmeti izjavil, da je bil dosežen kompromis in da je pod težo njihovih argumentov pristal na novo odkupno ceno pšenice po 20 tolarjev za kg. Takoj za tem pa je iz Drnovškovega kabineta prišlo obvestilo, da vlada povišanja ne sprejema in da ostaja odkupna cena 18 tolarjev. Minister Protner je dal vedeti, da utegne zaradi tega tudi odstopiti.
Leon Marc
McKenzie zapušča Sarajevo
V spornih Ruplovih besedah je vsekakor tudi nekaj resnice. Poročevalci iz Bosne odkrito pišejo, da sta si srbska in hrvaška diplomacija BiH že razdelili, v podkrepitev pa navajajo dejstvo, da so se hrvaške enote umaknile iz Posavine in tako srbski strani omogočile oblikovanje koridorja med (srbsko) vzhodno Bosno in srbskimi kraji na zahodu. Hrvatom naj bi pripadel ozek pas okrog Bosanskega Broda in seveda Hercegovina, kar naj bi hrvaški izseljenci terjali v zameno za finančno podporo Tudjmanu na volitvah. Dejstvo je, da je hrvaški predsednik v volilni kampanji res obljubil, da bodo hrvaške enote vkorakale v Knin. Ta naj bi prišel v roke Hrvatom v zameno za Posavino. V tej trgovini naj bi Muslimanom ostalo le zgodovinsko jedro bosanske država v trikotniku Jajce-Tuzla-Visoko in pa področje okrog Bihača, toda v Hercegovini že poslujejo s hrvaškimi dinarji.
Alija Izetbegovič ostaja ob tem nemočen. Premirje, ki je bilo prejšnji teden sklenjeno v Londonu pod Car-ringtonovim vodstvom, v nedeljo ni moglo niti začeti veljati. Še več, po daljšem času so zaradi hudih bojev morali zapreti celo sarajevsko letališče, kamor sicer še vedno prihaja pomoč. Pred tem je mesto v svojem »ameriškem« slogu obiskal tudi novi jugoslovanski premier Panič, o katerem pravijo, da ni zaščitnik srbskih interesov v ZDA, kot so si v Beogradu želeli, ampak glasnik ameriške politike v Srbiji. Vendar Panič, ki očitno ne pozna ali noče poznati realnosti v BiH, v Sarajevu ni prišel dlje od praznega širokoustenja o tem, da bodo še isti dan Unprofor-ju izročeni po en hrvaški, muslimanski in srbski tank, na koncu pa je še dejal, da je sedaj vse odvisno od Izetbego-viča. Kontroverzni premier se je sedaj namenil še v ZDA in ZN, kjer naj bi o svojih miroljubnih namenih še naprej prepričeval Galija. Evropska skupnost pa je po nesojenem premirju pozvala k izključitvi ZRJ iz vseh mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi. Medtem ko se le-ti ne morejo zediniti o nadaljnjih ukrepih, je iz Sarajeva prišla še vest, da bo kanadski general McKenzie mesto zapustil in se s svojim bataljonom vrnil na Hrvaško.
Leon Marc
ALJAŽEV KLUB SPOROČA
Spored svetih maš v gorskih krajih
v poletnem času 1992
Kraji, kjer je redno nedeljsko bogoslužje
Tamar ob 15; Vrata ob 16; Kofce ob 11.30; Blejski otok ob 11.30; Bohinj - Sv. Janez ob 8.30; Sv. Duh ob 10; Stara Fužina ob 19; Trenta ob 8.30; Soča ob 10; Log pod Mangartom ob 10; Drežnica pod Krnom ob 10; Kamniška bistrica ob 17; Velika planina ob 14 (5.8. ob 11); Logarska dolina ob 16; Uršlja gora ob 11; Sv. Višarje ob 10., 11.> 12., 15.
Kraji, kjer je bogoslužje občasno:
Kredarica 19.8. ob 11; Krvavec 16.8. začetek in konec paše - ob 15.; Nanos 7.6., 28.6., 19.7., 23.8., 6.9.,
13.9., ob 11.; Martuljek (Finžgarje-va kapela) 5.8. ob 10.; Peca (Mežica) Sv. Ciril in Metod 4.7. ob 11.; Areh na Pohorju - binkoštni ponedeljek -
13.6., 16.8. ob 11.; Pungrat na Pohorju, 26.7., 30.8., 27.9., ob 15.; Komen pod Raduho, 5.7. in 16.8. ob 12.; Loka pod Raduho - Veliki in Mali Šmaren ob 15.; Molička planina pod Ojstrico 5.7., 16.8., 14.9. ob 15.
DUHOVNA MISEL ZA 17. NAVADNO NEDELJO
- O Bog,
vate zaupamo in ti nas varuješ, brez tebe ni nič trdno, nič sveto. Naj ne iščemo sreče le v minljivih dobrinah, ampak sredi tega sveta pod tvojim vodstvom tako živimo, da dosežemo to, kar večno ostane ...
Človek potrebuje za življenje na tem svetu določene dobrine. Potrebuje predvsem zdravje. Te dobrine ne moremo kupiti z nobenim denarjem. Potrebuje tudi drugih stvari: hrano, pijačo, obleko, stanovanje, delo, šolo in prosti čas. Potrebuje prijatelje. Vse to si mora človek poskrbeti.
S krstom postanemo ljudje kristjani. Zato potrebujemo tudi nekatere duhovne dobrine. Te sprejemamo po zakramentih in molitvi. Kristjan mora biti vedno pozoren, da poleg skrbi za zemeljske dobrine vključi v svoje vsakdanje življenje tudi skrb za duhovne dobrine.
Samo tako smemo upati, da bomo dosegli to, kar večno ostane-življenje pri Bogu v nebesih.
MILAN NEMAC
Zadnja fatimskih vidcev
V samostanu na Portugalskem še vedno živi sestra Lucija, zadnja treh otrok, ki se jim je prikazala Marija v Fatimi. Na sliki je s. Lucija v družbi s p. Werenfriedom in kardinalom Korecem letos v maju.
Nadškof Nogara ne da miru
Videmska občina se je odločila, da kako ulico poimenuje po nadškofu Nogari, ki je vodil videmsko nadškofijo veliko let. Ob tej nameri se je sprožila polemika, eni so za to, da dobi Videm ulico »Arcivescovo Giuseppe Nogara«, drugi so izrazito proti temu. Zagovorniki poudarjajo pastoralno skrb nadškofa za nadškofijo, zlasti še njegovo skrb med vojno za italijanske vojake v nemškem ujetništvu, njegova posredovanja pri nemških oblasteh v korist premnogih itd. Nasprotniki pa dokazujejo, da ja nadškof Nogara bil izrazit zagovornik fašističnega režima. V potrditev teh obtožb navajajo Nogarove govore, npr. leta 1942: Naša Domovina se bori za zmago krščanske in rimske civilizacije ...Bog vojnih čet podpira srca in vodi roke naših bojevnikov ...«
Tem kritikom bi se lahko pridružili beneški duhovniki in verniki, saj je nadškof Nogara podprl režimske zahteve, da se odpravi slovenščina v cerkvi v beneških vaseh. Za civilne prebivalstvo med vojno in po njej, toda napravil je tudi veliko napak v duhu svojega časa in vatikanske politike. Slovenci ga res ne moremo imeti v lepem spominu, k temu priča tudi povest Kaplan Martin Čedermac.
Pleterska zbirka starih mojstrov
Nekdanji mogočni cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki je z obnovljeno slikarsko zbirko iz Ple-terij pred kratkim spet opozoril nase. Za obogatitev kostanjeviške kulture, saj je znano, da samostana že davno ni več, je poskrbela obnovljena zbirka 42 oljnih slik znamenitih francoskih in flamskih mojstrov, zvečine iz 17. in 18. stoletja, ki jih
je slovenski javnosti podarila Kartuzija Pleterje. Med umenitniškimi dragocenostmi pleterskega samostana (relikviarij sv. Janeza Krstnika in izjemno bogata knjižnica-slovenski narodni ponos, baročne lesene stenske obloge itd.), so bila dolga leta varno shranjena tudi dela nekaterih velikih evropskih slikarjev.
Vse to je prišlo v Pleterje iz francoske kartuzije Bosserville, ki so jo morali menihi sv. Bruna zapustiti 1792. leta. V samostanu je bilo čez osemdeset dragocenih oljnih slik. Posebne pozornosti so vredni Kristusovi apostoli, strokovnjaki pa menijo, da so tudi mnoge druge slike delo sodobnikov Rubensa, Van Dyka in drugih velikih mojstrov.
Že pokojni prior Kartuzije Pleterje p. Janez Drolc si je prizadeval, da bi bil del bogate zbirke francoskih in flamskih mojstrov dostopen javnosti. Potem ko so prvih štirideset slik razstavili leta 1977, je zdaj v Kostanjevici končno na ogled celotna zbirka, ki bo prav gotovo pritegnila pozornost domačih in tujih obiskovalcev starodavne cisterce ob Krki.
iv
Begunci v naši deželi
Reka beguncev iz BiH raste iz dneva v dan. Hrvaška in Slovenija sta izjavili, da jih ne moreta več sprejemati, zato sta zaprli meje za nove begunce. Tako seje zgodilo, da so štirje vlaki beguncev čakali na meji med Hrvaško in Slovenijo. Končno so se zganili na Dunaju zbrani politiki heksagonale in dali dovoljenje, da del beguncev lahko začasno pride tudi v Italijo. Tako je v nedeljo 19. jul. pristal na openski železniški postaji vlak s skoro 600 begunci. Te so odpremili dalje, nekaj v Jeso-lo in Bibione, nekaj v Pieve di Ca-dore. Začasno so našli zatočišče tudi na goriškem letališču, kjer so že več mesecev postavljeni šotori za prvo silo, a le za prvo silo, dokler jim ne dobijo boljše namestitve.
Italijanska skavtska organizacija je sklenila, da bodo njeni člani priskočili na pomoč beguncem na Hrvaškem in v Sloveniji. Posamezne skupine iz cele Italije bodo bivale v raznih zbirnih begunskih taboriščih in nudile svojo asistenco zlasti otrokom in mladini.
Olimpijske igre v Barceloni
Od 25. julija do 10. avgusta bodo v Barceloni na Španskem XXV. poletne olimpijske igre. Udeležila se jih bo tudi slovenska olimpijska reprezentanca.
O posebnih pravicah in ugodnostih Slovencev brez državljanstva
Poleg zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki naj vrne državljanstvo vsem Slovencem brez razlike in ne glede na opredeljenost med II. svetovno vojno, je oblikovanje zakona o posebnih pravicah in ugodnostih Slovencev brez državljanstva Republike Slovenije druga velika naloga samostojne osamosvojene države Slovenije. Tudi v tej točki je Svetovni slovenski kongres eden od temeljnih akterjev, ki deluje v smislu celovitnega slovenstva. Da bi vsi Slovenci postali en sam organizem od matice do zamejstva pa do izsel-jeništva, se je žal pokazalo kot zahtevnejši cilj - če seveda upoštevamo padec izključujočega komunizma in pa novo demokracijo, ki bi lahko temeljne stvari reševala hitreje.
Ustava Republike Slovenije v 5.členu določa, da lahko Slovenci brez slovenskega državljanstva uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti, katerih vrsto in obseg naj uredi poseben zakon. Zadeva se prvenstveno tiče zamejstva in pa vseh tistih držav, ki ne dopuščajo dvojnega državljanstva. Gre torej za status »Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije«, ki sicer ne daje volilne pravice, omogoča pa celo vrsto drugih pravic in ugodnosti. Svetovni slovenski kongres se obrača na slovensko vlado, naj čimprej pripravi osnutek zakona, katerega izhodišča je pripravil že prejšnji minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular. Slovenci s tem posebnim statusom bi imeli v Sloveniji pred drugimi tujci prednost pri zaposlovanju, štipendiranju, nakupu delnic, pridobivanju stvarnih pravic na nepremičninah, pri stalnem bivanju. Dalje bi jim status omogočal ugodnejše cene izdelkov in storitev, ugodnejše cene v hotelih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in informacijskih zavodih. Slovenci te vrste bi imeli pravico do enakopravnega konkuriranja pri javnih razpisih za kulturne in raziskovalne projekte ter akcije. N. pr. nastopanje na filmskih ali gledaliških festivalih, glasbenih ipd. tekmovan-
jih, bralnih značkah, pisanju učbenikov. Pri uveljavljanju teh in podobnih pravic bi se moral upravičenec izkazati s posebnim potrdilom oziroma izkaznico, priloženo tujemu potnemu listu.
Potrdila oziroma izkaznice bi seveda izdajal državni organ Republike Slovenije na podlagi ustrezne vloge. Osnovna vloga bi bila izjava, da se ima prosilec za pripadnika slovenskega rodu, pri čemer statusa »Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije« ne bi mogla pridobiti oseba, ki je kdaj po letu 1945 podala izrecno izjavo o pripadnosti drugemu narodu. V kolikor je kdo iz zamejstva ali izseljeništva že državljan Republike Slovenije, seveda ne more biti zainteresiran za ta status. Pač pa je utemeljen predlog, da status lahko pridobijo otroci slovenskih izseljencev z območja današnje Republike Slovenije ali z območja zamejstva, ter otroci staršev z že priznanim statusom Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije. Tudi je zanimiva naknadna ugotovitev, da preverjanje znanja slovenščine ni absolutno merodajen kriterij v tej točki: predvsem v Združenih državah Amerike in v Kanadi živi veliko ljudi, potomcev izseljencev, ki se čutijo Slovence, čeprav slovenski jezik komaj še obvladajo. Nenazadnje pa so dober primer tudi Židje, med katerimi velik del sploh ne obvlada več hebrejščine, deluje pa narodno zavedno in povezano.
Kot rečeno, si Svetovni slovenski kongres prizadeva, da bi pospešil poleg oplemenitenega zakona o državljanstvu tudi zakon o statusu »Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije«. V tej smeri deluje in bo deloval tudi Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa, dobro se zavedajoč, da brez teh norm ne bomo pustili za seboj težke preteklosti, ne bomo mogli stopiti v Evropo, pa tudi naš slovenski narod bo še naprej nespravno ostal razdel-jen na dvoje.	Janez povše
Minister Janez Janša v Števerjanu
Na povabilo Slovenske skupnosti je v torek, 14. julija, bil gost v Števerjanu obrambni minister RS Janez Janša. Na trgu pred Sedejevim domom ga je pričakalo številno občinstvo; med njimi so bili vsi glavni zastopniki SSk s Tržaške in Goriške (Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, M. Brecelj, dr. M. Špacapan, Breščak idr.) Ljudje so dvorano napolnili še bolj kot za festival.
Visokega gosta je najprej pozdravil David Grinovero v imenu krožka »A. Gregorčič«, za njim še Dominik Humar, tajnik krajevne sekcije SSk, in Marjan Terpin v imenu deželne SSk.
Za pozdravi je imel besedo Janez Janša, ki je na kratko predstavil svojo knjigo »Premiki«. Saj to je bil glavni namen večera, namreč predstavitev te knjige, ki je v Sloveniji iz-vala toliko pozornosti in polemik. Namen večera je bil tudi osebno spoznati moža, ki je imel tolik delež pri osamosvojitvi slovenske republike.
Janša je le na kratko spregovoril o svoji knjigi, v kateri je zbral spomine in številne dokumente iz tako odločilnega obdobja, kot je bila pot do suverene Slovenije. Dejal je, da sta bila v tem procesu dva odločilna momenta: plebiscit 1. 1990, ko seje
Potujete v Rim?
Nekoč hotel Bled, danes hotel
Emona
Obveščamo vas, da smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona.
Za rojake poseben popust. Naslov hotela: via Statilia, 23 00185 - Rim, tel. (06) 7027911 -7027827. Fax: (06) 7028787.
Molitev in delo za cerkveno edinost
Obnovitev Apostolstva sv. Cirila in Metoda - Prvi shod Apostolstva po župnijah naj bi bil ekumenski dan - letošnja Slomškova nedelja, 27. septembra.
med Slovenci, temveč tudi med mnogimi drugimi narodi. Tako je leta 1863 imela v svojih vrstah že 75.000 članov, potem pa se je število članstva hitro menjavalo in zmanjševalo. Ko je bila preoblikovana, se je Slomškova Bratovščina leta 1891 na pobudo olomuškega nadškofa Cirila Stojana in njegovih duhovnikov na Moravskem spremenila v Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda (ACM) pod varstvom Presvete Device Marije. Za sedež svoje družbe so si izbrali Velehrad na Moravskem, kjer je pokopan sv. Metod. Sicer pa je pri Apostolstvu sv. Cirila in Metoda ostalo v glavnem vse isto kot pri Slomškovi Bratovščini, tako da moravsko združenje pomeni le poživitev in nadaljevanje poslanstva Slomškove molitvene družbe.
Zedinitveno molitveno delovanje pod okriljem Apostolstva sv. Cirila in Metoda je bilo med slovenskimi duhovniki in verniki zelo živo vse do druge svetovne vojne. Po vojni je ostalo dejavno predvsem med našimi slovenskimi rojaki na Goriškem in Tržaškem, v precej manjši meri pa v matični domovini.
SLOVENSKI ŠKOFJE VABIJO K OBNOVITVI APOSTOLSTVA
Letos je Slovenski ekumenski svet predlagal slovenskim škofom, da vernike in duhovnike povabijo k obnovitvi Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Zato so v zadnji številki (maj 1992) Sporočil slovenskih škofij izrazili, da ob 140-letnici Slomškove
85% Slovencev izreklo za samostojno Slovenijo, in 25. junij 1991, ko se je vlada morala odločiti za upor zoper jugoslovansko armado, ki je začela zasedati Slovenijo.
Po tej kratki predstavitvi je Janez Janša prepustil besedo občinstvu oz. vprašanjem in posegom iz občinstva. Številni so bili, ki so o raznih momentih obravnanega obdobja (1988/1992) zastavili vprašanja. Zastavili so tudi vprašanja splošnega značaja, tako se je razvil dvogovor med publiko in Janezom Janšo.
Večer je bil vsekakor uspešen in srečanje z ministrom izreden dogodek za vse, saj smo osebno spoznali moža, ki je imel tako odločilno vlogo v slovenski družbi pri njenem osamosvajanju in jo kot obrambni minister še ima.
Tone Kralj, Anton Martin Slomšek
Največ zaslug za širjenje češčenja slovanskih blagovestnikov in soza-vetnikov Evrope, svetih solunski bratov Cirila in Metoda med Slovenci ima svetniški škof Anton Martin Slomšek (1800 - 1862), ki je sredi svoje pastoralne in prosvetne dejavnosti pred 141 leti (1851) ustanovil molitveno Bratovščino sv. Cirila in Metoda za pospeševanje edinosti med kristjani. Slomškova molitvena družba naj bi predvsem spodbudila in pospešila molitev in delo za cerkveno edinost, zlasti med slovanskimi narodi. Zelo si je prizadeval, da bi ločene Slovane pripeljal nazaj v katoliško Cerkev.
Svojemu narodu je bil Slomšek to, kar sta bila sveta Ciril in Metod vse Slovanom: duhovnik, vzgojitelj, ustanovitelj šol, ploden pesnik in pisatelj. Njegova gorečnost je imela en sam cilj: vse življenje slovenskega naroda naj bo krščansko usmerjeno. S svetostjo življenja in evangeljsko preprostostjo je dojel pravi smisel apostolskega dela svetih solunskih bratov in ga uresničil v apostolatu za zedinjenje vzhodnih ločenih Cerkva.
Škof Slomšek je želel, da bi z ustanovitvijo bratovščine podpirali prizadevanja za zedinjenje slovanskih pravoslavnih Cerkva s katoliško Cerkvijo. Postal je predhodnik ekumenizma, gibanja za edinost med kristjani in krščanskimi Cerkvami, v širšem pomenu pa med vsemi religijami sveta in njegovim človeštvom.
SLOMSEK MED POBUDNIKI
EKUMENSKEGA GIBANJA
Mariborski škof dr. Franc Kramberger sodi, da je s to zedinitveno družbo, ki jo je že naslednje leto (12. maja 1852) potrdil tudi papež Pij IX., Slomšek prestopil meje svoje škofije in posegel v zadeve vesoljne Cerkve. Zapisal se je med velike prednike in pobudnike ekumenskega gibanja, ki danes zajema domala vse krščanske Cerkve sveta. Kot prvak ekumenizma pri nas je zajel tako rekoč vse slovenske in druge evropske narode.
»Spričo tega so imenovali Slomška koncilski možje 2. vatikanskega cerkvenega zbora, ko jim je pokojni škof Maksimilijan Držečnik razdelil v štirih jezikih Slomškov življenjepis in jim predstavil svojega svetniškega prednika kot ekumenskega delavca v duhu Kristusove molitve pri zadnji večerji: »Naj bodo vsi eno.« (škof dr. Fr. Kramberger).
MOLITVENO DELOVANJE MED SLOVENCI NA
GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM
Bratovščina sv. Cirila in Metoda se je hitro razširila in uveljavila ne le
Sv. Ciril in Metod (ruska ikona)
Bratovščine ter v duhu 2. vatikanskega koncila in sodobnega ekumenskega gibanja v naših župnijah obnovijo ali poživijo zedinitveno molitveno delovanje pod okriljem Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Vabijo tudi vse predstojnike redov na Slovenskem kot drugih ustanov (bogoslovje, malo semenišče itd.), da bi v svojih skupnostih ustanovili Apostolstvo.
»Namen ustanovitve ali poživitve Apostolstva sv. Cirila in Metoda«, je med drugim zapisano v Sporočilu slovenskih škofij, »je, da bi med verniki zbudili ali poživili zanimanje za vprašanja cerkvene edinosti ter jih spodbudili k zaupni molitvi za edinost.«
Za škofijskega voditelja Apostolstva sv. Cirila in Metoda je bil za koprsko škofijo imenovan Anton Štrancar, župnik v Podnanosu.
Najbolj primeren dan za prvi shod Apostolstva po župnijah bi bil ekumenski dan - Slomškova nedelja, 27. septembra. Do tedaj bodo že na voljo izkaznice (podobice) s sliko svetih bratov Cirila in Metoda in molitvijo za edinost v duhu sodobnega ekumenskega gibanja.
I.V.
Dr. Lambert Ehrlich Stražar naših svetinj
Pod zgornjim naslovom je izšla v Kanadi knjiga o dr. L. Ehrlichu; podnaslov knjige je »Gradivo za življenjepis. S pomočjo številnih sodelavcev zbral in uredil Rudolf Čuješ.«
Ob 50-letnici nasilne smrti dr. Lamberta Ehrlicha je v Kanadi izšla ta knjiga, v kateri so zbrani članki in spomini na pokojnega profesorja, ki so izšli v različnih časovnih obdobjih v raznih časopisih in revijah. Vseh prispevkov je nad 50.
Ehrlichu so pisali njegovi nekdanji ljubljenci, ljubljanski akademiki sta-žarji, pa kolegi profesorji na teološki fakulteti, p. Anton Prešeren, nekdanji asistent Družbe Jezusove za slovanske province, in še in še. V svojih spominih opisujejo dr. L. Ehrlicha z raznih vidikov: kot duhovnika, znanstvenika, slovenskega vidca in državnika, kot duhovnega vodjo študentov, kot misijonskega delavca. Vsi se ujemajo: bil je izredna svetniška osebnost. Morda bi res kazalo uvesti proces za njegovo beatifikacijo kot mučenca, kot je dejal p. Prešeren ob spominski proslavi v baziliki sv. Petra leta 1947: »Mi vsi smo prepričani, da je umrl profesor Ehrlich mučeniške smrti, ker je bil ubit »in odium fidei«. Bil je neustrašen borec za krščanska načela sv. vere in kot duhovnik je v tem duhu vzgajal svoje akademike.«
V podobnem tonu so napisani ostali spomini na pok. profesorja. Površen vtis je, da so vsi hoteli prikazati Lamberta Ehrlicha v lepi luči, brez problemov, brez napetosti, ki so bile neizbežne, posebno še s sorodno organizacijo Mladcev prof. Ernesta Tomca. Da so bile tudi težave in napetosti, dajo slutiti besede dr. Filipa Žaklja: »Naši dolgotrajni, nesrečni in nezaželeni spori nikakor ne smejo zasenčiti in zamegliti njegove svetniške podobe.«
V to knjigo spominov prof. Lamberta Ehrlicha je napisal uvodno poglavje prof. Pavle Verbič. Gre za kronologijo glavnih dogodkov v Sloveniji, in posebej v Ljubljani — od leta 1930 do 1942, to je do Ehrlichove smrti. Ta pregled je zanimiv posebno še za nas primorske Slovence, ki nismo mogli slediti dogodkom v Sloveniji v omenjenem času. Izhaja pa dejstvo, kako se je v tem desetletju odvijal kulturni boj med komunizmom in antikomunizmom, ki se je po letu 1941 sprevrgel v krvavi spopad, katerega žrtev je postal tudi prof. Ehrlich. Škoda, da ta pregled ni še bolj razširjen za boljše poznavanje razmer, v katerih je prof. Ehrlich delal in živel.
Osebno bi si želel še nekaj: da bi mogli brati tudi napade in kritike Ehrlichovih nasprotnikov, s katerimi so utemeljevali njegovo »narodno izdajstvo« in končno likvidacijo.
K.H.
Romanje Treh dežel k Mariji Pomagaj na Rakovniku
Tradicionalno romanje Treh dežel bo letos v soboto, 22. avgusta, cilj je bazilika Marije Pomagaj na Rakovniku. Romanja se bodo udeležili verniki videmske, krške in ljubljanske škofije s svojimi škofi. Ob 11. uri bo somaševana maša treh škofov, Šuštarja, Battistija in Kapellarija z duhovniki. Med mašo bodo spregovorili vsi trije škofje vsak v svojem jeziku, petje in berila pa bodo v štirih jezikih: slovenščini, italijanščini, nemščini in furlanščini.
To romanje se vrši vsako leto v kaki drugi škofiji, letos je na vrsti ljubljanska.
Pogovor z organizatorko Jelko Razpotnik
Pestra in raznolika II. Draga mladih
Evropsko srečanje salezijanske mladine
Sestre Hčere Marije Pomočnice skušajo vsak dan z dejanji ponavljati don Boscove besede: »Dovolj je, da ste mladi, pa vas imam rad« - Gradijo svet
prijateljstva in ljubezni
Ob zaključku 1. Drage mladih, lansko leto, smo si bili udeleženci enotni, da je bilo srečanje uspešno in je doseglo svoj namen - združiti na enem mestu slovensko mladino iz Slovenije, zamejstva in izseljeništva. Prav tako smo menili, da se mora srečanje nadaljevati, postati tradicionalno. Odločeno je bilo tudi, da ostane kraj Drage mladih vedno enak, in sicer na Opčinah v parku Finžgarjevega doma, kjer se odvija tudi Draga.
Organizacijo II. Drage mladih, ki bo od 2. do 4. septembra, so prevzeli predstavniki Katoliške mladine iz Slovenije, ki delujejo v sklopu Med-škofijskega odbora za študente (MOŠ). S predstavnico MOŠ-a Jelko Razpotnik smo se pogovarjali o pripravah na to srečanje in o programu.
Priprave na trodnevno srečanje nedvomno zahtevajo veliko energij in dela.
Da, toda čeprav smo se zavedali dela, ki ga bomo imeli, smo se še bolj zavedali odgovornosti, ki smo jo prevzeli na svoje rame. Draga mladih navsezadnje ni nepomemben dogodek, zato mora biti tudi temu primerno pripravljena. Ožji organizacijski odbor je zato začel z delom že v februarju. Najprej smo določili potek programa, temo in nato ostale točke.
Bi lahko predstavila program bolj podrobno?
Odločili smo se, da bo poudarek bolj na temah kot pa na imenih gostov. Geslo letošnje Drage mladih je »Med kariero in domom«. Ozrli smo se na današnje življenje mladih, ne glede na državo, v kateri živijo in našli nekaj »skupnih« točk. Izstopata predvsem želja po karieri, uspehu in s tem po denarju, kar pogosto vodi v krizo zakona. To je dejansko bistvena značilnost današnjega življenja, v katerega vstopajo mladi.
Tako ima naš program dve osrednji temi:
- v četrtek, 3. 9., ob 10. uri bo okrogla miza na temo »Etika in podjet-
Ni dvoma, da postaja zamisel o skupni kandidaturi treh sosednjih dežel — Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije za zimske olimpijske igre leta 2002 vse bolj živa in privlačna. To je potrdil tudi zadnji sestanek tajnikov regionalnih olimpijskih organizacijskih komitejev in članov delovnih skupin za šport in turizem, ki so ga slovenski gostitelji pred dnevi pripravili v hotelu Lek v Kranjski gori. Obravnavali so predvsem vrstni red akcij, s katerimi naj bi širšo javnost na eni ter strokovno na drugi strani seznanili z zamislijo, ki ima podporo v vseh treh deželah, razumevanja in zanimanja pa je deležna tudi v drugih okoljih.
Razveseljivo je spoznanje, da je trem sosedam položaj v zadnjih mesecih še bolj naklonjen, kajti v Italiji je naposled konec razmišljanj o olimpijski kandidaturi Aoste (prebivalci so se na referendumu izrekli proti njej), kar odpira večje možnosti Trbižu kot enemu izmed treh bodočih organizatorjev zimskih olimpijskih iger 2002.
Na sestanku je tajnik regionalnega olimpijskega organizacijskega komiteja Furlanije-Julijske krajine Piergiorgio Baldassini z velikim zadovoljstvom opozoril udeležence na pozitiven odziv svetega očeta, ko so
Jelka Razpotnik
ništvo«. Gostje bodo člani združenja katoliških podjetnikov Sinaksis, ki že nekaj časa deluje v Sloveniji. Njihov duhovni vodja je g. Vinko Kobal.
Gostje bodo predstavili svoje delo, nam povedali, kako se je mogoče držati etike in krščanskih načel ter kljub temu uspeti v poslovnem svetu, narediti kariero. Kako je danes sploh mogoče uspeti, kako si organizirati čas, da je le-tega dovolj tudi za družino, prijatelje, prosti čas, če je kaj takega sploh mogoče.
Menimo, da je tema zanimiva, saj bodo gostje udeležencem lahko odgovarjali »iz prve roke«, tudi iz svojih izkušenj.
- v petek, 4. 9., prav tako ob 10. uri, pa smo najavili srečanje z dvema paroma, ki izhajata iz priprav na zakon, ki jih vodi g. Vital Vider. Oba para - eden poročen že nekaj let in drugi, ki se na poroko šele pripravlja - nam bosta s svojim pričevanjem razkrila življenje zakonskih parov danes.
Predvsem je danes zakon pod pritiskom družbe, ki ga ne spoštuje; kariere, ki jo želijo doseči zakonci; stiske časa, v kateri se nam vedno mudi in vse opravljamo na hitro. Vse manj je časa za partnerja, za skupne ure, sprehode v dvoje, tudi za otroke. O vseh teh problemih našega časa, ki pa močno vplivajo na zakon, bomo povprašali naše goste.
Ob takih prilikah je tudi zelo važno, da se udeleženci srečanja dobro
ga med nedavnim obiskom v deželi seznanili z zamislijo o skupni kandidaturi treh sosednjih dežel za zimske olimpijske igre 2002. Sveti oče je po preučitvi propagandnega in delovnega gradiva regionalnih olimpijskih komitejev posredoval pobudnikom za kandidaturo sporočilo, v katerem je zapisano, da bi bile take igre vsekakor pomemben prispevek k miru, sožitju in razumevanju med narodi vsega sveta, predvsem pa držav-udeleženk zimskih olimpijskih iger treh sosed — Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije, ki bi jih, če bo šlo vse po načrtih, pripravili čez deset let.
iv
Neizogibna propast
»... Filozofski temelj sodobnega komunizma je materializem in stalinizem je bistveni del komunizma.
Komunizem se slejkoprej oklepa stare, znanstveno že stokrat pobite oblike zgodovinskega materializma. In če mu nudi ta nazor trenutno moč, ker more izkoriščati naj nižje nagone razdedinjenih in nravno sproščenih množic, mu bo ta nazor, po našem globokem prepričanju in izkustvih zgodovine, prinesel neizogibno propast« ...
Iz spisov dr. Janka Kralja, leta 1923.
spoznajo med seboj in navežejo prijateljske stike.
Da, da bi imeli res kar največ časa za medsebojna spoznavanja, smo četrkovo popoldne namenili skupnemu izletu, da bi se tudi seznanili z okoljem, v katerem gostujemo ter da bi pobliže spoznali tudi položaj slovenske manjšine v Italiji.
V večernem programu pa ima glavno besedo razvedrilo:
- v sredo, 2. 9., ob 20. uri, se nam bo predstavila gledališka skupina KUD Zadobrova z igro Jacc/uesa De-vala: Etienne;
- v četrtek, 3. 9., od 20. ure dalje pa bomo najprej občudovali mladega in spretnega čarovnika Gregorja Sulej-manoviča (»Čudeži se dogajajo«), ki pa bo po svojem nastopu poskrbel tudi za večerni show in družabni program.
Gotovo bo zabavno!
Za vse okuse nekaj, torej!
Da, lahko zagotovim, da smo se trudili, da bi naredili raznolik in kratkočasen program, zanimiv za čim širši krog mladih.
Prav vsi ste vljudno vabljeni na srečanje, kajti tu ne gre le za program, ampak je v ozadju globlji pomen Drage mladih: spoznati nove prijatelje iz Slovenije, zamejstva, zdomstva in izseljeništva ter s tem razširiti lasten krog poznanastev z ljudmi, s katerimi imamo vsaj nekaj skupnega - slovenske korenine.
Lepa hvala za pogovor, Jelka!
Dr. Ambrož
Doberdobska župnija sv. Martina je bila deležna enkratne slovesnosti ob 25. obletnici mašniškega posvečenja in nove maše dr. Ambroža Kodelje, župnika v Doberdobu, kateremu je zaupana tudi slovenska verska skupnost na Laškem. Čestitke, ki so mu bile izrečene in številni župljani, pa tudi verniki iz drugih župnij, ki so se 5. julija zbrali v za to priložnost okrašeni cerkvi sv. Martina v Doberdobu, so podčrtali važnost izjemnega dogodka za ta kraj, pa tudi dokazali, kako je g. Kodelja priljubljen pri svojih vernikih.
Somaševanja se je udeležil tudi sežanski dekan g. Ivan Maslo in po lepi svečanosti, katero je popestrilo petje domačega pevskega zbora, je v imenu doberdobske župnije in vernikov z Laškega ter g. Virgulina iz Ronk, ki se slovesnosti žal ni mogel udeležiti, spregovorila Marija Ferle-tič. G. župniku je izrazila čestitke, zahvalo za opravljeno delo in voščila za nadaljno pastirsko službo, ki zahteva veliko žrtev in razumevanja. Med drugim je podčrtala važnost dogodka za doberdobsko župnijo, ki še ni imela svojega novomašnika. Izrekla je željo, da bi z molitvijo vseh dal kaj novomašnikov tudi Doberdob in se tako oddolžil za velik dar, katerega je deležen, ko dobiva slovenske duhovnike. G. dekana je naprosila, naj g. škofu Pirihu, iz čigar škofije g. Kodelja prihaja, posreduje zahvalo Doberdoba za doslej poslane slovenske duhovnike, med katere sodi tudi g. Kodelja. Na koncu so mu otroci izročili dar župlja-nov: zlato uro in verižico ter šop cvetja.
Četudi je ob koncu maše začelo deževati, se vzdušje, ki se je bilo ustvarilo, ni pokvarilo. Vse se je izteklo po načrtu. Godba na pihala, ki je tudi slavila svoj jubilej, je pred cerkvijo s svojim izvajanjem gospo-
»Dovolj je, da ste mladi, pa vas imam rad« (sv. Janez Bosco). Tudi me, sestre Hčere Marije Pomočnice, skušamo dan za dnem ponavljati te besede, kajpak z dejanji, skupaj z don Boskom, ki je vse svoje življenje delal za mlade skupaj z njimi. Besede pa še niso dovolj, da bi mladi občutili našo naklonjenost. Potrebna so dejanja, konkretne priložnosti, različne oblike dela z njimi«, začenja v slovenskem Salezijanskem vestniku svojo pripoved s. Irena Bendla, in v nadaljevanju svojega zapisa z zadovoljstvom ugotavlja, da so se sestre Hčere Marije Pomočnice v okviru slovenske salezijanske skupnosti doslej največ srečevale z osnovnošolsko mladino.
Največ preko veroučnih srečanj, pevskih zborov, ročnih dejavnosti ter na duhovnih vajah na Bledu, v zadnjem času pa tudi preko oratorija, v katerem ne manjka iskrenega veselja ob igri, različnih zaposlitvah, pripravah na praznike in podobno.
Kaj pa mladina, ki je že zapustila osnovnošolske klopi, ali se zanimamo tudi zanjo?, si kar sama zastavlja povsem umestno vprašanje sodelovanja z mladimi s. Irena. In takoj postreže z odgovorom, da se zanimajo tudi za tiste, ki so končali osnovno osemletno šolanje. Po njenih besedah prav na njih sloni naš jutri, zato je dobra krščanska vzgoja, prepojena z dobrohotnim sprejemanjem mladega človeka, takšnega kot je, nadvse potrebna. »Sedaj, ko je prejšnji sistem v Sloveniji popolnoma odpovedal«, nadaljuje s. Ire-
da pozdravila in mu poklonila svoj spomin, nato pa ga v povorki pospremila do župnišča, kjer so se doberdobske gospodinje izkazale s svojimi kuharskimi sposobnostmi, za katere so bile tudi deležne zasluženih čestitk. Četudi je bila dvorana polna občinstva, je bilo poskrbljeno za vse. V dvorani je g. župniku čestital in mu izročil dar - sliko Andreja Kosiča - predsednik društva »Hrast« Mario Vižintin. Z zahvalo g. župnika, ki je prejšnji večer dobil tudi darilo iz Ronk in poklon iz Števerjana, se je uradni del slovesnosti zaključil.
V nedeljo, 12. julija, pa je g. Kodeljo počastila njegova rojstna župnija v Desklah. Svečanosti se je udeležilo tudi zastopstvo iz Doberdoba. Procesija in okras ulic so podčrtali pomembnost dogodka. Pred sv. daritvijo so slavljencu spregovorili domačini ter mu poklonili kruha in vina. G. Kodelja se je v svoji pridigi med drugim dotaknil vloge in usode župnika ter izrazil svoje zadovoljstvo nad ugotovitvijo, da ima še vedno svoj dom.
na, »je zelo pomembno, da znamo mladim ponuditi pravilne vrednote, za katere si bomo z veseljem prizadevali. Razvijamo nove oblike, ki so mladim blizu.«
Tako se že nekaj časa sestre Hčere Marije Pomočnice skupaj z mladimi pripravljajo na srečanje salezijanske mladine iz evropskih držav, ki bo avgusta letos. Romali bodo po rojstnih krajih svetnikov salezijanske družine: sv. Janeza Bosca - Colle don Bosco, sv. Dominika Sa-via - Mondonio in sv. Marije Dominike Mazzarello - Mornese.
Že v drugi polovici februarja se je skupina 40 mladih iz različnih krajev Slovenije, kjer delujejo salezijanci in sestre Hčere Marije Pomočnice, na povabilo organizatorjev udeležila praznika mladih v Gorici. Na ta praznik so se mladi dalj časa pripravljali, pripoveduje s. Irena Bendla. Poglobili so svoja prizadevanja za sprejemanje različnosti, poudarili so pomembnost skupine, kjer se mladi najlaže vzgajajo, odprli so tudi srce za potrebe bratov in sester v stiski.
Medse so mladi Slovenci povabili svoje vrstnike iz Vzhodne Evrope: Češke in Slovaške, Madžarske in Hrvaške. Vse te skupine so bile deležne posebne pozornosti in sprejetosti. »Praznik v Gorici se je zares odvijal v znamenju prijateljstva, gradili smo svet brez ovir, čeprav smo govorili različne jezike.« (s. Irena Bendla).
I.V.
Marsikatera solza je tekla po licih številnih župljanov, ko je srebrno-mašniku spregovoril domači župnik Danilo Cimprič, ki je v pesniški obliki orisal težko pot g. Kodelje in se ob tem spomnil tudi srebrnomašni-kove matere.
Po končani sv. maši, pri kateri je somaševal tudi g. Silvo Rutar iz Ročinja, se je po vasi zvrstila procesija, pri kateri je sodeloval tudi župnik s Šentviške gore g. Jože Jakopič, sicer tudi sam iz Deskel. S svojo prisotnostjo pa je slovesnost počastil tudi dekan iz Kanala g. Srečko Šuligoj.
Na koncu se je v imenu doberdob-skega zastopstva Desklanom in g. župniku, pa tudi pevcem in vernikom zahvalila Marija Ferletič, saj so Deskle dale več duhovniških poklicev in tako tudi dale možnost prisotnosti v Doberdobu slovenskega duhovnika dr. Ambroža Kodelje.
Po končanih obredih je na trgu pred cerkvijo sledilo srečanje, na katerem so še zadoneli zvoki pridnega cerkvenega pevskega zbora.
Sv. oče podpira olimpijsko zamisel
Kodelja - srebrnomašnik
Trenutek s slovesnosti, ki je bila 5. julija v Doberdobu. Prvi z leve je srebrnomašnik dr. Ambrož Kodelja
Slavje na Vejni
Trenutek s slovesnosti na Vejni
Kljub sončnemu, počitniškemu, dokaj soparnemu nedeljskemu popoldnevu, se je v nedeljo, 5. julija, zbralo v božjepotni cerkvi na Vejni veliko vernikov iz Trsta, okolice ter iz številnih krajev od Rodika do Tomaja (sežanske dekanije), da bi počastili sv. Brata Cirila in Metoda ter čestitali g. novomašniku Zorku Bajcu, ter zlatomašnikom g. Živicu, Kraglju in Lestanu, ki so se Bogu zahvaljevali za milosti duhovniškega poklica, obenem pa prosili za zaupane jim duše v Gospodovem vinogradu.
Na vzvišenost duhovniškega poklica je bil uglašen tudi novomašnikov govor, ki je kljub mladostni negotovosti odražal jasen, premočrten in odločen program bodočega dela.
Svečanost je oplemenitil tudi cerk-
Sv. Ivan - Zadnje slovo od dr. Franca Mljača
V četrtek, 16. julija, smo se v sve-toivanski župni cerkvi še zadnjič poslovili od neutrudnega in zavednega javnega delavca dr. Franca Mljača. Mašni obred sta vodila g. Viljem Žerjal in g. Milan Nemac, ki je v pridigi orisal pokojnikovo življenjsko pot in zasluge. Pel je domači cerkveni pevski zbor.
Ob koncu maše sta o delovanju in zaslugah rajnega dr. Mljača spregovorila predsednik Slovenske prosvete Marij Maver in pokrajinski predsednik SSk ter predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov dr. Zorko Harej, ki sta svojcem izrekla globoko sožalje in sočustvovanje.
Pokojnika so nato prepeljali v rojstno vas Lokev, kjer se je vršil pogrebni obred, ki ga je vodil g. Viljem Žerjal. Od rajnega se je s častnim strelom poslovila tudi dobrdobska lovska družina, katere član je bil tudi dr. Franc Mljač.
veni pevski zbor iz Rodika, ki je pod vodstvom Edija Raceta izvajal Vrab-čevo mašo v S-duru ob orgelski spremljavi Dine Slama.
Slavje se je zaključilo v kripti ob oltarju sv. Cirila in Metoda, kjer je zlatomašnik Krapež s klenimi besedami podal novomašniku popotnico na življenjsko pot. Prisotni so bili tudi novomašnikovi starši.
Ob koncu pa morda skromna opazka Zvezi cerkvenih pevskih zborov v Trstu: Kako prav bi bilo, da bi v njenem okviru deloval priložnostni pevski zbor ki bi s primerno kakovostjo in učinkovitostjo, ki smo je bili deležni ob poslušanju pevskega zbora iz Rodika, sodeloval pri raznih slovesnostih, ki jih prireja Slovensko pastoralno središče v Trstu.
Od nedeljske slovesnosti na Vejni smo se vračali srečni ter Bogu hvaležni za čudovit občutek - kako lepo je biti kristjan.
Izlet na Veliko planino
Slomškov dom v Bazovici priredi v nedeljo, 9. avgusta, izlet na Veliko planino. Pastirji so si tam zgradili lepo cerkvico in jo posvetili Mariji Snežni. Leta 1942 so jo Nemci zažgali, vsa povojna leta pa komunistične oblasti niso dovolile, da bi pastirji cerkev zopet zgradili in imeli tam nedeljsko sveto mašo. Pred 4 leti je ljubljanskemu nadškofu Alojziju Šuštarju uspelo dobiti dovoljenje za ponovno gradnjo cerkve. Ogromna množica se je udeležila posvetitve cerkve, kjer se sedaj vsako nedeljo opravlja sv. maša za pastirje in številne turiste. 9. avgusta bo ob prazniku Marije Snežne na povabilo prijateljev iz Stranj tam ponovil zlato mašo Marijan Živic. Če se kdo želi udeležiti, naj se hitro prijavi (tel. 226117).
Posvetitev Mariji
Kako je z našo posvetitvijo Mariji? Na Tržaškem se ji bomo posvetili na praznik njenega Vnebovzetja, 15. avgusta ob 17. uri na Repenta-bru. Že sedaj ste vabljeni verniki in duhovniki v čim večjem številu, da se ji izročimo v varstvo in ji obenem obljubimo, da hočemo ostati njeni zvesti otroci.
Posvetitev ne pomeni, da se samo njej priporočimo in ostanemo to, kar smo, ampak da ji pokažemo svojo otroško zaupno ljubezen s tem, da poslušamo njenega Sina, ki nas uči, kako naj živimo, da bomo nebeškemu Očetu všeč.
Posvetitev pomeni, da ji izkažemo čast, da se ji zahvalimo za njeno varstvo, ker je varovala naš narod, ki jo je skozi stoletja vedno rad častil. Če smo, se moramo zahvaliti nebeški Materi, pa tudi našim rodnim materam, ki so jo posnemale v njeni velikodušnosti, posredovale življenje in govorico svojim številnim otrokom ter v težavah zaupale v božjo previdnost.
Z vrhov je naš človek zrl v prostranost vesolja in misel se mu je v molitvi dvigala k neskončnemu Bogu. Z vrhov je opazoval polja, njive in hiše, kjer si je v potu svojega obraza služil vsakdanji kruh. Z vrhov je naš človek opazoval, če mu grozi nevihta ali sovražnik. Na vrhovih si je gradil utrdbe, ki so ga ščitile pred roparji in nasilneži. Na številnih vrhovih naših gričev in gora se dvigajo cerkve, posvečene naši nebeški materi Mariji. Tja se vzpenja naš romar, da najde stik z Neskončnim, tam najde prostranejši pogled v svoj vsakdan, tam najde zavetje v svojih stiskah in strahovih. Hočemo se torej povzpeti k Mariji na Repentabr-ski vrh, kajti tudi naš primorski človek na Tržaškem potrebuje pomoči od zgoraj, da bo našel spet samega sebe. Posebno danes se nahaja v neki stiski in negotovosti in je potrebno, da najde svoje korenine, pa tudi da obrne svoj pogled iz preteklosti v bodočnost, da ob Materi zaživi svojo novo mladost v upanju, v notranji urejenosti in gotovosti, v novi moči in pripravljenosti ustvarjanja nekega jutri po večnih božjih načrtih.
Vončina Franc škofov vikar
Iz rojanske župnije
LEG ISA VASJA je z odličnim uspehom diplomiral iz violončela in dosege! študijsko nagrado v Benetkah.
Čestitajo mu domači.
Po božjih poteh v Franciji
Podobno razočaranje nas je čakalo v Neversu, mestu ob desnem bregu reke Loire, kjer je v cerkvi neiztrohnjeno truplo sv. Bernardke. Škoda, da naši romarji niso doživeli lepote njenega obraza, navdiha blaženosti ob pogledu na sv. Devico. Tisti, ki smo ga videli pred leti, ga nosimo globoko v srcu.
Ko smo se zadnji dan usmerili proti Trstu, smo se blizu Ženeve ustavili še v mestecu Annecy. V cerkvi sv. Frančiška Šaleškega in sv. Ivane Šan-talske smo pred krstama teh svetnikov pomolili za milost pravega prijateljstva in prave ljubezni, ki naj vodi k Bogu. Kot ženevski škof je sv. Frančišek preživljal hude čase protestantske reforme. V skrbi za prenovo je ponoči pisal kratke duhovne
misli in jih skrivaj lepil na zidove. Zaradi svoje izredne dobrote in ljubeznivosti si je pridobil ime »Doktor ljubezni«. Heretike je imel za svoje brate. V od kalvinistov preplavljenem mestu se je po njegovi zaslugi vrnilo v katoliško Cerkev (1. 1603) 25.000 ljudi. Za akademike je ustanovil »Flores fructusque peren-nes« in po tem vzorcu je kardinal Richelieu vodil svojo Francosko akademijo. Skupno z Ivano Šantal-sko je sv. Frančišek ustanovil redovno skupnost, ki se je posvečala bolnikom in ženski mladini.
Po vsakem povratku iz omenjenih božjih poti je bila naša središčna točka milijonsko mesto Lion, industrija svile in gastronomije, kjer smo vse štiri noči tudi prenočevali.
Gospa Marija Oberti se je lani na gd Marije Zdravja, 21. novembra, udeležila maše v cerkvi Marije Velike kot toliko drugih naših vernikov. V Rojan se je vračala peš. Že blizu doma je prišlo do usodnega padca. Zlom kolka. Začelo se je njeno trpljenje. Kost se je zarasla, a sama ni mogla več iz postelje. Iz bolnišnice je morala v Dom, kjer je preživela več mesecev, a zadnje tedne se je morala vrniti v bolnišnico. Moči so ji pojemale in v torek 14. julija se je končalo trpljenje. Bila je v 86. letu starosti.
Gospa Marija je bila iz številne Primožičeve družine nad Rojanom. Otroška leta so zanjo prehitro minila. Začelo se je delo. 22-letna se je poročila in z možem odprla pekarno. delaje bilo veliko, zadovoljstva tudi, a pred 29 leti ji je mož nenadno umrl. Opustila je pekarno in se umaknila v zasebno življenje. Prav takrat se je tesno povezala z našo cerkveno skupnostjo. Vsak dan je bila pri maši, navdušeno pela pri ljudskem petju, pomagala v cerkvi, veliko molila in se posvečala dobrodelnosti. Bila je velika Marijina častilka. Po moževi smrti se je vrnila v našo Marijino družbo.
Nad 8 mesecev je trajalo njeno trpljenje. Sama ni imela otrok in vendar v teh mesecih ni bila zapuščena. Verjetno ni bilo dneva, da je ne bi kdo obiskal, ali sestra ali nečakinja. Pogosto je imela priložnost za prejem svetega obhajila. Prejela ga je celo na dan smrti. Veliko je molila. Rožni venec ji je delal družbo.
Zadnje slovo je bilo v petek, 17. julija, v domači cerkvi, kakor je sama želela. Od nje so se poslovili številni, tudi italijanski prijatelji in znanci. Za bogato življenje naj ji bo Gospod dober plačnik! Komaj dan kasneje pa je bilo zadnje slovo od mladega moža Borisa Debeljuha. Zavratna bolezen mu je pretrgala nit življenja v starosti 46 let. V času bolezni ga je ljubeče spremljala njegova družina. Vedno so nihali v
upanju, da bo morda volja do življenja in moč mladega organizma premagala bolezen. A do tega ni prišlo.
Ker je Boris preživel svojo mladost v Skednju, je želel, da bi našel zadnji počitek na škedenjski božji njivi. Gospe se je posrečilo, da mu je izpolnila zadnjo željo. Številni delovni kolegi, prijatelji in znanci so se z bolečim srcem poslovili od njega.
Težko prizadeti gospe Animariji, hčerki Marijani in sinu Marku naj Gospod podeli svojo božjo tolažbo in dovolj življenjske moči ter moči za premostitev tega težkega trenutka!
SZ
Bazovica
Leta 1962. smo praznovali 100-letnico posvetitve naše cerkve, ki je že tretja v zgodovini Bazovice. Prva je bila zgrajena leta 1336, povečana je bila leta 1633. Sedanja pa je bila zgrajena leta 1857 in posvečena 1862. Letos bomo pa praznovali 100-letnico ustanovitve naše župnije. Do leta 1892 je bila kuraci-ja, odvisna od župnije sv. Tomaža apostola nad Gročano. Vedno je bila cerkev posvečena zavetnici sv. Mariji Magdaleni in sv. Andreju, od 1862 samo Mariji Magdaleni. Naša cerkev ima sedaj kar tri barvna okna sv. Marije Magdalene: eno je delo tirolske slikarije v Innsbrucku, dve novi pa sta delo našega slikarja Edija Žerjala, kateri ju je izdelal v Benetkah.
Gospod škof Lovrenc, je v sredo, 22. 7., na praznik sv. Marije Magdalene, maševal v naši cerkvi ob 20.30. Otroci naše kolonije v Dragi so sodelovali z lepim petjem pri sv. maši in tako slovesno zaključili 20 dni počitnic.
Lepo vas vabimo na praznovanje v nedeljo ob 10.30.
MŽ
Listnica uprave
Naša uprava je odprta vsak dan, razen ob sobotah in praznikih, od 9. ure do 12.30.
Polni močnih vtisov, smo se na povratku proti domu na novo razživeli ob pogledu v soncu in snegu lesketajočega se Mont Blanca. To je bilo tudi zadnje veličastje, ki nas še vedno vnema k občudovanju božjega stvarstva.
Z občuteno molitvijo rožnega venca in duhovno mislijo obogateni, je med nami v avtobusu vladalo tudi lepo razpoloženje. Na dolgem potovanju sta nam bila prijetna druščina oba skavta, čudovita fanta Dimitri in Hilarij. V mladostnem žargonu sta znala zabavati s petjem in domislicami, a sta tudi z nami molila. Torej, če skavt pride v dobre roke, postane lahko družbeno in duhovno pravi »fant od fare«!
(Konec)
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV 34133 TRST Donizettijeva ulica, 3 Telefon (040) 370846 - Fax (040) 633307
DRAGA 92
XXVII. študijski dnevi DSI - Trst - 4., 5. in 6. septembra 1992
Park Finžgarjevega doma - Opčine - Narodna ulica 89
Petek, 4. septembra 1992
Ob 17.00: predstavitev letošnje »Drage«
Ob 17.30: Prof. Gorazd Kocijančič: APOFATIZEM IN POLITIKA
Po predavanju diskusija in družabnost.
Sobota, 5. septembra 1992
Ob 16.00: Slovesna otvoritev, nato:
Prof. Lojze Peterle: KRISTJANOVO POLITIČNO TVEGANJE Ob 18.00: Dr. Jože Pučnik:
OD NARODNE IDENTITETE DO DRŽAVNE OSVEŠČENOSTI
Po predavanju diskusija, zaključek, družabnost. Nedelja, 6. septembra 1992
Ob 10.30: Dr. Edvard Kovač: SLOVENSKO KRŠČANSTVO MED TRADICIJO IN PRIHODNOSTJO Po predavanju diskusija.
Ob 16.00: Dr. Franc Rode: DA BI NAM SRCA VNEL ZA ČAST DEŽELE Sledi diskusija.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prireditvenem prostoru.
v
Cas novih in
Vse verno občestvo je podoživljalo pomemben jubilej našega g. dekana Antona Lazarja iz Števerjana. Iskreno voščilo vseh nas, ki so mu ga podale prvoobhajanke na praznik naših zavetnikov sv. Mohorja in For-tunata, je bilo naslednje:
Dragi Gospod Župnik!
1) V teh dneh poteka štirideseta obletnica Vašega mašniškega posvečenja. Gotovo Vam je bilo lepo pri srcu, ko Vas je škof pred 40. leti posvetil v duhovnika in ste tako začeli svoje delovanje v Gospodovem vinogradu. Darovali ste takrat svojo prvo sveto mašo in od tedaj kot zvesti Jezusov sodelavec širite njegovo veselo oznanilo za rast božjega kraljestva med ljudmi.
2) Božja roka Vas je vodila od mrzlih in dolgih zim ob izviru reke Soče v naše kraje: na doberdobski Kras in med briške griče, k nam. Kdo bi znal prešteti, koliko maš ste v teh letih darovali, koliko ljudi bodrili in podpirali. Koliko otrok ste krščeva-li, jih skrbno pripravljali na prejem zakramentov! Koliko družin se je
MEDŠKOFIJSKI ODBOR ZA ŠTUDENTE v sodelovanju z Mladinskim odborom Slovenske prosvete prireja
II. Drago mladih - »Med kariero in domom«
od 2. do 4. septembra 1992 v Finžgar-jevem domu (Marijanišču) na Opčinah.
Program: sreda, 2.9.
- ob 17.00 g. Uran, dekan šentviške dekanije: uvodno predavanje, ki bo nakazalo teme srečanja »Med kariero in domom«
- ob 20.00 dramska uprizoritev amaterskega gledališča
četrtek, 3.9.
- ob 10.00 okrogla miza: »Etika in podjetništvo«; gostje bodo priznani in uspešni podjetniki, ki kljub poslovnemu uspehu verjamejo v etiko in vero.
- ob 14.00 izlet po tržaškem Primorju.
- ob 20.00 nastop zanimive osebe in družabni večer
petek, 4.9.
- ob 10.00 pričevanje »Kriza zakona«; dva para, en že poročen in drugi, ki se šele pripravlja na poroko, nam bosta povedala kaj več o svojem življenju v dvoje oziroma o svojih težavah v skupnem življenju in njihovem reševanju
- po kosilu zaključek
Cena udeležbe vseh dni bo javljena kasneje, v informacijo: znašala bo okoli 20.000 1TL v tolarski protivrednosti in se plača na kraju samem.
Prevoz po lastni izbiri - do Opčin pelje vlak.
Informacije in prijave: Medškofij-ski odbor za študente, Jurčičev trg 2, Ljubljana, tel. 211 - 136 in 223 - 864.
Slovenska prosveta, ul. Donizetti, 3 tel. 370846
obletnih maš
osnovalo z božjim blagoslovom, ki ste ga delili in kolikim bolnim in trpečim je posvetil žarek upanja ob Vašem obisku!
1) Gotovo Vam ni bilo vedno lahko, saj se vsak človek v življenju sooča s trpljenjem. A z globoko vero, z molitvijo, z zaupanjem v Boga niste klonili in ste še tu med nami, trden in pogumen kot hrast, ki kljubuje. Zlasti pa ste med nami kot zavesten in delaven božji služabnik.
2) Zato Vam danes v imenu vse naše župnijske skupnosti in vseh, ki Vas imamo radi, izrekamo prisrčno zahvalo za vse Vaše delovanje med nami in Vam s hvaležnostjo kličemo: Bog Vas živi še na mnoga leta v zdravju, miru in zadovoljstvu!
Spomin na Vlada Kogoja
Ob smrti so se Vlada Kogoja spomnili tudi v Anconi. Tamkajšnji krajevni časopis je objavil o pokojnem topel članek. V Sirolu, kjer je učil do upokojitve nad 40 let, so ga preprosto klicali »signor maestro« (gospod učitelj). V članku ga označujejo kot preprostega, dobrega, poštenega moža, ki je živel v miru z vsemi. Ob upokojitvi mu je občina podelila posebno priznanje; za dolgo dobo poučevanja je dobil tudi kolajno za zasluge.
Sovodnje
Ne občinski seji 7. julija so v So-vodnjah najprej pregledali minulo poslovno leto, ki se je zaključilo s prebitkom (181 milijonov lir skupaj z ostanki prejšnjih let). Rezultat pa bi bil še bolj pozitiven, če bi občina uporabila denar za javna dela. Svet je končno uradno zaprosil za posojilo 60 milijonov lir za popravilo župnišča. V zvezi z velikimi ekološkimi problemi je bila odobrena resolucija o sežiganju odpadkov, predvsem, da se prepreči sežiganje odpadkov iz bolnišnic. Odborniki so opozorili na divje odlagališče gradbenega materi-jala pri Rupi, na odplake, ki se občasno iztekajo v Sočo ter na onesnaževanje tovarne Kemika v Rupi. Fajt je predlagal, naj se ustanovi občinska komisija za ekološka vprašanja.
Na Černičevo vprašanje glede Kraške gorske skupnosti se je navezala razprava, ki se je iztekla v željo in zahtevo, da se Krasa ne bi razkosalo, saj je Kraški park naravna in družbena celota. Kljub temu Černičev predlog ni imel zaželenega odziva s strani Občinske enotnosti.
Pevma - Praznik Sv. Ane
Vaški praznik Sv. Ane bo tudi letos v Pevmi prilika za združevanje vaščanov v znaku kulture in solidarnosti.
Na pobudo rajonskega sveta, v sodelovanju z domačim društvom Naš prapor, društvom Sabotin iz Štma-vra, gledališko skupino Oder 90 in mešanim pevskim zborom iz Pevme, se bo v petek, 24.7.92, s pričetkom ob 20.30 odvijal kulturni večer v prostorih osnovne šole v Pevmi.
Na sporedu bo nastop domačega pevskega zbora, ki bo pod vodstvom Lucije Valentinčič izvajal nekaj pesmi iz svojega najnovejšega repertoarja. Sledila bo v izvedbi goriške gledališke skupine Oder 90 spevoigra z naslovom »Svojeglavček«, katero je uglasbil zamejski skladatelj Hila-rij Lavrenčič.
Večeru so organizatorji dali tudi humanitarni značaj, saj bo na prireditvi potekala nabiralna akcija za pomoč beguncem z vojnih območij bivše Jugoslavije.
Ta dobrodelni pečat postaja v Pevmi že tradicija, ki daje tovrstnim manifestacijam širši in globlji pomen.
Ponovitev nove maše v Gorici
V soboto, 1. avgusta, bo ob 19.30 novomašnik Jožko Mihelčič maševal v cerkvi sv. Ivana. Že danes g. no-vomašniku kličemo: »Dobrodošli«.
Naslednji dan, to je v nedeljo, 2. avgusta, bo ob 7. uri v stolnici maševal misijonar Pavle Bajec.
Štefan Falež slovenski veleposlanik v Vatikanu
Slovenska vlada je za veleposlanika v Vatikanu imenovala Štefana Fa-leža. Veleposlanik biva v Rimu že ves čas po vojni in je v Vatikanu dobro znan, saj je bil tudi spremljevalec sv. očeta na nekaterih njegovih potovanjih.
DAROVI
Za Katol. glas: Matilda Munih, Pariz 100 F. Korsič-Zorn Verena, Francija
41.000 lir.
Namesto cvetja na grob dragemu prijatelju dr. Francu Mljaču daruje dr. Drago Štoka v dobre namene 300.000 lir.
Mantegna Maria daruje za misijonarja I. Štanta 300.000 in za Katol. Glas
100.000 lir.
Za sv. Goro: Elica Gorkič v blag spomin na ljubljenega moža Jožeta 100.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Marija, Janez in Metka ob 13. obletnici smrti tete s. Ahacije Kacin 150.000 lir.
OBISK
SLOVENSKIH MATURANTOV IZ ARGENTINE NA GORIŠKEM
Lansko leto je prvič prišla skupina slovenskih maturantov iz Argentine v Slovenijo. Obiskali so tudi Goriško in se srečali z našimi mladinci.
Tudi letos bo prišla v Gorico skupina 25 maturantov iz Argentine.
Prihod je predviden za 12. avgust. Istega dne zvečer je na programu srečanje. Kot lansko leto bodo mladi iz Argentine prenočili po družinah in naslednjega dne nadaljevali pot v Koper.
Kdor je pripravljen sprejeti na prenočišču enega ali več mladih je naprošen, da to sporoči na sedež SSO v Katoliški dom v dopoldanskih urah, na telefon 536455.
Organizatorji srečanja, SSO in mladinske organizacije, se že sedaj zahvaljujejo za sodelovanje.
_ obvestila_________________________
31. srečanje slovenskih duhovnikov iz zamejstva iz zdomstva bo letos od 17. do 19. avgusta v hiši šolskih sester v Šempetru pri Sv. Jakobu v Rožu.
V soboto, 25. julija, bo župnija sv. Jakoba v Trstu slavila praznik svojega farnega zavetnika. Popoldne ob 17. uri bo za slovensko versko skupnost slovesno somaševanje, ki ga bo vodil in pri njem tudi govoril škofov vikar g. Franc Vončina. Sodeloval bo pevski zbor pod vodstvom ge. Dine Slama-Pahor.
Martin in Vera Globočnik sporočata znancem in prijateljem, da je v 85. letu starosti v Denverju, Colorado, USA, umrl g. Ray (Mundo) Gruntar. Pod Zavezniško vojaško upravo je bil župan v Breginju na Kobariškem. Ohranili ga bomo v lepem spominu in molili za pokoj njegove duše. V njegov spomin darujeva Vašemu listu 10 USA dol.
Duhovne vaje za žene in starejša dekleta bodo v domu duhovnih vaj »Le Bea-titudini« v Trstu od ponedeljka, 31. avgusta do srede, 2. septembra. Vodil jih bo postonjski župnik in dekan msgr. Vladimir Pirih. Prijave sprejemata Dora Kosovel, tel. 040/763406 in dekan Jože Kunčič, tel. 040/220332.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« in ŽUPNIJA ŠTANDREŽ čestitata odbornici in dirigentki
VALENTINI PA VIO
ob odličnem diplomskem izpitu iz klavirja na konservatoriju v Trstu
ČESTITKE
Na glasbenem konservatoriju »G. Tartini« v Trstu je Lucia Lavrenčič z uspehom opravila diplomski izpit iz klavirja.
Prav tako v Trstu je klavirski izpit čez osmi razred opravila Su-zi Ferfoglia.
Iskreno jima ob tej priliki čestitajo glasbena šola »Emil Komel« - podružnica Doberdob, mešani pevski zbor in društvo »Hrast« iz Doberdoba.
Darovi za barvna okna v Bazovici: Silvija Križmančič 50.000, družina Ravalico-Bonavia 30.000, Ana Križmančič Cuder 50.000, v spomin na očeta Antona družina Šlankonova 100.000.
Župnija se toplo zahvaljuje vsem številnim darovalcem: darovali so že 100 milijonov. Bog plačaj!
Za cerkev v Ricmanjih: Milka Petaros, Trst 50.000, M.B., Trst, v spomin na pokojno mamo 100.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda: Viktorija Skok v spomin na pok. starše 50.000, M.B., Trst, v spomin na pok. mamo
100.000, Sorodniki v spomin na pok. Pepco Cafuta 50.000 lir.
Za semenišče v Vipavi: Julka Štrancar ob 60-letnici mašnistva brata Ignacija Štrancar 100.000 lir.
V spomin Ivanke Kodrič:	darujeta nečaka Meri in Boris Kuret po 100.000 za cerkev v Rojanu, misijone in Marijin dom, Ivana Golob pa 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V spomin Marije Operti: darujeio za Marijin dom v Rojanu: nečakinja Maria Luisa 100.000, Mira Bole 50.000, Sonja Stubel in Tanja 30.000, Marija Kobal in družina 100.000 lir.
Namesto cvetja na grob dr. Franca Mljača: za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: JS 50.000, NN 20.000, Adriana Krapež 20.000, družina Bizjak 20.000, Mimi Kobal 50.000, Diomira in Drago Bajc 50.000 lir za begunce iz BiH.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu: Viktorja Krapež v spomin Marije Nemac
20.000, Gracija in Riketa v spomin Rahele, Vere in Giorgiota Zupančič 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored od 26. julija do 1. avgusta 1992
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder. Otroci umetnosti: »Peter Iljič Čajkovski«. 11.45 Vera in naš čas. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Boris Kobal: »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«. 16.00 Z naših prireditev.
17.00	Šport in glasba.
Ponedeljek:	8.10	Jugoslavija
1941-1945. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 12.40 Zborovska glasba. Moški zbor Mirko Filej iz Gorice vodi Zdravko Klanjšček. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Drevo v oblakih«. 1. del. 17.10 Klasični album: teden Franza Josepha Haydna. 18.30 Boris Kobal: »Ona + jaz = oba« — slike iz zakonske idilike.
Torek: Jože Plečnik v spominih Vinka Lenarčiča. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča? 13.20 Glasba po željah. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Drevo v oblakih«. 2. del. 17.10 Klasični album: teden Franza Josepha Hayd-na. 18.00 William Shakespeare: Tri komedije - tri tragedije: »Koriolan«.
Sreda: 8.10 Jože Plečnik v spominih Vinka Lenarčiča. 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: pianistka Katja Milič. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 12.00 Krščansko socialno gibanje na Primorskem. 12.40 Zborovska glasba. Komorni zbor RTV Slovenija vodi Mirko Cuderman. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Drevo v oblakih«. 17.10 Klasični album: teden Franza Josepha Haydna.
Četrtek: 8.10 Jože Plečnik v spominih Vinka Lenarčiča. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 13.20 Glasba po željah. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »Drevo v oblakih«. 4. in zadnji del. 17.10 Klasični album: teden Franza Josepha Haydna. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Jože Plečnik v spominih Vinka Lenarčiča. 11.30 Odprta knjiga. Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 12.40 Zborovska glasba. Oktet bratov Pirnat; umetniški vodja Tone Juvan. 15.00 Mladinska nadaljevanka: »V podzemskem svetu«.
1.	del. 17.10 Klasični album: teden Franza Josepha Haydna. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev). 11.30 Odprta knjiga: Penelope Russianoff: »Kdaj se bo vam nasmehnila sreča?« 13.20 Glasba po željah. 17.10 Klasični album: teden Franza Josepha Haydna. 18.00 Boris Kobal: »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«. ★
Čestitke
Alenki Vrtovec ob uspešno opravljenem doktoratu medicine in kirurgije, iskreno čestitamo prijatelji in kolegi iz Gorice in Trsta.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla
2.	februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
R.D.
Vse za šolo dobite v
Katoliški knjigarni
Tam je naprodaj tudi knjiga
PREMIKI
Janeza Janše
cena 40.000 lir