5. številka. Izdanje zet petek 11, januvavija 1895 uhaja po trikrat na tedon i inatili it-danjih oi. torkih, ćatvtklh >B aobotlkh. /jutranje izdan ju izhaja oli ti. uri zjutraj, »«f. rnu pa ob 7. uri »sfer. — Obojno isdatije stan« : u Jecifin mc«M . f. — »i, ir.vpii AvstriJ« f. it tri meaco. , , !2.fk) , . . t ta pol leta . . . .V— . . . ca m leto . . . 10,— . . . I*.— ne jemlje eilr. Pocareitre *t«Tilke »o dobivajo t pru-dajuluicuh tobaka v Irutn po 9 itn'-., izren Trjta po 9 uvć. Sobotno večerno inianje v Irutu « nfl., imn T rita S nA. (t TrsU, v četrtek zvečer dne 10 janavarja 1895.) Tečaj XX. EDINOST llo alovenaketfa polltldne^a dpuitva za Pplmoi O^Iaai •« rakune po tarifu * petitu, ia nailoT" z debelimi črkami ae plačuje nrnntor. kilikor ob«*** Paradnih »ratic. Poslana o*mrt n ce t ti j tvnezahv »le, iii»-iimn oblati itd. ho Tlčunajo po-e ugoilbi' V h i dtipiHi naj ae piiiljajo ureiintttTu : alira C»»ermi Jt. 13. V.«k i piinao mura hiti fraakovano, k.i- n4fi-aaki>Tana »o ne •proptnajo. Rikojoai ae ne vračajo. Naročnino. rokiamarije iti o*!*.«« »prejema iiprat'Hiitfo ulica Malina pic-eolo bit. 3, II. nadut. Odprte reklamacij« to protte poltnine, >■ f »Ji na tli J* ■»♦» / > Slovenski poslanci v deželnem zboru tr/aškem izročili so danes povodom otvoritvene seje deželnemu glavarju, dru. Ferd in a n d u P i 11 e r i j u, nastopno, italijanski sestavljeno izjavo i hrrjami gotpod ileUlni glavar ! Uvažuje, da slovenskim poslancem okolice tržaške v deželneni zboru ob narodnostnih vprašanjih stoji nasproti jedna aama la kompaktna većina; uvažujć, da pričajo dosedanje skušnje, posebno pa skušnje i/, sedanje legislativne dfibe, da ae je ta večina v vsakem slučaju pokazala nasprotno vsem opravičenim zahtevam Slovencev te mestne pokrajine, in to ne le narodnim zahtevam, ampak celo moralnim in materijalnim; uvažujć, da je položenje podpisanih poslancev v deželni zbornici nevzdržljivo tudi zaradi dejstva, da ao ispostavljani aaaramovanju ad strani obfiin-atva na galeriji, kar jim onemogočuje svobodno izvrševanje svojega mandata ; uvažuje, da so v programa sedanjega deželuozborskega zasedanja razni predlogi, kateri neposredno zadevljajo n&rodne, mordlue in materijalne koristi Slovencev v tej mestni pokrajini; uvažuje da bi se morali podpisani postaviti v naJodloftnejAo opoaioijo proti tem predlogom ; uvažuje, da dogodki iz najnovejših časov opravičujejo bojazen, da bodo podpisani poslanci v tem zasedanju izpostavljeni Aa silnojiim napadam, nego doslej in uvažuje, da viaoka vlada Aa nI dala zapeljanih garanoij, ka-korAnih ao zahtevali nekateri poalanol v dr&avnem zboru z interpelacijo, predloženo v seji z dne 14. decembra 1894. gledć na svobodo osebe in govora v sedanjem zasedanju deželnih zborov istrskega in tržaškega: izjavljajo podpisani poslanci, da aa vadrA* vaakorAnega aodelovanja v aadanjom deAelnozborekem aaaadanju. Zajedno prosijc Vašo Prejasnost, da bla-goizvolite vzeti na znanje to izjavo ter da priobčite isto visoki zbornici. Izvolite, prejasni gospod deželni glavar, vsprejeti izraz najglobljega spoštovanja in udanosti podpisanih. V Trstu, dne 10. januvarja 1895. Ivan Nabergoj, Ivaii Goiiup, Ivan Marija Vatovec, Fran Dollenz. Obramba slovenskih koalirancev. (Konec govora posl. Kluna v seji poslanske zbornice z dne 15. decembra m. 1.) Toda vidimo njegov namen, pase radi tega ne jezimo. Dr. Ferjaučič s celim svojim govorom ni druzega nameraval kakor sumničiti v konservativnem klubu ostale slovenske po- slance, kakor da bi bili malosrčni in zaspani, ter jih po vsaki ceni spraviti iz konservativnega kluba. Kaj še dalje čakate v koaliciji ? to je ščuvanje, s katerim pa ni hotel pritiskati na visoko zbornico, ampak na prebivalstvo v naši domačiji. (Prav res!) Ali ravno ta njegov klic kaže, da logičnega mišljenja pri njem ni iskati in daje že pozabil govor, ki ga je inisl dne 27. oktobra t. 1. pri splošni razpravi o novem kazenskem zakonu. Zato ne bode škodovalo, ako mu v spomin pokličem ta govor. Ko je bil naštel nieritorične razloge, ki priporočajo novi kazenski zakon, rekel je proti koncu svojega govora: „So pa tudi še nekateri drugi razlogi. Gospod dr. Schorn je priporočal čakati, da se utrdi,o razmere med raznimi strankami. Jaz pa ravno nasprotno povdarjam. da imamo danes koalicijo, in da nikdar več ne bo-demo imeli tako ugodnih razmer za sprejem kazenskega zakona, kakor danes, ko so vse stranke delale pri sestavi njegovi. Koalicije morda ne bodemo već dolgo imeli in potem nikdar več ne. Danes so liberalci in konservativci vpreženi v jeden voz, mi tudi, mala četica, jim s priprego po moči pomagamo. Ta ugodni trenotek zgine in pride čas, kakoršnegn suio v Avstriji že imeli in katerega se danes obžalujemo, ko s-nutka postave kuje proti stranki, kar se sedaj na godi." Gospoda moja! Sijajnejšega spričevala nihče — tudi uobeden koaliranec ne bi mogel dati koaliciji, kakor ga jej je dal s temi besedami g. dr. Ferjaučič. (Prav res!) Če je pa koalicija tako izvrstna, kakor jo je proslavljal g. dr. Ferjaučič v omenjenem govoru ; če je zmožna tla pripravljati za vsprejem zakonskih del, kakor za kazenski zakon za civilno-tožbeni red, za preosnovo davkov in za druge postavne določbe, katere prav nujno zaliteva ljudstvo, potem bodete umeli, gospOda moja, da z ozirom na nase prebivalstvo, ki hoče imeti pozitivnih vspehov, izvršujoč svoje poslanstvo raje ostanemo v koaliciji, kjer se dA vendar le kaj pridobiti za naš narod, kakor da bi se oklenili načelne opozicije, katere pristaši brez prekrivanja naznanjajo, da nočejo nič doseči. Ako se toraj stavlja vprašanje, ali se hočemo še dalje zaupati vodstvu jako sku-šenega in razumnega državnika grofa Hohen-warta, ali pa bi morebiti ne sledili raje voditeljstvu gosp. dr. Ferjančiča, je za nas že dognano te vprašanje. Od postrežnosti vlade in tudi koaliranih strank pa bode odvisno, ali bodemo mogli vztrajati v svojem dosedanjem blagohotnem razmerju proti koaliciji; zlasti bode v tein ozira merodajna konečna rešitev celjskega vprašanja. Tedaj bodemo vedeli, kaj nam je storiti in po katerih potih hoditi, vedeli bodemo, kaj dolžujemo svoji vesti in svojemu narodu. Ako bi pa tega ne vedeli ter potrebovali kakega dobrega svćtn, potem, gospoda moja, bodo pa poslanec dr. PODLISTEK. B&rdyjeva obitelj. Prigodba iz leta 1848-49. PoaloTcnil It. K u r«t. Ostali pa se kriče in ropotaje posedejo krog soda, ter prisežejo Bogu in vragu, da hočejo dostati tudi to grenko skušnjo. Čimveč pa prisezajo, tem pogosteje pogledujejo na gorečo trsko, koje osodepolni žareči ogelj se vedno bolj približuje površji smodnika... Prestrašenih pogledov opazujejo se Vlahi ^o vrsti. Smn.iobledi se zde eden drugemu. — Polagoma in tihomu se začno umikati. . Eden za drugim odneso pete; nekaterim ne ostaja uiti toliko časa, da bi svojemu voditelju voščili niti .lahko noč*. Marsikateri pa zbeži jezno in škripAJofi zobmi. Konečno ostaneta pri sodu le še dva : Numa, se skriža-nitna rokama s hrbtom naslonjen ob posteljo, mirno gledajoč gorečo trsko, in Luziij, sedeč n i robu klopi ob sodu, obrnen z obrazom proti durim in močno kadeč iz svoje lule. Ko so se oddaljili vsi drugi, ozre se Vlah ter zapazi, da je žareči ogelj le Se za prst nad površjem smodnika. — Dekurio, želim ti nekaj povedati — spregovori hitro, vstavši s svojega sedeža — sama sva še tu ! Ne uganjajva torej ne-u Miiusti. Dekle naj pripada nama obema! — Ce tako nestrpno čakaš, /.amorem potisniti trsko še niže. — Ne uganjaj neumnosti, Numa! Saj vendar nisi obnorel. Kako Iti zamogol ti zaradi revnega dekleta nitji ugonobiti ? ltečein l Ferjanrič gotovo najzadnejši, pri katerem bodo slovenski poslanci konservativnega kluba iskali poduka o svojih verskih dolžnostih, o namerah in o potih svojega politična ga postopanja in svojih patrijotičnih dolžnosti. (Odobravanje). Politiške vesti. Deželni zbori. Danes sta se otvorila 1 deželna zbora istrski in tržaški. V j deželnem zboru istrskem je pričakovati sil- ! nili bojev med manjšino in večino, ako smemo ' soditi po preludiju, kojega so napisali tr-žaški listi temu zasedanju. Zmisel vseh teli izjav je ta, da mora italijanska večina še odločnejše nastopiti proti manjšini in proti — vladi. — Glede deželnega zbora t r-žaškega nam pa je za danes opozoriti na izjavo, kojo prinašamo na čelu lista. Danes nam ne dopušča prostor, da bi podrobneje govorili o tem znamenitem koraku deželnih poslancev okolice tržaške, ali to rečemo lahko že sedaj, da žalostni, prežalostni morajo biti odnošaji, ako so jeli zdvajati patrijotičnl možje, toli utrjeni v borbi za svoja prava. Kriza na Ogerskem Slike o položenju v Budimpešti menjajo se sleherni hip kakor v k alej ilo« kopu. Pred par dnevi je kazalo, da je bil ves trud liana Kliuen-Hedervary-a zastonj ter da se mu ue posreči sestaviti tako ministarstvo, ki bi imelo upanje do trajnega obstanka. In res se je bila v Zagrebu raznesla vest, da se njegova ekscelenca povrne v Zagreb kot to kar je bil popred, kot ban hrvatski. Pozneje so se stvari nenadoma zasukale na bolje, ker je bilo videti, da hoče dosedaj gospodarivša liberalnastranka ukloniti svoj tilnik v jarm grofa Khuena. Ali glej: danes došle vesti poročajo zopet, da so se prizadevanja grota Khuena izjalovila in sicer iz istih vzrokov, katere smo naglaiali tudi mi že pred par dnevi. Grof Khuen-He-dervary zahteva namreč garancij, da ga bode podpirala liberalna stranka in pa da se združijo razne skupine strank. Tej želji grofa pa se noče ukloniti liberalna stranka, ker meni, da mora isti vsprejeti Wskerlev program, ako in it je res do liberalnih načel in v tem slučaju da ne potrebuje liberalna stranka pomoči od drugod, ker je sama na sebi zmožna za sestavo novega ministerstva. Temu argumentovanju liberalcev ni mogoče odrekati logike Tu tiči torej vsa težava : grof Khuen bi si hotel osigurati podporo liberalne stranke, n« da bi zajedno vsprejel nje program. To je torej isto, kar smo trdili mi: Khuen ne more vsprejeti Wekerlevega programa, ker je poslednji zgubil zaupanje krone, velik del liberalne stranke pa noče čuti o Khuenu brez NVekerlevega programa. Položaj je torej tak6 kritičen, da mu ni moči priti do živega s polovičarstvom; tu valja torej: ali z liberalno stranko kakoršna je, ali pa — proti ti pa nekaj, na kar prav lahko pristaneš. Obljubi mi le eno: če se ti kedaj dekleta naveličaš, izročiš jo meni! — Ostani tu in pridobi si jo, potem bode tvoja. — Ha, ali toga nečem jaz — odvrne Vlah ljuto in kakor trmoglav otrok začne od jeze jokati, topotati in trgati obleko s sebe. — Kar sem rekel, to tudi držim — pravi Dekurio — kdor bode najzadnji v sobi. ta vdobi dekle. — bi že ostal tu, da. ali kaj si pridobim s tem ? Veni, da ostaneš i ti, in potem nuji oba vrag odnese ! In veruj i ti t r ne zaradi mene, Dekurio! — ne zaradi mene, temveč zaradi tebe, pravim, zaradi tebe bilo bi to vendar škoda — — -- — njej. Ker pa grof Khuen ue more iti le z dosedanjo liberalno stranko, a proti isti nastopiti noče, je verojetno, kar javljajo najnovejše vesti, da je ban hrvatski izjavil kralju v včerajšnji »vdi-jenciji, da ne more vsprejeti naloge za sestavo novega ministerstva. Iste vesti zatrjajo, da v liberalni stranki vlada velika nezaupnost. Različne vesti. Vliok gost v Tritu Predvčerajšnjem dospel je Nj. ces. in kr. Visokost nadvojvoda K a r o 1 Š t e f a n na Lloydovem parniku ,Sultan" v Trst. Prenočil je pri vitezu H U t-t e r o t h u, ravnatelju trž. tehniškega zavoda. Včeraj zjutraj ogledal si je nadvojvoda la-dijestavbarski zavod pri sv. ltoku; popo-ludne je odpotoval v Pulj. Zapreke v železniškem prometu. Vsled ogromnih žametov med železniškima posta-jema Št. Peter in Rakek morali so se opustiti osebni vlaki na progi Št. Peter-Ljubljana za par duij. Brzovlak št. 1 in poštni vlak št. 9, ki sta se predsinočnjetn odpeljala iz Trsta, morala sta se ustaviti pti Postojni. Sedaj ni še mogoče določiti, koliko časa bode trajala ta zapreka; nadejati se je, da se posreči izčistiti zameteno progo še tekom današnjega dneva, ako danes ne zapade v novič sneg. Istotako je popolnoma obustavljen promet na progi Ljubljana-Zidani most, ker se je nakopičil sneg med postajema Zalog in Lož. Z Dunaja prišedši vlaki morali so se ustaviti pri Zidanem mostu. Ta zapieka odstrani se baje če danes. Tako glasi včerajšnje poročilo prometnega nadzorstva pri južni železnici. Sinoč pa je izdalo isto nad-zorništvo novo okrožnico, ki se glasi: Od danes naprej bodo osebni vlaki počeli zopet voziti na progi Št. Peter-Ljubljana. Tovorni vlaki pa še ne bodo vozili nekoliko časa. Na progi Ljultljana-Zidani most pričel je zopet popolni promet. Ženski podružnici »v. Cirila in Metoda so darovali: g. J. M. Vatovac 4 krone, dva Dominikanca 4 krone, od prodane palice 2 kroni. Za družbo sv Cirila in Metoda nam je deposlal g. Miha Hrvati n 2 gld. 8fi nvč., kojo svoto je nabral pevuvodja Karol Mahnič iz Predloke med pevci plavskega pevskega društva. — V namen, da postane pevsko društvo „Velesila" pokrovitelj, plačal je mesto litrčka g. N. N. 30 nvč. in sta dodala k tem gg. F- i u L. še 20 nvč. Ker niso zadeli na kitajskem biljardu tisoča, plačali to globo Š., S, Š, P. in S. vsak po 10 nvč, tem svotam dodal je J. F. L. 10 nvč. od veselja, tla je sam zadel tisoč v gostilni Dr.i-gotinke Saucia v Škednji. Za podružnico družbe iv. Cirila in Metoda na Greti nabral je g. Ivan Treven v društveni krčmi v Hojnnu med veselo družbo 3 krone 2 stot. — oziroma za odprtje no- — Ce tako misliš, glej da se mi spraviš! — Tedaj dobro. Ali dati mi moraš pe-rišče cekinov! — Niti enega! Saj lahko tu ostaneš, če hočeš. — Dekurio, ne bodi nor! Smodnik se kmalu vname, kajti žareči ogi-!j jt* že prav blizu —--— — Vidim . . — Daj ini torej le — - — en tolar! — Ni beliča ne ! — Tako naj te v dan svetega Mihaela zittlent' sedeminsedemdesetkrat božja je/a!!! vriši''i Vlah in zdirja skozi na pol odprta vrata iz sobe. (Dalje prili.) Vega otroškega vertca na Belvederju, nabral je fr. Ivan Tre v en med veselo družbo pri Kravogu 2 kroni S8 stot., — oziroma v namen, da postane Barkovljan^ka župnija pokroviteljica, nabralo je t krčmi ,01>rt-nijuke^a diujtva* v Ilarkovljnh v nedeljo dne 6. jannvarja t. 1. gld. in 20 nvr. V Sežani ste tamkajšnji podružnici sv. C. in M. priredili vMelico na Silvestrov«), Či-stejja prebitka je bilo 4t> pld. 8.'} kr. Hle ie radodarnosti e beleži posebno priznanje prelil. protu Schaflifotseliu, c. kr. okr. glavarju, K. l)nkid-n, r. kr, okr. -odniku, g dr .Ta-schi-ju. zdravnik« in g. Hruši iz Lipice. Fre-srčna jim hvala! Bog jih živil V Tomaji se je o priliki uove nia.še č. fr. Aleksandra Benigarja nabralo za Sežansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda 14 jld. Živeli darovalci in njihovi nasledniki ! Beda v Italiji in beda — doma Mestni svet tržaški je v poslednji svoji tajni seji (Glej .Edinost" št. 4, izdanje za 8. t. m. Ur.) prestopil na dnevni red preko prošenj raznih bivših mestnih užitniiisHh uradnikov, ki prosijo podpore vsaj za jedno leto še, ker se morajo boriti z veliko bedo, odkar jih je mestni magistrat stavil na ulico. Ne da bi hoteli kritikovati to postopanje mostnega svita, kajti isti inn pravico uvaževati njemu došle prošnje, uli pa odbiti jih ; niti so nam po-vvbno pri srcu ti bivši dnearji, o katerih smo pisali vedno le — pritožbe. Vendar ne nats usi-Ijuje logično vprašanje: mar ne bi biloume-stnejše, da bi bil mestni »vit naklonil tisoč gld. bednikom doma, namesto bednlkom v K a 1 a b r i j i in Siciliji? Tudi za .Lsgo" prestaja vedno denarja! Sicer pa — Cliacnn a son goilt, vsak po svojih nazorih in po svojem uknsu. iavna družba kol, usnja itd. Včeraj bila je v pritličju borznega poslopja že prijavljena druga javna dražba kož, usnja itd. Tudi ta dražba ni imela zaželjenega vspeha, daii je bila sploh nekoliko živahnejša, nego je bila prva. Prodalo se je sedem partij in sicer 4 partije z ukupno fiOo kož 2 partiji ježic (:ž71 vreč) in slednjič partija angleškega ribjega olja (4 sodi). Strokovnjaki pripisujejo nazadostni vspeh okolnosti, da svetovno tržišče ni sedaj nič kaj naklonjeno takemu blagu in potem tudi nasprotovanju nekaterih interesovanih oseb iz čisto zasebnih vzrokov. Storili so se sliodni koraki, da te pride v okom temu nasprotovanju in nadejati se je, da se veliki producentje udeležijo prihodnje take dražbe v veči meri. Javna dražba. Načelništvo tukajšnje juž-noželezniške postaje javlja nam, da se bode dne 17. t. m. od 10. do 12. ure dop. v skladišču za prišedse blago, II. nadstropje, prodajalo na javni dražbi razno blago, katero sprejemniki niso vsprejeli. Blago se bode oddalo najboljšemu ponudniku proti gotovemu plačilu. Kupec mora kupljeno blago takoj odstraniti iz skladišča. Zapisnik dotičnoga blaga visi v vhodu postaje južne že-lf/.nice vsakemu na ogled. Iz Podgrada nam pišejo dne 7. jannvarja: Prcdpustui čas je prišel. Ej, kako pleše Francesco! Od vasi, do vasi od hiše do hiše! Hvalevredno je prizadevanje vlade, da bi se konstituirale zadruge naših posestnikov. Ali zakaj ravno sedaj, ko nimamo občinskega zastopstva ? (Gospod urednik: stavite velik vprašaj k temu vprašanju ! Pa kaka pravila je izdelala vlada? Mi smo prepričani, da bo slaba za nas. In sprejemali naj bi jili kar tako, ne da hi se nam pojasnila, na drobno pojasnila, tako na drobno in razumljivo, kakor jih n. pr. včeraj g. Jenko v Hrušici. Tine in tajnik sta bila včeraj popoludne v Malih Ločah. Sprejeli so tam ona pravila, ker jih nobeden ni opozoril na kljuke, ki so skrite v njih. Voliti pa niso hoteli one 4 može, katere jim je Tine predlagal. Pomislite : edine te 4 pristaše, ima Francesco v Ločah in ravno le naj bi volili! Izbrali so si druge. Potem sta šla v Obrov in kašnje, po noči, v največjem metežu celo v Gradišče in Ritomeče, dasi je bil za te vasi določen današnji dan. A Francesco je predrugačil red in morala sta ubogati. V omenjenih vaseh šlo je po — želji vade. Ne pa v Hrušici, za katero je upraviteljstro določilo 13. dan t. in. Tam se je lepo zborovalo tudi včeraj popoludne brez občinskih upraviteljev. Za- družnikom razjasnilo se je vse do pičice, bili so zadovoljni in hvaležni svojim voditeljem. Enoglasno zavrgli so pravila, od vlade predlagana in sprejeli druga, v katerih je izraženo da so oni svobodni gospodarji, da p» prostovoljno dovoljujejo, da jih nadzira županstvo. A vladi so pustili onot kar jej pri-poznavajo zakoni. Tako treba! Rasprava proti lv*nu Jajčiču, Franu Kra-vo»-u in drugom z dne 2. t. m. (Nadaljevanje). Priča polic nadinšpsktor Oiihl odstopi, a pristopa priča Lavoslav Kiihler, policijski agent, ki odgovarja na dotična prašanja:' Sledil sem več časa Jajčiču, katerega nisem poznal, a kateri mi je bil sjiuen, ker je hodil od gruče do gruče, šepetaje tu iu tam posameznikom v ušesa. Ko se je dalo povelje razhoda in sicer v italijanskem jeziku iu ko so začele straže tirati Slovence nazaj, videl sem Jajčiča, kaks se je odločil od slovenske skupine ter se postavil sam na prost prostor ter vzdigniviega roko, kakor da bi hotel dati neko znamanje, čul atm zavpiti: »Živela Avstrija, abbasso la cikorija!*, na kar so Slovenci zagrmeli. Na to sem Jajčiča dal aretirati po straži Rossmanu. Dal sem ga pa aretirati ne le radi tega, ker je zakričal, temveč radi tega, ker ni hotel vkljub danemu povelju z mesta Nisem pa slišal Italijanov vpiti: „Fora i ščavi !4 Branitelj dr. G r e g o r i n : To js vendar čudno, ko je sam gospod nadinšpek-tor to čul! Priča K 0 h 1 e r: Jaz nisem čul, pazil ssm vedno le na Jajčiča. Predsednik: Ste čuli, da so »traže ponavljale ukaz tudi v slovenskem jeziku? Priča K 0 h I e r: Da, saj sem celo jaz opominjal posameznike v slovenskem jeziku. Predsednik: S katerimi besedami ? Priča: Grete nazaj, je boljši za vas1 Predsednik: Je bilo dano povelja razhoda na glas da je lahko vsak čul ? Priča K 0 h I e r: Da, povelje bilo je dano na glas ter so je straže ponavljale na ves glas. Vrhu tega so straže občinstvo nazaj porinole, tako, da bi morala ceH> živina razumeti, kuj se hoče. Predsednik: Od bi imela živina to razumeti ali ne, to Vam ni tukaj razmotri-vati; Vi ste poklican kakor priča le da navajate činjenice. Proti Jajčiču: Kaj imate na to opomniti ? Jajčič: Ni res, da sem zavpil „ab-basso la cikorija I" Tudi ni res, da sem se odločil iz skupine Slovencev. Stal sem sam pri vodnjaku tar zaupil : „Živela Avstrija !\ ko sem slišal od Italijanov klic: „Kora i ščavi !* Povelja, da se moramo l aziti, ali da se ne sine vpiti nisem slišal. Predsednik! Sedaj povejte mi, kako in zakaj ste aretiral Kravosa? Priča: Kakor Jajčič, zdel se mi je sume i tudi Kravos, kateremu sem sledil z Velikega trga na Corso. Kravos bil je v društvu dveh tovarišev ter je na Corsu vsakokrat zavpil »živijo", ko se je dalo povelje, du se ne sme kričati. Zavpil je 5 ali 6 krat na Corsu .živio" Povelje, da se ne sme kričati, bilo je dano že na Velikem trgu in potem še po-aebe večkrat na Corsu in sicer tako naglas da je moral vsaki slišati. Na voglu Corsa iu Via S. Spiridione dal seiu Kravosa aretirati, ker je zopet zavpil : »živio živio!* Klica »Živela Avstrija" od Kravosa nisem slišal. Branitelj d r. G r e g o r i n : Ste-li Kravosa, o katerem pravite, da ste ga slišal večkrat upiti „živio !\ posvaril tudi po- sabe ? Priča K 0 h l e r: Ne ! P r e d s e d n i k: Je bilo Slovencem prepovedano odhajati po Corsu ? Priča K o h 1 e r: Ne. Slovencem se ni zaukazalo, da ne smejo odhajati po Corsu. Branitelj d r. G r e g o r i n : Ste-li gotovi, da je moral Kravos slišati povelje, da se n» sme upiti, ko so Italijani okolo njega kričali »abbasso i ščavi !• ter peli »Nella patria di Rossotti" ? Kiihler: Nisem slišal teh klicev in tudi nisem slišal peti: »Nella patria di Kos-setti". Sploh pa moram reSi, d a se je italijanska stranka vela prav d o b r o. i Branitelj d r. G r e g o r i u : Se jo Kravos kaj branil, ko ste ga dali aretirati ? K i'» h 1 e r : Ne, uda! se jo takoj. Kravos: Ponavljam da sem najpr«»j zaupil „Živela Avstrija!* in potem „Živio, živio!*. Ni re», da sem večkrat zaupil ..živijo!* in tudi nls -tu slii il nkaz\, d t se ne i sme upiti in to tem manje, ker so Italijani ' npili in peli ter si nisem mogel radi tega niti misliti, da bi bilo prepovedano upiti. (Dalje prih.) Sežgani milijoni. Te dni sežigajo na Dunaju lepo svoto 20 milijonov goldinarjev v bankovcih po 10, 10:) in 1000 gld. Ti bankovci so se tekom let obrabili in zamazali, zato morajo v ogenj. Sežigajo jih v posebni peči, ki je v kleti bančne zgradbe v Gosposki ulici na Dunaju, pod nadzorstvom po-seb ie komisije. Bankovce stavijo v omote in iste polagajo v nalašč zato prirejene železne košarice, katere sučejo na nekakem ražnju v ognju, dokler znbelj ni vpepelil papirje. Marsikomu bi se cedile sline, ako bi videl to palenje, pa kaj hočeš: na svetu vse mine. Ne pijte surovega mleka 1 Ker se je pojavila v posamičnih hlevih tržaške okolice kuga med govedjo, izdal ja mestni magistrat naredbo, s katero svari občinstvo, da naj ne pije surovega, nepovretega mleka. Policijsko. Minolo noč skušali so neznani tatovi vlomiti v poštni urad v Žav-Ijab. Na vso srečo prišel je tja postilijon Ivan Ladovac, pred katerim so pobegli neznani ponočni , gostje \ — spletnega dninarja Mojzija L. iz Benetek aaprli so, kar ja n i siiniu, da je tikradal 50 kg. kave, vredne 15 gld. Loterijske številk izžrebane dne 9. t. m. Praga 71, 42, 9, 55, 28. 32, 44, 55, 5! 82. Lvov Sibinj 76, 61, 41, 21, 69. Najnovejše vesti. Poreč 10. (Deželni zbor.) Po sveti maši, kojo je daroval skot' Flapp, otvorilo se je opoludne zasedanje deželnega zbora. Deželni glavar je nagovoril zbor kakor običajno, zaključivši svoj govor trikratnim živio-klicein na cesarja, kojemu vsklikit so se odzvali poslanci. Vladni zastopnik je pozdravil poslance v italijanskem in hrvatskem jeziku. Toda že ob začetku pozdrava v italijanskem jeziku p rotestovalaje italijanska večina proti v s a k o r-ine m ti | o z d r a v u se strani v 1 a d-11 e a a zastopnika, v s k 1 i k a j e : b a-s t a, b a s t a I t e r j e potem ostavila dvorano Galerija seje seveda pridružila večini k r i č a 11 j «■ in, sika n j e. m i 11 ž v i-žganje iu. Deželni glavar je zahteval mir, toda brezvspešno. Ko jo završil vladni zastopnik svoj pozdrav, zaključil je predsednik sejo radi nesklepčnosti. Dunaj 10, Vsled obilice snega so ulice takorekoč zaprte. Na nekaterih mestih je promet zaustavljen, Dunaj lo Na progi južne železnice D.i-najsko Novomesto-Modling je promet z 1-u-davljeii /.bik žametov. 'i i^ovlnihf briojavk*. Buiimroita. >'*-ti » ia spomlad S.tiS-SH'J Panira je«**ti ls9"> 7 02 'I" 7 04 <>»•* ia •!>•-mini li'. I - k Otf Iti nor« 5 25 -3A Korala sW» 5-50 do 5-70. Nova ta m ij-jUni ti'27 S 2rt. Pi.-nira no,* 7> kil. f. fl'H5 -H70. 0> oc»i f. 27 75-28 J ttt. marc f. 27."."i —28 - Concaai«? la januvar-mare 28 —. ČelTorni za januar 2850. V glavah (boS.Ii) zajanuvur 29'ftO H»7re. Kh*h Santo* irool ari>r»(r» ta jami v ar 90.50. zb marc 90 — »edno jak'i rastofe. Ha-nhurg. Santon * >.>.| *»-nnf» /•■« januvai 725). muj 72.—, «(tptfliiil»T 71'50, jako (talno. Dunujnka borza lO. jnnuvikrja 1S98 ▼feraj Državni do g v papirju „ , r Hri-bru Avittrijrtku renta v zlatu „ „ t kronali Kreditne nki ij« . . London IOLhI. , . . Napoleoni .... 100 mark..... 100 i tal j. lir 100/.5 1(M) 75 1214-30 »• — 413 76 124. - 9-86 HO-7 5 4tiJ". danth 100 7ft 100 80 12&.45 99 15 418-HO 184- 00 7:' 48 35 l^asasmsm TSSČ. asas assa&aes&ssaBssa isafliaiaa.? Dobroznana gostilna ANTONA VODOPIVCA (;i i domače .pri Prvafkovru") v Tritu, ulica BolltMlo A«, la toči kolikor v gostilni, tolikor pri vesalicuh t -okoliki telorndn oi, redno 1« pristna vlMv»k», Prraćka ln kratka bala tn črna vina. -Sladki riesling r S(ukleni<-nli. in modro fraa-kinja, vnaka stckloni. a drii 1 lit r in voljo 00 novč. — Pontreibn jo poit -na, cena zmerna. Kuhinja je prc-krliljetm h toč.iimi, toplimi in inrisliini jodlli. Priporoča rh lojakoiu v Trstu in r. delalo. Toči cino tudi družinam 4 iu'(J 0. Dalje priporočajo se telodaine kapljice ar. Jakoba kor večkrat izkuieno duiaači-Hro ntvo. S oklonlaa 60 nč. in 1 gld, nfl. Dolom ne v |i'karn>ih (Davna zaloga : L kama 8t-ravallo v Trsta; daljo: Jakama Zanstti v Tritu ; Htara c. kr. vojaAlca loknrna na Dunaju, Stefaui-platz, klikni- tU'li v drugih li-knrnnh. FRIDERIK ^ SIEMENS Dunaj. Tu^im h. t. prir. .iparatoT u raiSTelljar« in kurji!«, /X,9. Alaerntraase 20. Najnovejša plinova urotiljka 7,t aununjo razsvetljavo: Regenerativni plinov solniioi gorilec 15 od»t tkuv cneji, k»k> r < li-ktnike Imičiio »vetiljk«, a dkje njim jedtiuko svetlobo. N'dulj" z* dvorane, d -lavnice, prodajatiiic-1 i, t. d itapolzkuiena vcntllujoče ve-generativne plinove avatlljka te. plinove uvetlljke v steklu, katera se tn» >*io r»t'it.i povgo i in mi pri i-ern« za v«e slu«ia,,t',- Uv-drne 8o po .».-m svetu, 3 Ceniki in prora6unl zastonj. — 1 zastopnik za Trst: HENRIK ffAGNER, Via Carlntia i FRIDERIK SIEMENS C. kr. priviligovaiia tvornica priprav za razsvutlavo in kurjavo. Dunaj, IX Alseratrasae 20. Odlikovan z zlato svetinjo (nnjvišje odlikovanje) na PHKHtavi /a industrijo kuka v Hi'oiiiIk'I'kh, v maju 1892. Odlikovan / častno diplomo in zlato svetinjo na niejnurodiii razstavi v Li|)skinii za rudeei križ, zdravstvo itd. meseca tebruv 1893. Siemensove peči na preosnovani gas edin« peč na tfas s pravim pveoanovanlm plamenom. Izvanredno u^odniinti ti»