Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVII - N. 7 (344)
Udine, 15. aprila 1966
Izhaja vsakih 15 dni
%a§edanje VI« kongresa SZDL Slovenije v Ljubljani
orli
in manm ori ranam» odnosov med sosednimi deželami
Obširno razpravljali o dobrih odnosih med Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko Zaželjeno je bilo, da bi prišlo še do tesnejšega sodelovanja in prijateljstva med sosedi
Nedavni kongres množične politične organizacije v Sloveniji, Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je bil prve dni a-prila meseca v Ljubljani, prav gotovo pomeni osrednji politični dogodek v notranjem življenju matične domovine. Ta kongres pa je imel nekatere posebne značilnosti, ki ga še posebej odlikujejo. Predvsem so bile zanj dolge in obsežne priprave. Ljudje so na številnih sestankih, na katerih so volili delegate za kongres, odprto, zavzeto in podrobno obravnavali vsa aktualna gospodarska, socialna, politična kulturna in druga vprašanja. Tako so delegati imeli obilo gradiva za kongres. To je pokazal tudi potek same kongresne razprave. Delegati so se na njem razdelili v posamezne komisije, ki so zajele nrav vsa poglavitna področja družbenega, gospodarskega, kulturnega in drugega življenja v Sloveniji.
V treh dneh je več kot tristo delegatov poseglo v diskusijo. Debate so bile zelo žive, konkretne, odločne in odkrite. Tako se kongres ni zaprl med štiri stene, mar-
panorama
Poraz desničarskih sil
Pred nedavnim je deželni svet Fur-lanije-Julijske krajine razpravljal in sklepal o zakonskem predlogu, ki ima zelo velik pomen za položaj slovenske manjšine v Italiji. Šlo je za pobudo slovenskega ’ svetovalca dr. Jožeta Škerka. Deželna vlada naj bi predložila italijanskemu parlamentu dopolnitev obstoječega kazenskega zakonika tako, da bi vanj vključili tudi določila proti hujskanju na narodnostno mržnjo.
Svetovalec Škerk, ki je predložil razpravo, je svoj korak utemeljeval z dejstvom, da so bili Slovenci v Italiji mnogokrat tudi v nedavni preteklosti, žrtve izpadov, ki so jih spodbujali in pripravili razni nacionalistični krogi iz protislovenskih pobud. Take akcije in žalitve, je dejal Škerk, resno škodujejo, miroljubnemu sožitju, za katerim teže vsi ljudje dobre volje. Škodljivo pa vplivajo tudi na dobre odnose med obema sosednima državama. Protislovensko početje in sejanje narodnostne mržnje pa je poleg tega v nasprotju z določili italijanske ustave, zato je tem bolj nujno, da se proti takemu početju sprejmejo zakonske sankcije. Zajamčiti italijanskim državljanom slovenskega jezika spoštovanje ki jim gre, omogočiti jim, da bodo lahko nemoteno uživali svoje pravice, ohraniti njihov etnični značaj ter kulturne in gospodarske pridobitve v duhu medsebojnega razumevanja in sodelovanja, vse to bo prispevalo k utrditvi zaupanja in miru v krajevnem in državnem merilu ter končno tudi v tistem, ki se vzpostavlja v odnosih med evropskimi narodi.
V razpravo so posegli številni svetovalci, ki so kot predstavnik strank zastopanih v deželnem svetu izpovedali načelna stališča tako glede zakonskega predloga kot glede odnosov do slovenske manjšine. Svetovalec republikanske stranke Cumbat je sodil, da v pravi demokratični državi takega predloga niti ne bi bilo treba, ker pa še nismo dosegli te idealne stopnje, je dejal, podpiram predlog zakona o zaščiti slovenske manjšine.
Predstavnik Socialnodemokratske srtanke Bisol je izjavil, da podpira predlog predvsem zato, ker je treba zlasti v obmejnih pokrajinah sproti odpravljati vsak kamen spotike med sosedi.
(nadaljevanje na «'L strani)
več so na njem na široko odprli vrata vsem vprašanjem, ki jih ljudje občutijo v svojem vsakdanjem življenju. Prav posebno obširno so razpravljali o gospodarski reformi, ki je tačas v teku v Jugoslaviji. Delegati so govorili o gospodarskem razvoju, o deviznih vprašanjih, o gospodarskem povezovanju Jugoslavije in Slovenije z ostalim svetom. Zelo dosti so razpravljali tudi o šolstvu, o kulturnih ustanovah, o socialnem in zdravstvenem zavarovanju in o vseh drugih vprašanjih.
Kajpada so veliko skrb na kongresnih razpravah posvetili razvoju delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji, ki mora dobiti še trdnejšo podlago in še večje možnosti za napredek. V takem sistemu samoupravljanja mora državljan dobiti in tudi uporabljati pravico, da soodloča o vsem življenju svoje dežele, o gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, pa tudi o zunanji politiki.
Kongres tudi ni mogel mimo vprašanja manjšin v eni in drugi državi, se pravi italijanske v Jugoslaviji in slovenske v Italiji. Na kongresu so nastopili kot udeleženci v razpravi tudi predstavniki italijanske manjšine, ki so v italijanščini prikazovali delegatom posamezne probleme iz življenja manjšine. Posebno obširno so razpravljali o vlogi Jugoslavije v svetovni politiki in zlasti o njenih odnosih do sosednih držav, kjer igrajo važno vlogo vprašanja narodnih manjšin. Pri tem je bilo poudarjeno, da se dosledno izvajanje načel vsestranskega sodelovanja Jugoslavije kot odprte socialistične skupnosti kaže predvsem v politiki odprtih meia, kar v praksi dokazuie, da razlike v družbenogospodarskih in političnih sistemih niso ovira za razvoj dobrih medse-
bojnih odnosov pod pogojem, da se razvijajo na osnovah popolne enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja.
To je bilo prikazano zlasti na primerih sodelovanja Jugoslavije z Avstrijo in Italijo, kjer politika odprte meje rodi čedalje lepše uspehe in tako bistveno prispeva k razvijanju in utrjevanju prijateljskih in dobrososedskih odnosov. Za nas kot manjšino je seveda posebno razveseljivo, da je bilo v tej zvezi izrecno naglašeno, da imajo narodne manjšine v okviru takih odnosov ob odprtih mejah vlogo posrednikov med narodi, kar je prišlo do izraza tudi v zaključni resoluciji, kjer je o manjšinah rečeno:
Razen nadaljnjega doslednega izpolnjevanja zakonov statutov, dogovorov in obveznosti, ki jih je naša družba sprejela do narodnosti, je treba v našem sistemu socialistične demokracije še posebej uveljaviti narodnosti kot subjekt sožitja ob meji. V tem ko se Slovenci v zamejstvu vključujejo v demokratične procese v državah, k er živijo, bo SZDL podpirala njihova prizadevanja, da se ne glede na politične in nazorske razlike povezujejo v slovensko kulturno območje z mislijo, da imajo ti deli naše narodne skupnosti še posebno nalogo kot posredniki med narodi-sosedi.
Kot osnovno ugotovitev glede kongresa v Ljubljani bi lahko postavili trditev, da je pomenil važen, obsežen in hkrati kritičen pregled vseh področij življenja v Sloveniji. Pokazal je tudi stopnjo demokratičnosti, ki jo je dosegel notranji razvoj v sosedni državi. Končno je dal kongres bogate napotke za delo Socialistične zveze Slove-
Na sliki vidimo vas Sovodnje, katere prebivalci so zelo prijazni in simpatični ljudje, in se zdi kot gragocen biser, tako čudovito je obdana in zavarovana z visokimi gorami (v njenem ozadju nekoliko višje navihano kuka Matajur). O Sovodnjah in njeni prekrasni dolini, ki je izredno prikladna, da bi se jo industrializirale in da bi se razvil turizem, saj pogojev ne manjka, bomo bolj obširno
pisali v prihodnji številki
Quella che si scorge è Savogna. Il paese, dalla sua gente modesta ma accogliente e simpatica, costituisce veramente una « gemma » tanto è così meravigliosamente cinto e protetto dai monti (il Matajur occhieggia furbescamente più su). Di Savogna e della sua ampia valle, che ben si presta ad essere industrializzata ed a favorire con le sue bellezze lo sviluppo turistico, diremo diffusamente nel prossimo numero
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiHiiiiiitniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiii
SE BO TO URESNIČILO ?
Sklicali vse župane čedadskega okraja za ustanovitev industrijskega konzorcija - Zeljeno je bilo, da bi se ta ustanova resnično rodila in da bi čim prej rešila najnujnejše probleme, ki so v zvezi z industrijskim sektorjem
V teh dneh se je zvedelo, da bodo na pobudo čedadske občine v kratkem uradno ustanovili «Industrijski konzorcij Nadiške doline ». Ta novica je zelo razveselila vse, predvsem pa prebivalstvo ozemlja Beneške Slovenije.
Kot kroniko poročamo, da se bodo zaradi tega zbrali 16. t. m. na sedežu čedadske občine župani slovenskih občin Srednje, Sovodnje, špeter, Sv. Lenart Pod-bonesec, Grmek, Dreka in jezikovno mešanih občin Tavorjana, Poj da in Ahten.
Poudarjamo, da je problem industrializacije Nadiške doline in področja med Čedadom in Aht-nom — kakor sicer vsi drugi pro-
nije v prihodnje.
   "luninimi  ................................................         mu.immuni.
interpelacija predsedniku deželne vlade
V naši deželi najvišja umrljivost zaradi jetike
Irst na prvem mestu v italijji9 Videm pa na osmem - t*rot'ineialni protttuherhulosni honsoreiji hodo pripravili proi/ram eeplfenfa
Deželna svetovalca Bergomas in Jarc iz Gorice sta poslala interpelacijo predsedniku deželnega odbora, v kateri pravita, da sta zvedela za ustanovitev tehničnih odborov pri protituberkuloznih konzorcijih naše dežele, ki naj sestavijo program cepljenja proti jetiki. Takšen postopek poskušajo v drugih italijanskih pokrajinah, medtem ko je že zdavnaj v praksi v številnih evropskih in ameriških državah. Programe tehničnih odborov bodo proučili upravni odbori konzorcijev ter odobrili finansiranje. Pobuda za cepljenje proti jetiki je velikega pomena za naše prebivalstvo, ker je v naših pokrajinah za to boleznijo zelo visoka umrljivost. Trst je s svojimi 3.54 odst. na tisoč prebivalcev na prvem mestu v državi, Gorica z 2.16 odst. na drugem, Videm z 1.65 pa na osmem.
Podpisnika interpelacije želita zvedeti, kakšne pobude namerava
odbor sprejeti, da bi koordiniral programe, ki jih pripravljajo posamezne pokrajine, ter prispeval s tehnično in finančno pomočjo.
JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA V FURLANIJI
Jugoslovanska delegacija, ki se je vračala iz Torina, kjer je na povabilo italijanske vlade obiskala več važnih industrijskih objektov, se je ustavila tudi v Furlaniji in sicer v Cisterni pri San Danielu, kjer si je ogledala manufakturo «Donatex». Delegacijo se sestavljali minister za industrijo in trgovino Hikija Pozderac, namestnik ministra Vlado Juricič in druge osebnosti.
Goste je sprejel lastnik manufakture dr. Gino d’Onofrio. Delegacija si je ogledala in pohvalila prekrasne prešite odeje in posteljna pregrinjala.
Ob koncu zanimivega obiska je minister Pozderac izrazil v imenu delegacije lasniku in voditeljem manufakture svoje priznanje in zadovoljstvo. Izjavil je tudi,
da smatra te manufkturne proizvode za zelo ugodne za trgovsko izmenjavo.
Dr. d Onofrio je na čast delegaciji ob koncu priredil v hotelu Italia v San Danielu kosilo, kjer se je minister Pozderac še enkrat zahvalil za prijazen sprejem.
KULTURNO SODELOVANJE V TRIKOTU FURLANIJA SLOVENIJA KOROŠKA
Mestno gledališče v Celovcu sodeluje 7. gledališči v Sloveniji in Furlaniji. Tako je prišlo do živahne kulturne izmenjave v mejnem trikotu. Celovčani bodo 23. aprila uprizorili v Ljubljani opero « Vesele žene Wind-sorske» Otta Nikolaja, v zameno bodo ljubljanski umetniki uprizorili v celovškem mestnem gledališču 7. maja baletno predstavo «Nina» slovenskega skladatelja in dirigenta dr. Danila Švare. Italijansko gledališče iz Vidma bo 25. maja nastopilo v Celovcu z opero -Mesečnica» italijanskega skladatelja Vincenza Bellinija. V zameno naj bi Celovčani 7. maja priredili v Vidmu pevski koncert. V prihodnji gledališki sezoni nameravajo Videmčani uprizoriti v Celovcu opero «Biserna verižica» videmskega glasbenika Vittoria.
blemi, ki so pri srcu prebivalstvu — problem, katerega pretresava-mo že od nekdaj in za katerega se bomo še naprej zanimali, če ga ustanavljajoči konzorcij ne bo rešil.
Vedno smo namreč poudarjali, da je treba v Nadiški dolini z ozirom na njeno ekonomsko in socialno zaostalost ukreniti kaj resnega; in to naj bi bila prav industrializacija, ki naj bi se izvršila v najbolj primernih področjih in krajih. Med temi smo med prvimi omenili Sv. Lenart, ki ima več tokov voda in obširna ravna področja in kamor ekonomsko in zemljepisno gravitirajo občine Srednje, Dreka pod Kolovratom in Grmek, ki so prav prikladna za razvoj industrije tudi v korist mejnih dolin.
Ne smemo pozabiti, da je šen-lenarška okolica nekdaj že imela industrijski videz, ko je imela cementarno s kamnolomom, ki je predstvaljala za lokalno prebivalstvo in za splošno gospodarstvo občine veliko korist. Na žalost pa so to cementarno in kamnolom ukinili — in ne vemo še zakaj — kar je prineslo vsemu področju velike ekonomske izgube in seveda tudi uboštvo in emigracijo.
Za industrializacijo Nadiške doline bi bilo seveda potrebno najprvo poskrbeti izgradnjo dobrih cest, ki bi povezovale med seboj doline in držati pokonci gostinstvo, s katerim bi se pospešile turistične dejavnosti; ta dejavnost, ki v drugih krajih, ki so po panoramičnih lepotah in zgodovinskih spomenikih enaki našim, ne smemo pozabiti znamenite Landarske jame, prinaša velike vire dohodkov.
Zaenkrat bi svetovali, da bi bilo potrebno poleg raznovrstnih tovarn spremeniti sedanje obmejne prehode druge stopnje (Pelava pri Ceplatiščih, Livek, Učja, Most na Nadiži v tipanski občini) v mednarodne prehode prve stopnje.
'i 0
i
Iz Nadiške
V KOSTI SE JE PORUŠILA HIŠA
Pretekli teden je družina 34 letnega Ivana Černoja prestala dosti strahu, ker se je podrla hiša, v kateri so stanovali. Ko se je to zgodilo, so bili vsi, mož, žena Bepina Medveš in trije otroci, zbrani okoli mize v kuhinji. Sprva so mislili, da je potres, potem se je pa podrl nad njihovo glavo strop. Na srečo so se vsi rešili, del hiše je pa popolnoma porušen in ne morejo več v njej stanovati.
Že dlje časa je bilo videti nekaj razpoklin, a niso zgledale nevarne. Nihče ni vedel, da zateka vanje dež in da hiša polagoma prepe-reva.
V naših krajih je še polno takih starih hiš in od časa do časa se tudi kakšna poruši in dostikrat se je že zgodilo, da so ljudje komaj ušli smrti, eden je pa celo umrl za posledicami. Na lice mesta so bile že večkrat poslane komisije, a te ne pomagajo, treba bi bilo konkretne pomoči in zgraditi več ljudskih hiš za potrbne ljudi.
Gorenji Bar nas
PRISPEVEK DEŽELE ZA UREDITEV CEST
Tele dni je Dežela dodelila špe-terski občini dva milijona lir za ureditev cest. Najprvo bodo siste-mirali cesto, ki vodi v Gorenji Brnas, ki je zelo slaba, ker jo je poškodovalo lansko jesen neurje. Zadnje čase je že v tako obupnem stanju, da prav težko hodijo po njej. Upati je, da bodo sedaj dali delo v kratkem v apalt in da bo tako rešen tudi ta pereči problem. Popravila bi bile potrebne tudi druge občinske ceste, posebno v gorskih vaseh, ker drugače bodo vsi napori za razvoj turizma zaman.
ŽUPNIK IZ GORENJEGA BRNASA PREMEŠČEN
Gospod Luigi Bernardini, ki je bil pet let župnik v Gorenjem Brnasu, je bil premeščen v neko župnijo v predmestju Vidma. Ljudje bi strašno radi videli, da bi jim škofija sedaj poslala takega župnika, ki bi znal tudi domačo govorico.
Podbonesec
DEŽELNI ODBORNIK ZA
KMETIJSTVO OBISKAL VRH
Pred nedavnim je obiskal Vrh (Špinjon) deželni odbornik za kmetijstvo adv. Antonio Comelli. Spremljal ga je sekretar krščanske demokratske stranke Marinič. V imenu vseh vaščanov je deželnemu odborniku obrazložil pereče probleme Elio Costaperaria. V prvi vrsti je prosil odbornika za pomoč, da bi se zgradil vodovod, da bi imeli celo leto dovolj pitne vode. Comelli je obljubil, da se bo zanimal, da se bo rešilo to vprašanje v najkrajšem času.
BILANCA ZADRUŽNE MLEKARNE V TARČETU
Člani zadružne mlekarne v Tar-četu so imeli letni občni zbor, da so sprejeli obračun in proračun za tekoče leto. Občnega zbora se je udeležil tudi dr. Renato Oualizza od pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo, ki je prisotnim govoril o potrebi izboljšanja proizvodov, da se bodo uveljavili na trgu in o znižanju stroškov, da bo več dobička.
NOVA CESTA V ČRNI VRH
V kratkem bodo zgradili s sredstvi, ki jih do dala dežela, novo ce-
sto, ki bo vodila v Črni vrh. Gre namreč za tisto cesto, ki se odcepi od glavne in vodi preko Arbeča in Kala v Črni vrh. S prvim lotom del bodo zgradili cesto do Arbeča in bo stala petnajst milijonov lir. Z deli bodo pričeli še ta mesec.
NESREČA. Mario Florjan iz Ofja-na je padel z motocikla, ko se je vračal z dela. Na nekem ovinku ga je zaradi mokrega asfalta zaneslo in se je zvrnil. Dobil je več poškodb po glavi in obrazu. Ozdravil bo v dveh tednih.
POROKA. Poročil se je naš vaščan Angelo Spelat z Lauro Sciscia iz Čedada. Prijatelji in znanci jima želijo obilo sreče in zadovoljstva.
ČEDAD
V PREDMESTJU ČEDADA DVE NOVI TOVARNI
Naši ljudje so z velikim veseljem sprejeli novico, da bodo v predmestju Čedada postavili dve novi tovarni. Prva bo postavljena na ozemlju čedadske občine in bo izdelovala stole. Tovarna, skupaj s skladišči, bo merila tri tisoč kvadratnih metrov in bo zaposlila okoli 50 delavcev. Da bo zrastla ta tovarna, se je zahvaliti predvsem čedadski občinski administraciji, ki je podarila lastniku I hektar zemlje.
Drugo tovarno bodo postavili na
ozemlju občine Moimacco in bo izdelovala plastične predmete.
Čas bi bil, da bi postavili kakšno tovarno tudi v Nadiški in Šen-lenarški dolini, da bi prišli do zaslužka tudi ljudje iz gorskih vasi, ki se morajo sedaj pehati za vsakdanjim kruhom daleč od doma.
NOVA SREDNJA ŠOLA
V Čedadu bodo v kratkem zgradili novo srednjo šolo, kajti sedanja zgradba je mnogo pretesna za sprejem vseh otrok odkar je srednješolska izobrazba obvezna.
NOV POPOLDANSKI URNIK BANK
S prvim aprilom so vse banke v Čedadu odprte popoldne samo od 15. do 16,15 ure.
Srednje
PRAZNIK DREVES
Pretekli teden so šolarji iz Sre-denj proslavili praznik draves. Ce-rimonija, katere so se udeležile tudi občinske oblasti, se je vršila na neki parceli blizu šole. Šolarji so zasadili kakih sto drevesc.
NESREČE. Sedemletna Valentina Oualizza se je poparila z vrelo vodo in dobila po levi roki opekline prve in druge stopnje. Peljali so jo v čedadsko bolnico in bo ozdravila, če ne nastopijo komplikacije, v dveh tednih.
Triletni Romeo Vuch je padel in si močno poškodoval desno lice. Ozdravil bo v desetih dneh.
Iz Idrijske
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
Iz Terske
SEZONSKI OBMEJNI PREHODI
Funkcionarji posebne italijansko jugoslovanske komisije so že določili datum za začasno odprtje nekaterih sezonskih obmejnih prehodov v Idrijski dolini. Teh obmejnih prehodov je osem, dnevni urnik pa je od 7 — 18 ure v mesecu marcu, septembru in oktobru in od 6 - 19 ure junija in avgusta. Ti prehodi so: Stopa, Rokavan, Košina, Podrenč, Fatanje in Stari mlin, ki bo odprt od 21. junija do 10. julija in od 20, septembra do 5. oktobra.
POROKE. Zadnje čase so se poročili tile: 38 letni Aldo Čubic z 28 letno Claudette Collin iz Nancy, 31 letni finančni brigadir Ovidio Por-ceddu iz Podbonesca z 21 letno Uršulo Palmaro iz Menaggi in 23 letni delavec Francesco Tomadoni iz Manzana z 19 letno Isabello Ma-gnan iz Teje (San Pietro di Chiaz-zacco).
Izpod Kolovrata
OBMEJNI PREHODI
Dne 12. aprila so zopet odprli obmejni prehod Zavarjan in bo ostal odprt do 18. ure 26. aprila. Tega obmejnega prehoda se lahko poslužujejo samo imetniki posebne obmejne propustnice.
NERSEČA. Petnajst dni se bo moral zdraviti v bolnici 36 letni Mario Trušnjak iz Peternela, ker
je zaradi slabosti padel na tla in se močno udaril v glavo.
OTROŠKI VRTEC SPET ODPRT
Otroški vrtec v Brdu, katerega obiskujejo tudi otroci iz Sedlišč, je spet odprt. Matere so se tega zelo razveselile, ker imajo sedaj zopet kam poslati svoje malčke. Te ustanove, v katerih bi se moralo z otroci pogovarjati po domače, a se ne žalost ne, so vseeno težko pogrešljive, kajti matere so ves dan zadržane pri delu na polju in v hiši, ker so njihovi možje v inozemstvu na delu. Če ne bi bilo vrtcev, bi se morali otroci potikati po vaških ulicah in bi bili seveda izpostavljeni vsakovrstnim nevarnostim.
PAKETI ZA POMOČ REVNIM
Ob priliki velikonočnih praznikov je predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rinaldini poslal v Tersko in Krnahtsko dolino več paketov za potrebne. Pakete so prinesli funkcionarji iz Trsta in jih sami razdelili po hišah. Imeli so torej priliko, da so se prepričali v kakšnih pogojih žive naši ubogi ljudje.
UTRGAL SE JE TOLKAČ ZVONA
Pretekli teden so ljudje zaslišali strašen pok: utrgal se je tolkač glavnega zvona in se razletel na tri kose. Na srečo ni bilo v bližini nobenega človeka in zato ta incident ni povrzročil večje škode.
NAJBOLJŠI STRELEC
Strelska zveza Terske doline je pred kratkim organizirala strelno tekmovanje v Brdu. Za najboljšega strelca se je izkazal Giulio Mosca iz Čente, ki je prejel pokal. Zlate medalje za drugo, tretje, četrto in peto mesto pa so prejeli: Zumino Aurelio, Bepi Del Medico, Giovanni Anzi| in Renato Mugani.
Tip una
SMRTNA NESREČA V ŠVICI
Zelo nas je pretresla žalostna novica, ko smo zvedeli, da je postal v Švici, kjer je bil na delu, žrtev prometne nesreče 33 letni
Bepo Cormons-lgič iz Platišč. Ko se je vračal z dela, ga je na cesti povozil nek avto. Truplo dragega pokojnika so prepeljali domov in ga dne 31. marca pokopali na domačem pokopališču. Bil je zelo priljubljen med vsemi in bi se moral prav letošnjo pomlad poročiti. 0-hranili ga bomo v večnem spominu.
SMRTNA KOSA. Pred dnevi sta umrla v manj kot 24 urah kar dva naša vaščana, ki sta bila iz istega zaselka in oba stara več kot 80 let: Vigijo Kos (Kulavič) in Terezija Noacco (Paulesen). K zadnjemu počitku ju je spremila vsa vas.
NEME
V ZADRUŽNI MLEKARNI
Pred veliko nočjo se je vršil v Nemah občni zbor zadružne mlekarne, kateremu je prisostvoval tudi delegat Zveze furlanskih zadrug Enrico Tosoratti. Izvolili so nov upravni svet, ki je sestavljen takole: Giovanni Monai, Antonio Covazzi, Adelio Gervasi, Pietro Manzocco, Giuseppe Comelli, Domenico Monai, Leonardo Bressani, Felice Fabbro, Amadio Manzocco, Giuseppe Comelli, Mario Gervasi, Giuseppe Sturma, Carlo Zus-
iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiu n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiii,nam
Izpod Matajurja
DEŽELNI PRISPEVEK ZA JAVNA DELA
Zvedeli smo, da je deželni odbor sklenil dati 90% (to je 6.300.000) prispevka za javna dela, ki jih bodo izvedli na občinskem teritoriju. Popravili bodo vso škodo, ki jo je prizadejalo lansko jesensko neurje in tudi obcestni zid na cesti, ki vodi iz Polave-Čeple-sišča proti državni meji.
PROMETNA NESREČA. Zelo hudo se je ponesrečil 46 letni cestar Franc Vogrič. Mož se je peljal po cesti z motociklom, ko mu je v Trpeču privozil nasproti kamjonček in ga stisnil ob neko hišo. Dobil je pretres možganov in več hudih ran po obrazu in rokah. Ozdravil bo v treh tednih.
Tudi 12 letna Angela Loszach je morala v bolnico, ker se je močno urezala s koso v desno nogo. O-zdravila bo v osmih dneh.
SOVODNJE - Agostino Cendon iz Mašer je padel s senika več metrov globoko s polnim košem sena na hrbtu. Pri padcu si je močno poškodoval prsni koš in se bo moral zdraviti poldrugi mesec.
ZA KRITJE OBČINSKE BILANCE
Notranje ministrstvo je obvestilo našo občinsko administracijo, da
sino, Giobatta Tornada in Bruno Peverelli. Za nadzornike so bili izvoljeni: Edoardo Comelli, Dialmo Tornada in Romeo Job; suplenta pa sta Roberto Monai in Francesco Bressani.
POROKE. Tale masec so se poročili ti-le v naši občini: zidar Jožef Doraconti z Lucillo Berasi, trgovski zastopnik Sergio Toso iz Zompitte z Luiso Volan iz Nem in uradnik Benedetto Sabatini iz Nem z učiteljico Felicito Nanni iz Aquile. Prijatelji jim želijo mnogo sreče na skupni življenjski poti.
Iz Bezjansk doline
ELEKTRIČNI TOK UBIL KRAVO
Pretekli teden je električni tok ubil požrešno kravo, ki je bila last kmeta Vita Di Lenarda. Krava, ki se je strgala v hlevu, je z gobcem odtrgala električno prekinjalo in zato jo je tok močno ožgal in so jo morali ubiti. Kozam, ki so bile v istem hlevu, se ni nič zgodilo.
Trbiž
PRISPEVEK ZA OBNOVO SKEGA SEDEŽA
OBČIN-
lahko vzame pri « Cassa Depositi e Prestiti » 6 milijonov 806 tisoč lir posojila za uravnovešenje občinske bilance iz leta 1965.
NOV KANTIR DELA
Ministrstvo za javna dela je dalo naši občini 985 tisoč lir za ureditev občinskih cest. Odprli bodo delovni kantir in zaposlili 15 delavcev. Z deli bodo pričeli v kratkem.
Sv. Len
UMRL JE PAVEL OUALIZZA
Zelo nas je prizadela žalostna vest, da je umrl zaradi srčnega infarkta 40 letni Pavel Oualizza, doma iz Mjerse. Umrl je v Ajellu, kjer je bil kakih deset let občinski tajnik. Smrt je bila nagla. Malo prej je še s prijatelji pil kavo in ko mu je postalo slabo, je šel v svojo pisarno in tam so ga kmalu potem našli mrtvega. Zapušča ženo in poldrugo leto staro hčerko. Bil je zelo priljubljen in spoštovan tako v Ajellu kot v svoji rojstni vasi, kar je pokazal tudi njegov veličasten pogreb, ki se je vršil v Sv. Lenartu.
Notranje ministrstvo je sporočilo, da bo država dala 4 milijone lir prispevka za modernizacijo občinskega sedeža. Tako bo končno tudi trbižka občina dobila novo lice, saj ga je potrebna, posebno če pomislimo, da je Trbiž važno mestece, ker leži na tromeji med Avstrijo in Jugoslavijo.
AHTEN
CESTA AHTEN-MALINA-PROSNID
Končno bo pokrajina dala popraviti cesto, ki vodi iz Ahtna v Pro-snid. Cesta je zares potrebna popravila, kajti po njej vozi avtobus in je bila vožnja že ogrožena, ker je preveč jamasta. Zaenkrat jo bodo popravili do Kancelirjev, to je kakih 6 km. Ta del bo stal enajst milijonov lir. Popraviti bi jo bilo potrebno vso do Prosnida.
ZAKLJUČEK VEČERNE ŠOLE V REKLUŽU
Pretekli teden se je zaključil v Reklužu triletni tečaj večerne šole, kjer so poučevali razen drugih praktičnih predmetov tudi strokovno risanje. Kdor je obiskoval ta tečaj vsa tri leta, je sedaj ob zaključku prejel diplomo, ki mu bo pomagala, da bo prišel do boljše službe. Šole niso obiskovali samo mladi fantje, ampak tudi poročeni možje, ki niso imeli preje prilike, da bi se izobrazili.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
PSI in slovenska manjšina
RAZGOVORI V VIDMU MED DELEGACIJO SKGZ IN POSLANCEM FORTUNOM
Po srečanju v Vidmu s poslancem Lo-risom Fortunom, ki je deželni tajnik Italijanske socialistične stranke in delegacijo Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki so jo sestavljali njen predsednik Boris Race, tajnik Bogo Samsa in slovenski pokrajinski odbornik iz Gorice Mar ko Waltritch, je deželno tajništvo PSI izdalo sledeče poročilo:
- Deželni tajnik Italijanske socialistične stranke poslanec Loris Fortuna je dopoldne sprejel delegacijo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki so jo sestavljali predsednik zveze Boris Race ter vodilna predstavnika Bogo Samsa in Marko Waltritch. Med razgovorom so deželnemu tajniku PSI obrazložili več vprašanj, ki se nanašajo na slovensko etnično manjšino. Poslanec Fortuna je zagotovil podporo PSI tako v lokalnem kot v vsedržavnem okviru za njih pozitivno rešitev».
Žrtve svoje velikodušnosti v Nemčiji
Dva brata emigranta žrtvovala življenje da sta rešila svojega gospodarja
Nemški časopisi ignorirajo nesrečo, predloga nekega poslanca, naj bodo sanitarni in policijski ukrepi za tuje delavce strožji, pa ne - Oba brata sta bila poročena in imela otroke
Pred nedavnim se je zvedelo za nesrečo, ki je zahtevala v Nemčiji in sicer v Reckenroth (Lim-burg) življenje dve italijanskih emigrantov: tridesetletnega Rocca in štiriindvajsetletnega Giovannija Mastromatteo, prvi oče dveh otrok, drugi pa enega.
Poraz desničarskih sil
(Iz prve strani)
Svetovalec Socialistične stranke Pit-toni je izjavil, da je predlog zakona pravičen, kajti prav je, da vsakdo, kdor kakorkoli žali sočloveka, nosi določeno kazensko odgovornost. Sprejem zakona bo, po njegovih besedah, lahko ugodno vplival na nadaljnjo krepitev sožitja med Italijo in Jugoslavijo.
Drugi govornik Socialistične stranke Moro pa je izjavil, da si socialisti želijo v Trstu mir in se bodo zato zavzemali za popolno uresničitev vseh pravic Slovencev v Italiji.
Iz vrst krščansko demokratske stranke se je priglasilo k razpravi več govornikov. Svetovalec Stopper je med drugim izjavil, da je potrebno zagotoviti narodnim in jezikovnim manjšinam primerno zaščito, ki jim gre po naravnem pravu. Svetovalec Varisco je poudaril, da je bil obstoj manjšine eden izmed razlogov za ustanovitev avtonomne dežele. To stvarnost moramo priznati in manjšino tudi zaščititi. Italijanska ustava prav gotovo nudi podlago za pravično ravnanje z manjšinami.
Obširno je govoril o vprašanju slovenske manjšine, o njenem položaju in problemih ter odnosih med večino in manjšino krščansko demokratski svetovalec Ramani. Omenjal je krivice, ki jih je Slovencem povzročil fašizem in ostro obsodil vse početje fašistične vladavine nad slovenskim življem. Postavil se je po robu tudi slehernim poskusom asimilacije Slovencev in izjavil, da take težnje še vedno gojijo liberalci in neofašisti, s to razliko, da hočejo prvi to doseči « brez bolečin», drugi pa ne zavračajo niti sile kot sredstva za raznarodovanje. Obsodil je kot nesmiselno tisto pojmovanje, ki določene ljudi označuje kot » italianissime» ter je pri tem omenil prakso poitalijančevanja slovenskih priimkov. Na koncu se je zavzel za to, da bi manjšinsko vprašanje resno in pošteno urejali ter tako najbolj' koristno služil tržaškim interesom. Smoter je dober in plemenit: mirno sožitje.
Svetovalec Socialistične stranke proletarske enotnosti Bettoli je sicer izrazil dvom v to, da bi sedanji parlament lahko odobril ta predlog, ki ima zato zgolj politično veljavo. Pritrdil je izjavi krščansko demokratskega svetovalca Gipaldija, da ne gre pri zakonu o zaščiti slovenske manjšine za nikakršne privilegije pač pa za priznanje enakopravnosti državljanov slovenske narodnosti z državljani italijanske narodnosti. Pri zagotavljanju pravic manjšine pa ne sme biti važno število njenih pripadnikov, je dejal na koncu svetovalec Bettoli.
V imenu svetovalcev KPI je govoril dr. Karel Šiškovič, ki je poudaril, da ima predvsem država dolžnost urejati zaščito manjšin, ker sodi izdajanje zakonov v njeno pristojnost. Zato bi bilo bolj umestno, če bi tak zakon predložila osrednja vlada. Vendar pa tudi deželi njen posebni statut daje možnost in pristojnost posegati v manjšinsko problematiko in urejati manjšinske zadeve. Glede predloženega zakona je dejal da pomeni uresničitev ustavnih določil. Zavzel se je hkrati za to, da bi storili še mnoge druge ukrepe na področju manjšinskih pravic in zahtev, na primer v šolstvu, kulturi, gospodarstvu, v urejanju socialnih jezikovnih vprašanj in podobno.
Desničarski svetovalci, liberalci in neo fašisti, ki so bili proti takemu zakonu, so ostali povsem osamljeni. Izmed 61 svetovalcev, kolikor jih šteje deželni svet, jih je 56 glasovalo za zakonski predlog in samo pet glasov je bilo proti.
Desničarske sile, ki temelje svojo politiko na starih, preživelih pojmovanjih in stališčih do Slovencev, so doživele hud poraz. V razpravi je bila odločno obsojena politika zatiranja slovenske manjšine, pa tudi politika tihega raznarodovanja. Poudarjen pa je bil duh razumevanja, realnosti, spoštovanja enakopravnosti in miroljubne ga sožitja.
Želeti bi bilo samo, da bi tak duh demokratičnosti spremljal nadaljnjo pot sprejetega zakonskega predloga vse do njegove končne odobritve. Prav tako Je želeti, da bi se uresničila misel, ki jo je izrekel krščansko demokratski Predstavnik, da namreč tega zakona, tudi ko bo sprejet, ne bi bilo treba nikoli v praksi izvajati in uporabljati.
Brata sta bila zaposlena v neki tovarni mila in sta trdo delala in živela vedno v upanju, da se bosta mogla nekega dne vrniti v svoj rojstni kraj malo manj revna in bolj izkušena. A tako se ni zgodilo. Kot nam poroča naš sodelavec Andrej Negro, se je 11. marca porušil del viadukta in pokopal desetine delavcev, med temi mnogi Italijani.
Zgodba bratov Mastromatteo je žalostna in obupna, je grenko komentiral naš sodelavec. V Nemčiji ju je čakala smrt, strašna smrt. Bra ta, kot smo povedali, sta delala v neki tovarni mila, katere lastnik je nek Fischer. Bilo je tričetrt na eno. « Mahlzeit » (kosilo), so rekli nemški delavci ko so se srečavali. Ob tisti uri se je odio ii Fischerjev sin Hans, oče štirih o-trok, da se bo spusti' v kake tr: metre globko jamo. kjer gnijejo živalske kosti h druge organske snovi. Hotel je popraviti izpušno cev, ki se je zamašila. Kar naenkrat pa se je počutil slabo in za čel klicati na pomoč, naj mu spuste v jamo vrv, da bo splezal ven. Niso utegnili niti priskočiti, ko je že padel nezavesten na tla, ker ga je omamil plin. Tedaj se je spustil v jamo nek nemški delavec, ki je skušal Fischerja privezati, a se mu to ni posrečilo, ker se je tudi sam zgrudil nezavesten.
Privreli so vsi delavci. Med prvimi je bil Rocco Mastromatteo, ki se je spustil v jamo, privezal gospodarjevega sina, katerega so potem potegnili navzgor in mu rešili življenje. Rocco je medtem izgubil zavest in se zgrudil na nemškega delavca.
Poklicali so gasilce, ki so pa prišli kasno. Prišel pa je Giovanni, brat Rocca Mastromattea, ki se je brez pomisleka takoj spustil v jamo, a tudi njega je zadušil plin. Nato so spustili v jamo drugega Nemca, a so ga hitro potegnili na varno. Potem si ni nihče več upal tvegati življenja. Šele po tričetrt ure so prišli gasilci iz Limburga, a bilo je že prepozno. Brata Mastromatteo in en nemški delavec so umrli pred najmanj dvajsetimi minutami, tako je ugotovil zdravnik.
Naš sodelavec nam nadalje pi-
še, da so novico o velikem žrtvovanju dveh bratov italijanske oblasti dale tiskovni agenciji «D.P.A.», ki so jo drugi dan razširile v parih vrstah. Od takrat, vsaj toliko je znano, ni te novice objavil noben nemški časopis, medtem ko so drugi dan veliki nemški časopisi v Za-padni Nemčiji objavljali z velikimi črkami drugo novico, ki prav gotovo ni ugajala emigrantom: šlo je za neko vprašanje, ki ga je zastavil nek poslanec « Bundestagu », s katerim vprašuje vlado, ali ne bi bilo prav, da bi bili tuji delavci, in torej tudi italijanski, ob prihodu v Nemčijo podvrženi strožji sanitarni in policijski kontroli.
Rocca in njegovega brata Giovannija, ki sta umrla v Nemčiji, da bi rešila življenje sinu delodajalca, bodo ohranili emigranti v svetlem spominu in si bodo tudi zapomnili, da je nemško časopisje ignoriralo žrtvovanje bratov Mastromatteo, češ da novica ni zanimiva, in je podpiralo neprilične in žaljive zahteve omenjenega poslanca.
Mrvice 8* domače zgodovine
Aleš iz Tareeta pred sodnijo Landarske
Banke
BREZ DELOVNEGA DOVOLJENJA
NI MOGOČE ITI NA ŠVEDSKO
Ker prihaja na Švedsko vedno več delavcev iz držav, kjer so odpravljene vize, so švedske oblasti sklenile, da ne bodo dovolile vstopa delavcem, ki nimajo redne delovne pogodbe ali delovnega dovoljenja.
Zato bodo morali imeti tudi italijanski delavci, ki nameravajo na delo na Švedsko, zgoraj omenjene dokumente.
KORISTNO ZA EMIGRANTE
Obveščamo vse emigrante, da se morejo za kakršnokoli informacijo, ali pomoč obrniti ali iskati na sledeče urade INCA:
V Belgiji: Bruxelles, av. Winston Churchill 138, tel. 449672; Liegi, Rue del Ixellois 14, tel. 527680; Charleroi, Rue Charles Dupret 28, tel. 314902; v Luxemburgu: Esch - Sur - Alzette, Boulevard John Kennedy 106; v Nemčiji: 69 Mei-delberg, Hauptstrasse 113, tel. 26032; 8 Munchen, Kaufingerstras-se 29, tel. 295062;	2 Bremen,
Frauen Kirchhof 2425, tel. 324437; 3 Hannover, Alexanderstrasse, 3;
7 Stuttgart, Kernerstrasse 65.
IHUlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Iz najstarejšega ohranjenega zapisnika (verbala) « Landarske Banke » spoznamo kakuò so naši očetje sami sodili domače zločince v tistih zlatih časih, kadar so imjeii autonomijo.
Dne 10. oktobra Ijeta 1401, so se zbrali, po stari navadi, « pod lipo », okuole « laštre », na placu v Bijačah priče: « Rudolf de Portis iz Čedada, Jernej, sin renkega Antona Folci iz Čedada, Nikolaj iz Tolmina, ki je stau v Čelah pri Čedadu; Bertold iz Spilimberga, oštir Miha, sin renkega Ivana iz Iplisa,
« Jurij » suoštar pri bročanskih vra-tah v Čedadu, in še puno drugih prič iz Landarskih vasji. Potlé še zastopnik oglejskega Patrijarha Henrik, sin renkega Folkerina iz Čedada, in sodnik Ljenart Petar, župan iz Slatine (Erbeča?), Čampa, župan iz Črnegavrha, Matija, župan iz Bijač, Mateuž v Lazah in Gregor, župan v Ofijanu.
Leti sodniki so imjeii soditi patriarhovega kumeta Aleša, sina renkega Tomaža iz Tarčeta, ki je biu s svojim bratom Ivanom ubiu njekšnega Markuca, kumeta Adama Formentina iz Čedada. Tožila sta ga Mihaela, žena ubitega Markuca in nje sin Vogrič.
Aleš njé tajiu, de je ubiu Markuca, izgovarju pa se je, de ga je ubiu zatuò, kier poprej tudi Mar-kuc je biu ubiu njega brata Čerina, in de Markuc nele de njé teu se spravit ž njim in njega bratom Ivanom in dati kjek’ cjerkvi za dušo tega renkega, ampak je ostau tadorna, njima pred očmi, se jima špot djelu in trucu ubiti še brata Ivana. Povjedu je kakuò se je tuo zgodilo:
Na opasilo sv. Jakopa v Bijačah, dne 25. Žetnjaka (julija) 1401, kadar z bratom Ivanom sta njek’ jedla, se jima je parbližu Markuc in je začeu zmjerjat' Ivana in mu tru-cat’. Ivan je zgrabu za nuož, pa Aléé za sulico in sta ga popadla. Aleš ga je vstòknu s sulico v rame, brez de bi se kri parkazàla, Ivan pa ga je zagrabu za prsa in ga je z nuožom skuoze in skuoze prebodu, takuò de Markuc je potlé um-rù.
Sodniki so se poprej, po stari navadi, trikrat z zbranim možmi posvetovali in šele potlé so obà brata popounoma frajna damò poslali.
Kancelir ali zapisnikar, ki je zapisu verbal, jim je prebrau razsodbo v latinskem in slovenskem jeziku in potlé jim jo je razluožu še
m
sn
I
Dizinfetajmo sjeme an zemjo
Tele an drugi mjesac je cajt za sjat’ dost suort sjemen, zatuo vas bomo naučil na kaj muorate narbuj gledat par setvi. Ta parvo muorate lepuo gledat, de je sjeme dobrè suorte, de ni parveč staro an de nje infetano od kajšne boljez-ni. Zak’ par nas pardjelamo malo an njemamo nimar dobregà sjemana par rokàh; zatuo ga ukupujemo u agrarjl. Kar ukupimo sjeme ušafamo po navad za-dost dobro sjeme (če je pošten prodajale), njesmo pa sigurni, če je infetano an tistega nam ne more garantjerat niti agrarja. De bomo sigurni, de bomo mjel rjes dobrò sjeme je narbujš, de ga dižinfetamo.
U agrarji se ukup dižinfetant « cere-san » u likuidu za 0,1 par stuo (tuo je an gram dižinfetanta na an liter vodè). Sjeme stresemo za 15 do 30 minut u tisto parpravjeno vodo, potlè ga posušimo an ga posejemo. Na tole vižo se dižinfeta-|o use sjemena, ki jih sejemo u njivi. Tisto sjeme pa, ki ga nucamo za sjat u vart, pa je bujš, de ga dižinfetamo na suho, tuo je z dižinfetantnim prahom. Tud grah an fižou se dižinfeta samo s prahom, pa muorate, de je trjeba vič di žinfetanta « ceresan » al' « ceretan ». Vje-tanta za drobno sjeme ku za debelo. Za
dižinfetat no kilo sedana, peteršila, ko-renjà al' kapusovega sjemena je trjeba nucat 5 gramu, za grah al fižou pa je dost samo 2 grama dižinfetanta.
Dižinfetant u prahu stresemo u no bo-tilko u katjero smo dal tud' sjeme an to tresemo, dok se ne bo lepuo oprašilo use sjeme. Če nam dižinfetano sjeme ostane, ku fižou al' grah, ga na smijemo nucat za kuhat, niti žvini ga ne smijemo dat’ zak' je strupeno.
Zemjo lahko dižinfetamo na tole vižo. Za an kubični meter zemje je trjeba 75 do 100 gramu dižinfetanta. Tuo zmješa-mo z malo zemje an potlè tole dobro premješamo z drugo. Po 10 al' 14 dni premješamo še ankrat zemjo an potlè je zemja rjes dižinfetana an lahko sadimo.
Provajmo Ijetos napravit takuole u našim vartu, zak' ne košta use tuo tkaj, sa buomo mjel usé stroške dostkrat poplačane, zak' pardjelak bo dobar an zdrau.
Kaj bomo dolali tale mjesac
NA DOMU. Najdobljše jajčarice so od oprilskih pišk. Torej? Perutnini potrosi med perje prahu DDT proti kurjancem. Tudi postelje in kote v hiši popraši s tem prahom proti najrazličnejšemu mrčesu. — Tudi gnjati ali pršute lahko poprašiš,
saj boš oprala predno boš dela na mizo. — Si vino že pretočil v drugo? Naj ga ne zaloti vročina na drožjah. — V hlevu skrbi za snago in dober zrak. Proti koncu meseca bo že kaj sveže krme — detelja inkarnatka —, s to navajaj le polagoma živali, da ne bo napenjanja. Ne krmi ugrete krme, ker je strup. So prašiči cepljeni proti rdečici?
V VRTU: Sedaj posadi še fižol, bučice, kumarice, zeleno, presadi solato, paradižnike, zelje, melancane, por — Špinačo, radič, mesečne redkvice in solatico lahko seješ vse mesece od marca do oktobra.
NA NJIVI boš plel krompir. Lahko mu še pognojiš s čilskim solitrom: na 100 m2 po 1/2 kg ali čajno žlico okoli vsakega grma. Čim prej vsadi koruzo (sirak), sirk škalabonar in metlak, fižol, krmske buče in predvsem mnogo krmske pese. Med pšenico lahko še vseješ deteljo.
V SADOVNJAKU je mnogo škodljivcev. Najuspešnejše sredstvo je « gesarol », s katerim prašiš ali škropiš pred in po cvetju. Med cvetenjem ne smeš prašiti oziroma škropiti, ker bi škodoval čebelam, brez delovanja katerih pa ni ploda.
V VINOGRADU si že vse povezal, pognojil in okopal. Do srede meseca lahko še cepiš trte v glavo.
SENOŽETI lahko gnojiš še z gnojnico. So krtine izravnane in prazna mesta pod-sejana?
u domačem djalektu. Vse tuo stoji zapisano v ohranjenem verbalu (V. Marchesi-Nozze Musoni-Veliscig -Udine 1897. Tip. Doretti).
Zdi se, da ubijalca renkega Markuca njesta bila obsojena zatuò, kier sta ubila za sebe branit, saj Markuc	jih	je zmirju	in jim trucu in prej	je	ubiu	njih	brata Če-
rina.
Landarska Banka je imjela svojo ječo (paražon) v turnu podrtega Bijaškega grada, pri cjerkvi sv. Jakopa v Bijačah, ki je ostau na nogah do današnjega dné. V ječo so zaperjali samuò te buj velike hudo-djelnike, tim družim multe, za veli-kuostjo hudodjelstva. Za nekatera hudodjelstva (tatvino, ba-rufe itn.)	so	jih	vičkrat tudi v
» klado » obsodili. Klada je biu de-beu hlod,	razklan	dol	posred, z
dvjema jamama. Obsojenemu so uklenili adnò al’ obé roké al nogé v jame in potlé so klado stisnili. Tuo se je njimar zgodilo na sred vasi, de so vsi Ijudjé vidli in se jim smejali. V kladi so muorli ostat' po 5, 10, 24 ur, zatìm ki so blì vrjedni.
Tudi ženske so vklenil v klado, če treba, in včasih se je zgodilo, de tele so uteklé, ker jame so bile prevelike za tanke ženske roke.
Vse tuo se je le porjedko zgodilo, kier takrat so blì brumni Ijudjé in so imjeii strah božji.
Takuò so sodili naši ti stari do Ijeta 1797, tuo òé reč, do prve avstrijanske okupacije. Zapisnike (verbale) je zapisu kancelir od Banke, če pa ga nje bilo pri sodbi, mu je vse povjedu odan od zapar-seženih mož0 (giurati), ki je muo-ru bit' na sosjednji.
Kier mi je paršla v roké, prepišem po našem verbal adné obsodbe Landarske Banke, ki je biu zapisan dne 22 junija 1771:
•< V imenu Božijem, dné 24 junija 1771. ».
« P. Karlo Černoja, veliki zapriseženi mož (Giurato Grande) ča-stivrjedne Landarske Banke je povjedu, de kakuò na dan 22 letega mjesca, so se zbrali častitljovi Sodniki pet Landarskih županstvi, po stari navadi na navadnem mestu na Veliko Sosjednjo, pri Laštri v Tarčetu, kakor je navada, za stuort’ pravico.
Je povjedu, de jim je bila predložena prauda (causa) med Valentinom in njega ženo Marino, rojeno Dorbolò iz Španjuta, pruot’ njih oči in tastu Mihu Dorbolò. Mož in žena sta tirjala, de njim naspruotni Dorbolò, naj bo obsojen in parsi-Ijen od Pravice plačat' njega hčeri Marini v denarju... za doto, ki ji je biu objubu in tudi interese (obresti) od dote, in kier te Miha je dau na kont dote (na račun) adan kos travnika le gor na besjedo, naj bo parsiljen tudi z dokumentom po postavi pustit gospodarstvo tega travnika Španjutovim. To je to prvo.
To drugo pa je: de za denar, ki ga je dužšn čez vrjednost traunika, ki ga je dau na kont dote, naj bo obsojen za plačat sedam od stuo interesa (obresti).
In takuò častitljovi Sodniki, potlé, ki so poslušali omenjena moža in ženo Španjut, prosili Kristusovo imé za razsvetljenje in, kier omenjenega Miha njé bilo pričujočega, so ga obsodili takuò, kakor sta tirjala zakonca Spanjut. «1771 -24 Augusta ».
« P. Karlo Černoja je povjedu, de je dné 27 Junija tega Ijeta sre-ču Miha Dorbolò v vasi Tarčet in mu je ukvazu stuort' takuò k'je biu obsojen z gor omenjeno sodbo ».
VX VOMEilMGGiO XIELLA VA L TOItftE
Per* (lirirlip ron Ir .sik* fri* boryutrllr - Miolinars a orrst, Prrs o Horgo ili 3irzzo ul mitro r Sgarbati a vsi - v un parsr aurora privo ili strada - l*i ii dr Ila mrhi drllr raso sono disabitato r i rittailini rimasti in parsr non tornino la rinqiiaiitiiiu - M bimbi sono in tutto trr : una bambina rhr t'rrq uni tu la prima rlussr, un suo fratrllo la
quarta r un trrzo la quinta
APRILE 1966 - Inoltrarsi da Tar-cento — anch’esso semispopolato e immiserito specie dopo la chiusura del Cascamificio Bulfon — nell’intimità della Val Torre si prova uno strano senso di stupore e di gioia insieme costeggiando il Torre e accompagnati da una doppia fila, una di qua e una di là, di creste montane.
Il sole ci è veramente amico. Lasciato sulla sinistra Ciseriis, eccoci in territorio del Comune di Lusevera. Sulla destra a un certo punto dell’asfaltata si diparte e va su alla svelta una strada secondaria che porta a Villanova dove ci sono le grotte esistenti nel ventre del Bernadia e scoperte nel 1925 dal dott. Renzo Dall’Acqua vice presidente del Circolo speleologico friulano, da Pietro Negro e da altri.
Le Grotte di Villanova? Un momento. Non vi sembra giunto il tempo di valorizzarle in pieno? Appunto sul problema delle grotte è il caso di battere il chiodo in quanto i problemi turistici della zona sono innestati su una ambientazione molto favorevole in quanto la località è caratterizzata dalla tranquillità e dalla impareggiabile bellezza del paesaggio. Per la verità una prima spinta la sta dando la Regione. Ma è troppo poco. Pertanto, come per altre località — collegamento Micottis-Lusevera, Sedilis-Ra-mandolo per Torlano, la strada di Sedilis al Monte Bernàdia e da questo a Villanova e Chialmi-nis — il primo passo da compiere è quello dei collegamenti e il secondo quello di creare le basi necessarie per una efficiente industria alberghiera. L’ideale sarebbe di approntare una strada d’accesso da S. Osvaldo sulla Tarcento-Vedronza nonché quello di scavare una galleria un po’ al di sotto del centro di Villanova in modo da portare subito il turista a contatto con le due bellissime sale « Margherita » e « Paradiso » senza dover percorrere la attuale lunga caverna.
La marcia è tranquilla, la temperatura rispettosa, l’aria serena e il sole beffardamente primaverile. E tanto verde ormai dappertutto.
Eccoci a Vedronza: qui è la sede comunale. Un tempo il Municipio era a Lusevera ma siccome la località era ritenuta per certi aspetti, compresa l’altitudine, scomoda per la maggior parte dei cittadini ci si mise d’accordo per trasferirla a Vedronza che si trova in basso e più alla mano.
Poi su a Pradielis, Cesariis e Pers (Brieh). Da Cesariis ecco, un po’ indietro a nord, la catena del Musi dove sgorgano le chiac-cherine acque del Torre; e alla sua destra, fino a portarsi quasi alle spalle del Chiampon che domina anche Gemona e il Taglia-mento, il Monte « Cuel di lane » un omonimo dello storico monte veneto.
Strada stretta e difficile oltre Cesariis, strada che dieci anni addietro non esisteva affatto: povera e sfortunata gente costretta a vivere isolata e fuori del mondo coma i primi abitatori della terra! Una strada, però, costruita non in seguito ad appalto ma con il generoso concorso della popolazione e il contributo dei cantieri di lavoro appena due an-in fa.
Tale strada in ogni modo è rimasta incompiuta, e soltanto da
per la Caccia;
f) da un professore di scienze naturali (zoologo) ;
g) da un rappresentante dell'Ente assistenza dei produttori di selvaggina;
h) da cinque rappresentanti del cacciatori;
i) da un rappresentante delle riserve comunali di caccia;
I) da un rappresentante degli uccellatori, designato dalle Associazioni locali esistenti nel settore; m) da un rappresentante dall’Associazione agricoltori; n) da un rappresentante dei Coltivatori Diretti;
0) da un rappresentante dell'Alleanza contadini.
I rappresentanti di cui alle lettere h) e
1) saranno nominati, su proposta dell'Assessore all’Agricoltura, alle Foreste ed all'Economia Montana, fra quelli designati dalla Federazione Italiana della Caccia e delle Associazioni legalmente costituite.
II Capo della divisione servizi speciali, caccia e pesca dell'Assessorato dell’Agricoltura, delle Foreste e dell'Economia Montana fa parte del Comitato con funzioni di Segretario.
I membri del Comitato restano in carica tre anni e possono essere riconfermati.
Ari. 3 — Il Comitato è presieduto dall'Assessore all'Agricoltura, Foreste ed E-conomia Montana ed è da questi convocato. In caso di sua assenza, presiede i lavori del Comitato il funzionario dei servizi regionali, più elevato in grado, che ne fa parte.
Per la validità delle sedute è necessaria la presenza della metà più uno dei suoi componenti. Le deliberazioni sono prese a maggioranza di voti. In caso di parità di voti prevale il voto del Presidente.
Are 4 — Il Comitato regionale per la Caccia ha il compito di dare pareri sui provvedimenti da emanarsi in materia di caccia e su ogni questione che, in ordine alla stessa, gli venga deferita dalla Giunta Regionale.
Are 5 — Entro sei mesi dall’insediamento del Comitato regionale per la Caccia, la Giunta Regionale, su proposta dell'Assessore all'Agricoltura, alle Foreste ed all'Economia Montana, sentito il Comitato regionale stesso, emanerà il regolamento per il suo funzionamento.
Art. 6 — Ai componenti ed al Segretario del Comitato regionale compete il trattamento economico previsto dalla legge regionale 18 agosto 1965 n. 15.
La relativa spesa farà carico al Capitolo 11203064 dello Stato di previsione della Spesa della Regione per l'esercizio finanziario 1965 ed al corrispondente capitolo degli esercizi futuri.
La presente legge regionale sarà pubblicata nel Bollettino Ufficiale della Regione. E' fatto obbligo a chiunque spetti di osservarla e di farla osservare come legge della Regione.
poco è stato annunciato che quanto prima verrà completata e che per la bisogna sono già stanziati più di diciannove milioni di lire. Essa s’interrompe bruscamente in località Podlopatiza con un manufatto in cemento (un ponticello con sostegni laterali a nord ) ai piedi di un monte e precisamente, in linea d’aria, a circa due chilometri da Pers situato a ovest e che un tempo era frazione del Comune di Monte-nars. Il rimanente tratto di strada da costruire e che dovrebbe snodarsi a sud del monte in forma di semicerchio, non potrà essere inferiore ai tre-quattro chilometri.
Dal punto dov’è interrotta, la strada diventa viottolo, un pessimo viottolo di bosco; e più volte si va dall’alto in basso fino a
lambire i rigagnoletti d’ acqua generati da polle e sorgentine che danno all’ambiente, carico di profumi selvatici e contornato da ampi squarci di roccia nuda e pietra bianca che sembrano quasi delle « sfingi », un aspetto, più che caratteristico, stranamente fiabesco. Insomma si ha l’impressione di trovarsi in una terra vergine, primitiva.
A volte i piedi urtano contro i sassi o inceppano sul pietrisco oppure immergono le scarpe su degli strati fatti melmosi dalle filtranti acque. Che faticaccia e che sforzi di equilibrio per raggiungere Pers. Per fortuna il sole, che spadroneggia sulla vallata, non ci abbandona. Anzi c’invoglia a proseguire con maggior lena.
Ilo CMiitaio Me per la caccia
Un bel colpo d'occhio: il corso del Torre con il ponte alle porte di Tarcento e tutt'intorno la sua invitante valle. A sinistra, sul fondo, giganteggia la catena del Musi dove appunto nasce il Torre, un fiume che a volte, per le piene, impazzisce e tracima recando gravissimi danni alle campagne.
Nel paese tre||soli alunni
iiiiiiiiiiiiiiililllliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiillllllilliiiiiiilllliiiiiiiiiliiiiiiiiilliiiiiiHiiiiiiii
SE NE SENTIVA LA NECESSITA’
fuori del mondo, senza medico, senza levatrice, senza prete e, quello che più conta, senza risorse?
— Avete ragione (e dicendo ciò ci indicò, un po’ lontano, delle donne che stavano recando a spalla, con gerle, dei pesanti fasci di legna) ma purtroppo questo sembra essere il destino di quasi tutti noi; e non vi dico dell’inverno. Allora nessuno si arrischia ne a scendere giù ne a salir su. Nel 1952 la neve qui era alta un metro e settantadue centimetri.
Su in alto, in uno spiazzo, un primo grappoletto di case, quattro in tutte, a ridosso quasi del piccolo cimitero, con cappella, con tre sole fosse sistemate così e così. E’ la borgata di Sgarban. Ridiscesi e risaliti più a est eccoci nella borgata centrale: quella di Pers o Borgo di Mezzo. Scorgendo le prime abitazioni si è avuta l’impressione di respirare aria di Pompei o di Ercolano distrutti e sommersi dall’eruzione del Vesuvio. Su una viuzza, tutta pietre all’antica, una fonta-
I tre unici alunni che a Pers frequentano la scuola elementare. A sinistra il fabbricato scolastico di assai recente costruzione.
nella zampilla in continuità. Al centro della borgata qualche casetta risulta sistemata. Vi è anche un modesto ma nuovo edificio scolastico che viene frequentato da tre alunni: due figli della gerente l’ostarietta di Pers tuna bambina che frequenta la prima classe e il fratellino la quarta) e un bambino di Molinars che frequenta la quinta: e per questi tre bambini viene su da Udine una maestra che ridiscende o-gni tre o quattro giorni.
Molinars è appunto il nome della terza borgatella, e tutte e tre le borgatelle formano la frazione di Pers che peraltro dispo-
Riteniamo di far cosa grata ai lettori ed agli amici, ed in particolare agli appassionati di caccia che dalle nostre parti sono molti, pubblicando la legge n. 29, che è stata approvata dal Consiglio Regionale e quindi promulgata dal Presidente della Giunta on. Alfredo Berzanti, in merito alla istituzione del Comitato regionale della caccia.
Ecco il testo di detta legge che per vari aspetti da tempo se ne sentiva ovunque la necessità:
Art. 1 — E' istituito presso l'Assessorato dell'Agricoltura, delle Foreste e dell'Economia Montana, il Consiglio regionale per la Caccia, organo tecnico consultivo dell'Assessore all'Agricoltura, alle Foreste ed all'Economia Montana.
I membri del Comitato regionale per la Caccia sono nominati con decreto del Presidente della Giunta Regionale su proposta dell'Assessore all'Agricoltura, alle Foreste ed all'Economia Montana.
Art. 2 — Il Comitato regionale per la Caccia è così composto:
a) dall'Assessore all'Agricoltura, alle Foreste ed all'Economia Montana, che ne è il Presidente;
b) dal Direttore dei servizi regionali per l'Agricoltura;
c) dal Direttore dei servizi regionali per le Foreste;
d) dal Direttore dei servizi regionali per l’Economia Montana;
e) dai Presidenti dei Comitati provinciali
Ad un certo punto incontriamo una ragazza che sta scendendo a Cesariis per delle compere.
— Una bella fatica, un bel sacrificio, vero? — le chiediamo.
— Eh, sì, ci risponde, e chissà mai quando finirà questo andare e venire in questa maniera. Ne va della salute e dei nervi. E’ per questo che quassù ci si logora e s’invecchia anzitempo.
— Ma come fate a vivere così
ne di luce elettrica, di telefono e di un apparecchio per imbucare le lettere. Pers come panorama generale ne gode uno dei più meravigliosi e seducenti.
Ma non si vive solo di splendidi panorami in un paese che manca quasi di tutto, dove il pane si e no arriva ogni tre giorni e dove i redditi non esistono per niente. Infatti, tolto qualche metro quadrato di terra — e fortunata ancora la famiglia che ce l’ha — e qualche capo di bestiame ( ma niente suini e niente animali da cortile) dal quale si ritrae un po’ di latte e qualche forma di formaggio che ogni famiglia confeziona in casa alla buona, altro non c’è che aiuti ad elevare il magrissimo reddito.
A Pers, dunque, come del resto altrove, la gente valida ha dovuto abbandonare il paese e tentare l’avventura all’estero. Ne è seguito un vero spopolamento. Pensate; a Pers sono rimaste meno di cinquanta persone (nel 1951 erano 149) tra cui tre soli bambini, quelli che frequentano la scuola; e circa le case, che sono pii1 di trenta, per quasi due terzi sono completamente disabitate e
Una straduncola interna, tutta ciotoli e pietrame, della isolata e malinconica borgata di Pers. Appare evidente il senso di squallore.
in parte divenute già ruderi da spazzar via.
Tra le molte amare informazioni che ci hanno messo nell’orecchio alcuni abitanti di Pers, non possiamo tacere quella che si riferisce al particolare che quando in paese si ha bisogno di un prete, questi vuole essere ogni volta pagato. Infatti, pur essendo la frazione di Pers staccata dal Comune di Montenars e aggregata al Comune di Lusevera, la parrocchia di Montenars non intende affatto perdere i suoi diritti nei riguardi di Pers che teoricamente dovrebbe appartenere, da quando ha cambiato Comune, alla parrocchia di Pradielis il cui curato più volte, e gratis, si è recato a celebrare a Pers; fino a quando cioè non glielo avrebbe impedito il parroco di Montenars.