291. številka.
Trst, v sobojo 22. decembra 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost ., Iz mjs enkrat na dan. r&zun nedelj in
pricniffov, ob 6. ari zvečer.
baročnimi znaša :
za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 n
za četrt leta........ 6
ca en mesec........ 2 kronj
Naročnino je plačevati naprej- Na na-ročbe brez priložen? naročnine «e uprava oe ozira.	__
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po B stotink (3 nvČ.); izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon it*. S70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edlaoatl je moč !
Oerlast
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači ociasi itd. se računajo po poeode
Vaj dooisi naj *e pošiljajo urednlStTii. Ne franko van i dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oalase sprejema upravnifitTo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvu in tiskarna se nahajata v ulici Carintia 5tv. 12. Vpravnifitvo, In sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo siv. 11. nati-lr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trs
Klic umirajočih.
(»Obzoru«, »Slovenskemu Narodu«, »Narodnemu listu«, »Slovencn« itd.) (D opis.)
V	članku »Quos deus perdere vult. ..«, dokazal sem, ali vsaj pokazal, kako neumestna je ta borba, ki je Slovence ne le v Kranjski, ampak tudi izven Kranjske razdelila v dve vojski, kateri bijeti ljut, besen, žalosten in
ob enem smešen boj, neumno poehado--
v veselje in zabavo na severu Nemcem, a na jugu Italijanom. Jaz sem vprašal takrat gospodo liberalce in gospodo klerikalce : da-Ii jim je jasno, kaj hočejo doseči; da-li vedo, kateri jim je cilj ; da-li je južna Koroška osigurana, da-li je Istra rešena, da-li je tržaška okolica še naša ....?! Da-li sem imel prav ? Gledč Istre in Tržaškega nisem pogrešil, ker nisem mogel pogrešiti; gledč Koroške in Štajerske pa naj odgovore tamošnji trpini . . .!
V	Hrvatski se bije boj ne samo med Hrvati in Srbi, ne samo med vladno stranko in opozicijo, ampak tudi med pojedinimi frakcijami opozicije ... v Dalmaciji pa se koljejo med seboj »Narodni list«, »Jedinstvo«, »Hrvatska kruna« itd., med tem ko po uradih te čisto hrvatske zemlje še danes vlada italijanski jezik ...
Hrvatska naj povzdigne kitajski zid proti madjarskemu jeziku in naj se otrese švab-ščine .... Dalmacija naj proglasi hrvatski jezik jedinim, v deželi priznanim za vse urade, in naj morje od Istre do Albanije iztrga tujemu vplivu ter je — kakor je bilo nekdaj — osvoji izključni hrvatski vlasti... tedaj, ali še le tedaj bosti imeli Hrvatska in Dalmacija pravico baviti se z — znanstveno-zabavnimi vprašanji o »čistoči« in »nečistoči«, in z razliko med »neodvisnostjo« in »slobodo« itd. itd.
Slovencem na Kranjskem ter Hrvatom v Hrvatski in Dalmaciji se bodo moje opazke zdele smešne, tako smešne, kakor se meni zde smešna njihova razpravljanja o znanstve-no-zabavnih vprašanjih .... No, jaz poznam njihove odnošaje, oni pa ne poznajo naših .. .
Trst z okolico in Istra geografiški ne pripadata k Italiji. Italijani sami vedo to in priznavajo. Vendar se oni junaški in herojski b o r ć za gospodstvo v Trstu in v Istri! Zakaj? Menda zato, ker sodijo, da sta Trst in Istra Trudila take borbe ! V tej borbi se poslužujejo znanja in lekavosti, trosijo denar in blago, žrtvujejo čas in vse svoje sile .... najmogočneji bogataš in zadnji siromak čutita dolžnost, da se borita ... vsakdo mej njimi bi dal vse, kar ima, in storil vse, kar more: da pobije protivnike svoje, nas Hrvate in Slovence. Tako čuti tudi veliko, veliko število odličnjakov onkraj morja, kjer obstoji in dela in delovaje raste pod slavnim imenom društvo, ki podpira Italijane tržaške in istrske na vse mogoče načine in z vsemi mogočimi sredstvi...
Kako pa delajo Hrvatje in Slovenci ? Mej njimi je junakov*, herojev, malih bogov ; to treba priznati pred Slovanstvom in svetom! No, večina njih ne čutijo svoje dolžnosti... ! Koliko je naših uradnikov, ki se priznavajo za naše! Koliko jih je, ki se prištevajo k našim, ali govore v rodbini tujim jezikom ! Koliko jih je, ki so vzgojo svoje dece zanemarili tako, da so jim sinovi postali najza-griženeji Italijani ali najbesneji Nemci ! Je imovitnikov, ki svojevoljno ne dajo ničesar za narodne namene, a če je stopila pred-nje posebna deputacija ter pokleknila p ros 6 .... podeljajo miloščino . , . . Italijanski bogataši bi v tem slučaju žrtvovali tudi klobuk ter samo glavo .... Italijani bi, v borbi, na povelje svojih voditeljev poskakali v vodo, v
nas pa se tudi dijačič niže gimnazije usoja, tla izreka svojo o delu velikana L<a-ginje . . . !
Mi se od naših bogatašev ne smemo nadejati potrebne materijalne podpore. Narod pa, tudi ko bi hotel, ne more dati, ker — nič nima. V Istri biva 2/3 Hrvatov in Slovencev pioti Italijanov... Italijani, da-si so bogati, dobivajo od vseh strani podporo, a mi, ki smo siromaki, je ne dobivamo od nikoder. Italijani dobivajo več podpore iz Italije, nego mi iz slovenskih in hrvatskih pokrajin! Slovenci v Kranjski in Hrvatje v Hrvatski ne poznajo naših žalostnih odnošajev, ali (ako jih poznajo) ne zaslužujejo imena »rodoljubov« - . . . . Drugače bi se mnogo, mnogo, mnogo pogosteje spominjali : »Družbe sv. Cirila i Metoda«, »Bratovščine hrvatskih ljudi u Istri«, »Pripolnočnega društva za dke naja hrvatskoj [gimnaziji v Pazinu« itd.! Kar naj B o .g podeli od sedaj, ako ni d o s e d a j !	I.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 22. decembra 1900.
Iz deželnih zborov. Deželni zbor češki je včeraj sprejel začasni proračun ter odobril več poročil ods kov glede lokalnih železnic.
V	deželnem zboru m o r a v s k e m so po govorih posl. Heinrieha in Stranskega sprejeli poluletni proračunski provizorij ter potem zaključili sejo. Prihodnjo sejo naznani predsednik pismenim potom.
V	deželnem zboru solnograške m je deželni predsednik poda! izjavo glede ponesrečene predloge o dokladi na žganjarino. Zaljučna seja danes.
V	deželnem zboru b u kovinskem so po primerni izjavi deželnega predsednika predlogo o dokladi na žganjarino zbrisali z dnevnega reda.
Tudi v deželnem zboru n i ž j ea v s t r i j-skem je deželni maršal prečital dopis na-mestništva, da je predloga o dokladi na žganjarino vsled odklonitve v deželnem zboru dalmatinskem postala brezpredmetna. Po običajnih zahvalah so zaključili zasedanje.
V	deželnem zboru tirolskem je poslanec Brugnana utemeljeval svoj predlog o avtonomiji Trentina. Zahteval je, da e v to svrho ustanovi komisija 9 udov. Celokupnosti dežele naj bi se po avtonomiji ne kršilo, oba dela dežele pa naj bi uravnavala svoje stvari po lastnih kurijah ali deželnih zborih. Govornik je za to, da deželni zbor takoj sprejme njegov predlog. — Posl. Grabmavr je mene-nja, da je rešitev tega vprašanja mirnim potom možna, izraža svoje simpatije do Italijanov ter izreka prepričanje, da je avtonomija potrebna. Predlaga pa komisijo 15 udov, ki naj bi v prihodnjem zasedanju poročala o tej stvari. Posl. Conci je za predlog posl. Bru-gnare. Posl. \Vackernell podpira predlog posl. Grabmavrja ter dokazuje na podlagi statistike, da Nemci niso oškodovali italijanskega dela dežele. Namestnik konstatira, da se je s tem, da so Italijani vstopili zopet v deželni zbor. storilo prvi korak in predpogoj v rešitev vprašanja o avtonomiji. Vlada da hoče
vspehe delovanja komisije proučiti nepristranski ter želi, da se vprašanje reši na pravičen naćin, kakor zahtevajo koristi obeh strank. — Popoludne so nadaljevali sejo.
Naše kazensko pravosodstvo. Z ozirom na včeraj priobčene podatke o prakticiranju preiskovalnega zapora, utegnejo zanimati nastopne opazke, ki jih objavlja »Information«. Minister za pravosodje — pravi rečeni list — je razposlal okrožnico, s katero se sodiščem vnovič zabičuje, naj se predhodne preiskave ne raztezajo nepotrebno, da se na ta način preiskovalni zapor ne zdaljšuje brez potrebe. Mesto da bi bil preiskovalni zapor le izjema, je postal pravilo. Sploh se je duh Glaserjevega kazenskega pravdnega reda spremenil v svoje nasprotstvo-
To je deloma v zvezi s popolnjevanjem mest kazenskih sodnikov, po velikem delu pa od tega, da so vsa viša mesta kazenskih sodnikov popolnjena z uradniki, došli mi od državnega pravdništva, ki se tud' kakor sodniki ne morejo popolnoma iznebiti državnega pravdnika. Baron Spens kaže v svoji odredbi naj boljo voljo — bojimo se pa, da ista ostane brez učinka, kakor so ostala prizadevanja grofa Schonborn*. Zlo leži pregloboko, da bi mu mogli do živega s takimi, še tako vrlimi besedami.
Državnozborske volitve v Galiciji vlečejo še vedno vso pozornost na-se. Kakor so volitve za V7, kurijo in kmečke občine prinesle nemilo prevaro onim, ki so pričakovali velikih sprememb na škodo poljskega »kola«, tako so predvčerajšnje volitve v mestnih skupinah prinesle nemilo zgubo nemškim liberalcem. Dr. Ruto\vski, kdo ne pozna tega imena, kdo se ne spominja večnega intriganta, ki je v poljskem »kolu« opravljal službo poslanika nemške gemeinbiigsehaft, ki je še kratko pred volitvami imel na Dunaju konventiklje z drom. Mengerjem in drugimi, s katerimi je snoval načrt, kako bi Poljake spravili v popolno zavisnost od nemških liberalcev "? ! Kdo ga ne pozna tega moža, ki je bil žilav propagator zavezništva med Poljaki in Nemci in ciničen zasmehovalec vsake skupnosti med avstrijskimi Slovani ? !
Ta mož, dr. Ruto\vski, je padel včeraj ! In ne le v jednem, ampak kar na dveh volilnih mestih : v Lvovu in Tarnovu ! To je dogodek, ki gotovo ne ostane brez upliva na vedenje poljskega »kola« in na prihodnje dogodke sploh. Verdikt poljskih volilcev iz razumništva je naperjen naravnost proti če-hofobstvu dra. Ruto\vskega! To je udarec, ki je zadel račune nemških liberalcev ! Koliko so le-ti imeli intrigiranje Ruta\vskega v svojih računih in koliko jim je bilo ležeče, da bo zopet izvoljen, priča okolnost, da so mu poslali pomoči v obliki agentov z obilico denarja. N>Č ni pomagalo — padel je ! !
»Politik« pravi, da je to glavni vspeh volitev v Galiciji, kajti Ruto\vski da je bil »največi intrigant, najnezanesljiveji značaj in najbrezvestneji politik«.
Tržaške vesti.
Osebne vesti. Gospoda profesorja dr. Karol Glaser v Trstu in Jakob Čebular v
Volilci V. kurije!
Naš kandidat za V. kurijo je
Dr. Otokar Rybar
odvetnik v Trstu.
Gorici sta pomaknjena v VII. činovni razred. Čestitamo !
Vis. e. kr. iiamestništvu na uvaže-vailje. Zakon daje vsem polnoletnim državljanom v V. kuriji volilno pravico. Da se zakoni izvršujejo po predpisu, na to mora paziti vis. c. kr. uamestništvo kakor najviša politična instanca v deželi !
O zadnjih državnozborskih volitvah se pa volilna pravica ni mogla vršiti ▼ polni meri, ker nekatere c. kr. oblastnije niso dovolile svojim podrejenim organom, da bi volili — po svoji volji, ali pa dotičniki sploh niso mogli na voli«če.
Opozarjamo torej že sedaj to vis. c. kr. namestništvo s prošnjo, naj bi ono zaukazalo vsem podrejenim oblastvom, da vsem uslužbencem svojim morajo določiti uro, ko bodo isti mogli na volišče, da ne bo nespodobnosti kakoršnjih je bilo zadnjič! Prosimo torej, naj se da sloboda (za volilni čin) vsem <*. k. redarjem, finančnim stražnikom in drugim e. kr. uslužbencem !
Nadejamo se, da bo visoko c. Jkr. namestništvo uvaževalo ta naš dobrohotni opomin.
Naše volitve! V E;uliei Molin a vento št. os. stanuje družina Novak, p. ti. Gabre. Oče te družine je umrl pred kakim pol letom, ostavivši 4 sine. Najmlajši mej njiiui, kateremu je še le 20 tlet, je dobil sedaj — volilno pravico !! Tudi za pokojnega očeta so dostavili volilne [dokumente, med tem ko polnoletni sinovi niso dobili ničesar! Kaj se zgodi z obema protizakonito dostavljenima glasovnicama !! Za to naj bi se pobrigala slavna oblast!
V	isti ulici št. 60. bo dne :S. januvarja velika veselica v proslavo Hortisove zmage ! Toliko se nam poroča od tamošnjih narodnjakov.
Kar je preveč, je preveč, ker je nepošteno ! Od ugledne italijanske osebe srno prejeli dopis poti zgornjim naslovom, ki se glasi v slovenskem prevodu :
Visoko c. kr. namestništvo se kaj lahko uveri, da v listah za V. kurijo figuri rajo stotine in stotine mladoletnih, mrtvih, odsotnih (o katerih se nit i ne ve, kje bivajo sedaj) in italijanskih podanikov! Na vse pritožbe v tem pogledu ostaja slavni magistrat gluhih ušes. Ali c. kr. vlada ne ~ine ostati gluha in meščani brez razlike narodnosti se obračamo zaupno do pravicoljubja in poštenja iste, nadejaje se od nje, da ln> vršila pravico.
V	imenu pravice državljanov in v imenu morale prosimo torej nemudne odpoinočl !
Naši shodi. Politično društvo »Edinost« priredi nocoj dva shoda in jutri dva. Nocoj bosta shoda na F r d e n i Č i nad sv. Ivanom (ob S. uri), in v gostilni Josipa K uzme v ulici E c o n o m o štev. 4 (ob 81/.J uri): jutri pa na Kontovelju in v Skednju ob 4. uri popoludne.
Čas beži — dan volilne bitke se bliža, ura se bliža jednajsta, ko treba urediti zadnje priprave, ko treba govoriti zadnje vspod-bujevalne besede zbranim četam! Pridite, prihitite na te shode, tla se osokolimo za veliko bitko in popolnimo organizacijo, kjer še kaj manjka !
Okoličani pozor! Iz gotovega vira se nam poroča, da se v sv. Ivanu dogajajo sledeči slučaji : Magistratni organi premenjavajo sedaj hišne številke po okolici in tako tudi pri Sv. Ivanu. Volilne legitimacije so pa pisane še na stare številke! To dejstvo je kakor navlašč magistratni m raznašalcem, ki vračajo volilne dokumente magistratu češ : ta in ta ne stanuje na tu zapisani številki!
Mnogokateri torej ne vdobi volilne pravice na svoj dom, zato naj se vsi dotičniki potrudijo na magistrat.
Ako Li tam ne opravil ničesar, pa pojele na dan, od magistrata določen v to, na prostor, kjer se bo vršila volitev za V. kurijo, kjer mu izroče volilni dokument. Pozor torej. Če so drugi zvijačni, pa pokažimo, da tudi mi nismo - - neumni ! !
Ljudsko štetje. Čujemo, da neki hišni gospodar že popisuje svoje najemnike, češ : da mu ne l>o treba raznašati pol za ljudsko žtetje! Ta mož pride, ako izvrši svojo nakano, na zatožno klop, v kar mu pomorejo najemniki sami in kar bo povsem prav. Ta gospodar je zapisal vse podrobnosti, potrebne za ljudsko štetje, le o tem ni vprašal, kateri jezik govori ta ali ona družina!
Pozor torej ! Ako se dogodi kaj sličnega še na drugih mestih, prosimo, naj se to prijavi nam, da ukrenemo potrebno.
Ponavljamo še enkrat, da mora vsaki hišni gospodar razdeliti liste za ljudsko štetje in to vsaki družini !
Ako je kedo le podnajemnik, to je, da ima stanovanje iz druge roke, nima pravice zahtevati lastne pole, mora pa zahtevati, da se sam vpiše v polo, katero je vdobil lastnik stanovanja, oziroma ima pravico in dolžnost, da se prepriča, ali je prav vpisan ! Ne pustite, da vas vpišejo za Italijane, ker, ako se to zgodi, ste izdali s\ oj narod in ste se podpisali — tujcem !
Sramota vam, laž nikoui ! (Dalje.) 3. Tudi »slovansko - katoliškega obreda« da ni na svetu. O ti otroce revno, ki pišeš v »Av- i venire« take neresnice, samo da bi begalo ; narod ! Rim — mesto, katero so vzeli papežu ; ' slovanski narod, bodoči preporoditelj sveta.... kaka primera !
Obred rimski, — obred slovanski, — oboje je neslana »izmišljotina«. Pa recimo, da bi bilo mogoče voliti obred, katerega ni.... ; Ali bi bilo napačno, ako bi vrtnar, goječi žlahtne cvetlice, prišel v vroči Afriki v vrt ter oblekel priprosto platneno obleko — ker je prevroče za sukneno — a v hladni Rusiji bi se oblekel v toplo volno?! Ne, ni napačno to, ampak mora tako ravnati, ako hoče res negovati svoje ljubljene cvetke. Različni obredi so potrebni kakor različna obleka. S r c e pa je, katero ostaja isto; v e r a j e, ki nas veže!
Kicmanjci da so odvrgli svojega pastirja.... Laž ! Na to laž odgovarjamo :
1.	Ricmanjci so leto dni prosili za svoje pravo in škof bi jim bil gotovo vse dovolil, ako, v prvo: ne bi imel okolu sebe ljudij, ki trgajo, namesto da bi pomagali z dobrim svetom, in v drugo: aki bi sploh mogel pomagati sebi in drugim. V naših očeh je škof tržaški naj častlji veja oseba, pa v krempljih je vladajoče klike.
2.	Cesar ni mogel jeden rimsko-katoliški škof, mogel je in rad storil drugi rimsko- j katoliški škof in storil je še več nego se je zahtevalo od tržaške škofije. Pravi neumneži bi pa bili Ricmanjci, ako bi ne sprejeli prekrasnega daru, ki ga jim prinašata dva iz istega Rima : jednega so Ijahi in Zidje zaustavili j mej potjo, drugi pa prihaja k ovčicam z darom.
d.)	»L/Avvenire« priznava, daje ta korak logičen epilog in neobhodna posledica agitacij katoliških.... Tukaj pa vsa čast resnicoljubnosti lista. Soglašamo. Se več, mi vam prorokujemo, o duhovniki, katere proslavljata ; Pieeolo« in »Indipendente« z bratci vred: vse vaše agitacije bodo imele prav jednake posledice! Vi izdajate cerkvene skrivnosti Židom, skupno s kri vonosi prirejate v naši cerkvi ob kanalu oder za proslavo kralja, ki gospoduje istemu Rimu, vzetemu vašemu glavarju — papežu, a posledica bode, da ostanete sami, da ostavite cerkve prazne — katere napolnimo po tem zopet mi!
e.)	v Ricmanjih da so bili, »odkar pomnijo«, obredi v latinščini. Zopet neresnica! Tu je izključeno, da bi se bil član-kar motil, tu je jednostavno lagal! Sam , prevzvišeni hrani na mizi v svoj; vsprejem-j niči (kamor zahaja tu pa tam tudi člankar | > Avvenira«) s t a r o s 1 o v e n s k i misal, ka-j terega je v tem stoletju nek' dolinski župnik odnesel iz riemanjske cerkve. Znano je vsem kanonikom iz prvega vira, uredniku »Avvenira« pa od sorodnika kanonika, da so Ricmanjci zahtevali, da se jim staroslovenski misal vrne, a ga niso še dobili nazaj. Ta misal je bil v rabi v Ricmanjih od 15.ga stoletja do naše dobe. A za nas ima ta misal še drugo vrednost. Tiskan je bil tisto dobo, ko se je tiskarstvo začelo še le razširjati. Torej že tedaj so hiteli natiskavati pre-potrebne slovenske misale, ko so laške Benetke hitele podjarmljati slovansko Istro, Dalmacijo i. dr. !!	(Pride še.)
Zistema potajevanja se ne morejo in ne morejo iznebiti izvestni krogi tržaški. Ker je resnica neljuba, pa jo potajujejo. Da so temu zistemu na razpolago vsi nemški liberalni listi, to je, ob znanih zvezali med sorodnimi si laškin nemško-liberalnimi dušami, umevno samo o sebi, in privadili smo se temu tako, da bi se le čudili, ako bi bilo drugače! Tako smo navajeni temu, kakor smo navajeni, da za vsako soboto prihaja nedelja. Ali če je lagala cel6 uradna rWiener Zeitung«, in če je šel na led v ijevanja resnice tudi list, kakoršen je »Reicliswehr«, ki je glede naših tržaških razmer pokazal že tu pa tam, da ima poguma, potrebnega v to, da se včasih potakne resnici laterno tja pred nos, če se zlorablja tudi tak list za zistem, ki ima toliko na vesti, potem pa že ne smemo vsprejemati tega tako fatalistiški, kakor nekaj, ki se odvrniti ne da, ampak moramo reagirati najodločneje. Opozarja se nas namreč, da sti tudi »Wiener Zeitung«, »Reiehswehr« v svojem poročilu o prvi seji deželnega zbora tržaškega v tem zasedanju sporočila, da seje vsa zbornica navdušeno pridružila >evvi v a-k licu« našemu vladarju od strani deželnega glavarja!
To ni nič res. Ampak resnica je ta : da se nikdo ni odzval onemu evviva-klicu!
Ta resnica je sicer morda neprijetna temu ali onemu, ali resnica je vendar in resnica mora na dan, ker prikrivanje resnice širi le marazem, resnica pa, prijetna ali neprijetna, čisti zrak in nazore. Razmere v Trstu pa ne potrebujejo ničesar bolj nego — čiščenja !! Tržaški zrak se mora sčistiti, potem se že popravi marsikaj. Zato pa: proč z zistemom potajevanja ! !
Modro seildeneo je izrekel zadnji »Rdeči prapor«, menč, da šovinizem je šovinizem in da italijanska blaznost se v ničemer ne razlikuje od slovenske blaznosti.
To je modra sentenca, to je kakor pribito. Tej sodbi ne moreta do živaga niti naj-navihaneja rabulistika in najpretkaneja sofisterija.
Šovinizem je šovinizem, blaznost je blaznost -— brez razlike narodnosti. Soglašamo popolnoma.
Ali neko vprašanje sili tu vmes in »Rdeči prapor« bi nam močno ustregel, ako bi nam dal nekoliko pojasnila na to vprašanje. Vprašanje je namreč, da-li na slovenski strani v Trstu res vlada narodna blaznost ? ! In če vlada : v čem sestoji ta blaznost ?!
Ko dobimo odgovor na to vprašanje, bomo govorili dalje in morda se sporazumemo tudi z »Rdečim praporjem«.
C. kr. ravnatelju pošte in brzojava lisi znanje. Prejeli smo in objavljamo: Ne veni sicer, kakšna navodila iti ukaze dajete, gosp. dvorni svetnik, svojim podrejenim organom v očigled neprestanim tožbam v cenj. listu «Edinost», radi vedenja istih s slovenskimi strankami, — ali to vem, da se naš jezik še veti no zapostavlja in zaničuje od strani poštnih uradnikov in uradnic.
Dne 20. t. m. okolo 11. ure sem bil v uradu poštne filijalke na borznem trgu. Pra-šal sem poslujočega uradnika slovensko spremnico. Na to me je poslal ta gospod k drugemu nradniku, ki se je pa delal, kakor da ne sliši. Na ponovno prašanje je odgovoril: «Koša la vol ?» « Prosim slovensko spremnico!» Koncilijanten, kakor sem že, sem še dostavil: «Bitte eine Postbegleitadresse, aber slove-nisch». Čudno ine je mož pogledal, in mi dal — italijansko spremnico! Vrnil sem mu jo in zahteval slovensko. Ali gospod je vprašal razburjeno neko g. uradnico, da-li ima slovenske spremnice. Ta je odgovorila: <No kapišo*. Na to mi je g. uradnik prijavil, da nimajo slovenskih spremuic! Odšel sem torej «infectis rebus*.
G. dvorni svetnik ! Proti takemu vedenju «izobraženih gg. uradnikov* nasproti našemu jeziku moram svečano prosvedovati. Zahtevam pa tudi, da se nam, ne samo na glavni pošti, ampak tudi na filijalkah, poslužuje v našem jeziku in s tiskovinami na našem jeziku. Časi, ko smo «k — grehu molčali*, so minoli.
Naša želja je, g. dvorni svetnik, kakor proti tudi najbrže Vaša, da nehajo te vedne tožbe poštnemu osobju ! In ker ne dvomim na Vaši nepristranosti, upam, da ne bom imel več prilike tožiti.
Razpisane službe. V območju primorskega finančnega ravnateljstva so razpisane naslednje službe. Mesto carinskega oficijala v X. plačnem razredu, eventuelno mesto oficijala na solnem uradu v X. razredu in mesto
carinskega asistenta, pobiralca carine, ali asi-	občinski tajnik in Edmund Hrovatin, ik .elj,
stenta carinskemu kontrolorju, oziroma mesto	oba v Marezigah, narodna sdeteljubka«, v Se-
asistenta na solnem uradu v XI. razredu. Za	žani, Navdušena Istrijanka, g.a Marija Jam-
vs . ta mesta, razven asistenta 11 . solnem	šek v Ajdovščini, g.a Ivana Ravbar uČite-
uradu, je potrebna kavcija.
Prošnje z dokazili o znanju deželnih jezikov je vložiti tekom 4 tednov na ces. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu.
Ijeva soproga v Škrbini, po 1? kroni ; gospod Mije £agar učitelj v Klancu, g.a Antonija Kavs, v Šmarjah pri Ajdovščini. [gdč. Julka Rajh na Muti pri Ljutomeru, po 1 krono. Iz
Podčastnikom se je o tem ravnati po	Ilirske I Ji* ice : gosp. Josip Hodnik > st.,
zakonu z dne 19. aprila 1872. leta drž. zb.	g. Alk. Ličan 1 K, g.a Josipina Samsa 1 K,
štev. 60.	I3- S. 10 st. Monsignor Fabris 20 K, g.a Karla
Vinogradnikom na znanje. Namest-	Nachtigal, g.a Elvira Rupel, g.a Pavla Sumi
ništvo je o razpisalo 21 nagrad za prire-	P° - V I^ici g. Milana .Nul*rgoju se
janje noviii nasadov s cepljenimi amerikan-	Je nabralo 2 Iv .<► st<it., g. skimi trtami v tržaški okolici. Vsled tega
razpisa je bilo potom naše kmetijske družbe vloženih 21 prošenj. Nove nasade, na katere so se nanašale te prošnjo, so pregledali strokovnjaki in na podlagi menenja teh poslednjih je namestništvo pripoznaio nastopne nagrade: I. Nagrade po 100 K :
Ante Carovac dodal 40 stot., »Slovansko pevsko društvo* polovico čistega dohodka od operete »Baron čevljar« 92 K 78 stot., g.a Marija Kofol 2 para nogavic. — Rodbina Klodič-Sabladoski 10 K, č. g. Vinko Dolenec, kapelan pri sv. 10 K, č. g. Anton Hrovatin, župnik pri sv. Jakobu 3 K, č. g. dr. Ellner 5 ing. Vinko
I.	Gustin Alojziju na Kontovelju 194, 2.	Krek 4 k"
Tence Jožefu v sv. Križu 79.	V imenu odbora se ™hvaljuje
II.	Nagrade po 50 K:	srceni ^ ™ daroValk i« darovalcev ter prosi Magajna Jakobu v Sv. Križu 271. Vovk	"adaljne podpore
Kristijanu v Rojanu 152. Čok Matiju pri	M a š a G r o m o v a,
^ T on-	Slovenska dekliška sola družbe sv.
Sv. Ivanu <S0o.
irT	i	a(\	1 Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu
III.	N a g r a <1 e p o 40 K:	1
m i \t*	• -t \	P«	vabi na božično veselico, ki jo priredi v
Turk \ incencu, najemniku Antona I o-	»ji
gorelca na Greti 171, Košuta Antonu v Sv. j -Sokolović dvorani v sredo, dne 2«, grudna,
j Križu 155, Tence Jakob v Sv. Križu 83,	Vspored: 1. Ant Hajdrih : »S.rotac, pesem.
Pertot Jakobu v Barkovljah 32, Lukša Ma-	2. Roza Ulk : »V posredovalnici«, šaloigra v
i --	D I a t>	Rnianii f>t)	1 dejanju. 3. Dr. Benj. Ipavec: »Domovini«,
riji na Prošeku, Sosic lomazu v ttojanu o.',	J	'
p, •	T ■ a,	pesem. 4. \V. Pailler : »Sv. Heleim«, igro-
i (jrlavma And. v L* o njem 84.	*
C. kr. namestništvo pravi v svojem do- j	kaz s petjem v 3 dejanjih. 5. Hugolin Satt-
jpisu naži kmetijski družbi, da so uzorno	ner:	Planme«. 6. P-
Na pla
• Želja
Gerb
j-,- •	i	i; n„cfA11[1; .... Slovenca na tujem«. 7. ***: »Božična«. —
priredili svoje nasade tudi nastopni po-	_
sestniki'	Začetek veselice točno ob 5. uri po pol u d ne
Gg. Iv.Nabergoj na Prošeku 436, Cernigoj v »Narodnem domu« v llarkovljali v to-Fran v Sv. Ivanu 436 Stare Ivan v Bar- ™k, dne 1. prosinca. Začetek veselice točno kovljali 182, Martelanc Jurij v Barkovljah °b 5. uri popoludne. Med posameznim, de-303," Rupel Ivan na Prošeku 105, Ukmar IJ«^ bodo *)ele učenke- ~ Vstopnina na ve-Jakob v Prošeku štev. 50, Godina Ivan v
Skednju.
Tudi te bi bilo namestništvo rado nagradilo, ali ni moglo radi nedostatnosti sredstev.
Skupne nagrade znašajo 630 K. Ta znesek je ces. kr. namestništvo doposlalo naši družbi, da ga razdeli, kakor določeno. Opozarjamo, da je bilo razpisano skupno 1000 I\,
selico 20 nvč., sedeži 20 nvč.
Blagodarnosti niso postavljene meje
Od bor.
Doneski /a možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Veleč. g. župnik A. Kjuder nabral 18 K. polkovnik: A. Z. 10 K, gospica Marija Notar iz Plavij 2 kroni, ga. Ana Počkaj 2 K.
Prešernov koncert. Vse tržaške rodo-
nad polovico dobe torej oni, katere je pri-
„ .	i va	1-1**1«*« liube in rodoliubke še enkrat opozarjamo na
poročala nasa družba. Vinogradniki vitle to- lJ11'	J	, ,	.
. , .	.. ^ ,	li* „«. veliki koncert, katerega priredi slovanska či-
rej, kako resno vrsi ta družba svojo dolžnost	. .	1	..
. i ■ * • . i-	ii „4.-1	talnica jutri, t. j. dne 23. t. m. v svoji dvo-
in si pridobiva zaupanje tudi na	oblastih. J
„ , v. . , . . .. .	.	rani. ulica S. Francesco št. 2., I. nadstr. ob
Zasluzi torej, da jej pover:jo svoje	zaupanje	lt '
..."	\ ., . q j -	i l-i-	8. uri zvečer v proslavo najvećega sloven-
tudi nasi vinogradniki. Sedaj so dobili nov	1
, , 3 , .	i	skeara pesnika Prešerna. Cisti dohodek je na-
dokaz, da le svojec gre rad svojcu nu roko!	i	...
n . ^	• i i	i v,- i	meaien za i>esnikov spomenik v Ljubljani.
Pristopajte torej pridno k n:tsi družbi, kajti	»	1	J
, , ,i	.	- , „ i M i Program koncertu je sestavljen naj vest neje
cim vec bo členov, tem vec bo, ne le sred- f	^ J	J	J
i	ti • .	smemo pričakovati
stev, ampak tudi moralnega ugleda in tem	»
spešneje bo m o g 1 a d r u ž b a v r Š i t i svojo
nalogo!
Zbežali so! Sinoči je imela biti seja našega mestnega sveta tržaškega. Ali, ni je bil ». «Piccolo» pravi: per mancanza del numero
legale.... To je res. Ali kako je prišlo to ?!	UTr^ni^kP
Čuden dogodek, prav čuden, ah pa tudi —	Vt3oLI IZ. 1X1 ctMjOrwC.
nič čuden!! Prišli so in — ni jih bilo. Ob	* I z Kala pri sv. Petru na Krasu
T. so bili zbrani v ekuloarjihs polnoštevilno nam pišejo: Kakor znano, nas je dne 14. av-in koje trebalo zborovati, jih ni bil» več. gusta zadela strašna nesreča, ko je nam, enaj-Kdo razreši to uganjko? Vsakdo lahto, ako stim posestnikom požar upepeljil hišna in mu povemo, da je mestnemu svetu došla prošnja odbora za p o s t a v 1 j e n j e s p o-m e n i k a pokojni avstrijski c e-sarici — prošnja za kak prispevek!!
Sedaj pa uganjka menda ni več uganjka,
umetniškega užitka, ' kakoršen se nam ne nudi vsak dan. Prilii-timo torej vsi, da skupaj proslavimo spomin neumrjočega pesnika Prešerna. Vstopnina 1 K za osebo; sedeži I. vrste 1 K. II. vrste 00 stotink.
druga gospodarska poslopja, kmetijsko orodje, poljske pridelke in tudi nekoliko živine. Škoda je tolika, da jo bomo občutili mnogo let. V tej britki sili smo se obrnili do milosrčnih ljudij, da bi se nas usmilili in nam ker jo lahke reši vsaki — tepec. Sinoči niso pomagali v žalostnem položaju našem. Bogu mogli zborovati; prišli so sicer, ali pofegubili bodi hvala in dobrim ljudem: dobili smo so se nekam v grmovje pred prihodnjim spo- res nekoliko denarne podpore. Nekaj se je menikom avstrijske cesarice!!	nabralo v cerkvenih puščicah, drugi pa so
Poskusen samomor. 44-letni mornar liani pomagali z dovažanjem in delom svojih Luka Jj. iz Dalmacije, je skočil včeraj jutro rok. Tako nam je bilo omogočeno, da smo s pomola Giuseppino v morje. Neki pilot ga z malo prejeto zavarovalnino, s podporami je rešil. Nesrečneža so spravili v bolnišnico, in svojim lastnim velikim trudom popravili Vzrok poskušenemu samomoru ni znan.	svoja pogorela poslopja v toliko, da smo
Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer stisnili pod streho sebe in svojo živino. Hva-ob 7. uri zjutraj 7.4, ob 2. uri popoludae ležni smo torej na vsakem doŠlem tudi naj-12.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7(39.3. manjem daru. Čaka pa nas še mnogo truda,
— Danes plima ob 8.50 predp. in ob 11.38 pop.; oseka ob 3.1(3 predpoludne in ob 3.56 popoludne.
V počešdenje spomina pok. g. Jakoba
Mailkoea so darovali ženski podružnici sv. Cirila in Metoda: družina Mahorčič iz Sežane 10 kron, g. dr. Treo, odvetnik v Po-i stoj ni, 30 kron.
Za božićnico ženske podružnice sv. trgovec v Trstu, doposlavši nam znesek 100 Cirila in Metoda v Trstu SO darovali na- krou. Blagi dobrotnik je med tem preminoL j dalje: gosp. Josip Gorup, veleposestnik na Bog mu podeli plačilo v nebesih, njegovi | Reki, 100 K ; gosp. Fran Kalister, Trst, rodbini pa svoj blagoslov! 100 K; g. F. L. na Krku 5 K, gosp. Ivan Prosimo torej še enkrat. Kdor daruje Metlika, župan v Klancu 3 K, g. Munih v sili, dvakrat daruje!
mnogo troškov, predno spravimo popolnoma v red svoje kmečke domačije. Ker sum pa reveži z dolgovi preobloženi ter si sami absolutno ne moremo pomagati, se obračamo vnovič do dobrih src z milo prošnjo: da se nas še usmilijo in nam pomorejo — ali z darovi, ali na drugi način, kakor je to pred kratkim storil naš rojak, preblagorodni gospod J a k o b M a n k o č, veleposestnik in
* Slovenske u 6 i t e J j i c e so uljudno vabljene na glavno zborovanje društva slov. učiteljic, ki se bo vršilo v soboto dne 29. decembra ob 9. uri in pol dop. v <Narodnem domu» v Ljubljani. N* dnevnem redu je razim običajnih poročil odbornic — tudi poročilo gč. Olge Sittig-ove in razgovor o pre-osnovanih pravilih, ki so predložena vis. dež. vladi v potrjenje — in po katerih se društvo preosnovi v glavno društvo (s prispevkom 2 K na leto) z oddelkom boln. podporne za učiteljice. S tem se omogoči pristop k društvu tudi onim ggč. ?učiteljicam, katerim ni do podpor — pa bi rade sodelovale v društvu, ki ima namen, zastopati in braniti stanovske interese učiteljic. Vabljeni so torej tudi nečleni dosedanjega društva.
ODBOR jub. podp. in hran. dr. učiteljic.
Razne vesti.
Prešernova proslava v »Družtvu hrvatskih književnika« se bo vršila jutri v avli
zagrebškega vseučilišča ob sodelovanju rojaka g. Borštnika. Xa to svečanost so poleg vseučilišča povabljena tudi vsa ostala hrvatska književna društva. Udeleže se je tudi zastopniki umetniškega društva v Ljubljani in zastopniki slovenskih književnih društev. Tudi mtiogo ure Iništva slovenskih listov -odpošljejo svoje zastopnike. Tako vrše bratje Hrvati slovansko vzajemnost. Slava jim !
Nobelove nagrade. Švedski inžener in
Brzojavna poročila.
Deželni zbor gališki.
LVOV 22. (K. B.) Večerna seja. O na-daljni razpravi o začasnem proračunu sta se posl. Okunie\vski in Stojalowski pritoževala o socijalnih razmerah v Galiciji ter idi postopanja konservativcev na državnozborskih volitvah. Namestnik je obljubil, da se hoče poučiti o vseh navedenih slučajih, ter je pobijal predbacivanja imenovanih govornikov. Postopanje upravnih organov da je povsem pravilno. Dovolili so trimesečni provizorij ter sprejeli resolucijo, ki se tiče skorajšnega sklicanja deželnega zbora ; potem so po polnoči odgodili zasedanje.
Se vedno afera Breyfns.
PARIZ 22. (K. B.) »Aurore« priobčuje pismo Emila Zole predsedniku Loubetu, s katerim isti protestira proti pomiloščenju, katero da pripravlja katastrofo. Stvar da ni rešena, dokler ni popravljena krivica. Cesarju Viljelmu da je znana resnica ter se je bati, da se nekega dne vse razkrije. Zola ponavlja svoje obtožbe proti generalom in vojnemu sodišču.
Albanija.
CARIGRAD 21. (K. B.) V tukajšnjih
čez dve uri, kaj se je zgodilo v seji poslanikov. Skupno noto izroČe menda v soboto princu Čingu in Lihungčangu s prošnjo, da odgovorita kmalu. No bo sestavljena francoski. Poslanika Conger in Satow jej priložita 'angležki prevod. Tudi kitajski prevod bo zraven.
LONDON 22. (K. B.) Listu «Daily News» javljajo včeraj iz Shanghaia: Cang-čitung je sporočil, da je prejel edikt, s katerim se dovoljuje, da se pristanišče Vučousko, nasproti Hanhau-u otvori tuji trgovini. — Kitajski listi poročajo, da je r ija mohame-dancev v Kongtu-u postala rc a.
LONDON 22. (K. B.) Državni urad objavlja, da se je z ozirom na obči položaj v južni Afriki sklenilo, da se prihodnji teden pošlje tjekaj 800 mož pešcev-konjenikov. Ke-dar bo sestavljena naselbinska policija odidejo tudi oddelki iste. Pozneje še odpošljejo več konjice. Istodobno pozo vej o Avstralijo in Novo Zelandijo, da stavita nadaljne kontingente na razpolago.
JABOLKA
najfinejše vrste. 5 kgf franko po poštnem povzetju gl. 1.20, naprej grl. l.lO posije
J. Razboršek
Šmartno pri Litiji (Kranjsko)
xxxxxxxxxxxxxxxx
M. AITE
Trgovina man i fakt urnega blana Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro St. <s.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cen j. odje malcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer : sukno za Hio^ke in ženske obleke, flanelo, bafvan iti bel barhent. piket za perilo, maje o<l volne in bombaža, odeje s podvleko :ili volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila 11:1 meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; >ela in barvana
Trgovinske vesti.
Budimpešta 21. Pšenica za oktober zagrinjala na meter ali izgotovljena K. —.— do .— Pšenica za april 1901. K. 7.44 do 7.46 K, Rž za oktober K. 7,58.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke
, ...	....	...	• ! do 7*60 Rž ZU april K. 7.21 do 7 .22 Oves ' Naročbe za moške obleke po meri z največjo
krogih je napravila izjava ministra za vnanje, ^ 0fct0ber K.	.— Oves za april oenostj o in natančnostjo.
stvari, Visconti Venoste, v italijanski komori, ! R 5 f)4 (1() 5 65 Koruza za september .— glede vzdržanja slatus-a quo ante v Albaniji do .- - Koruza za oktober	do
v zvezi z dotični mi izjavami avstroogerskega Koruza za maj 1901 K. 4.85 do 4.86 novinstva, najboljši utis. Tukajšnji krogi priznavajo, da je z navedeno izjavo in z načinom, kakor so jo sprejeli v Avstroogerski, industrijalec dr. A. li. Nobel je svoje veliko vzeta VPaka p0lllagu jnsinaaeijam, ki pripi- i gGod average za" december 30-25, za marc premoženje porabd v zasnutje pet jednako vi- | sujej0 Avstroogerski posebne namene glede 31.25 za maj 31.75 za september 32.25 šokih nagrad. Te nagrade se razdele vsako leto
Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševanje zmerno. Prodaja 10.000 m. st. preje slabo. Vreme : megla.
Hamburg 21. Trg
za kavo. Santos
Velik izbor blnjjra za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih cenah. "^Gj
Nadejajo se tudi v prihodnje podpore cen j. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najtdjudneje
M. Aite.
onim osebam, ki so tekom zadnje mi no lega
leta izkazali človeštvu najveće zasluge. Prva 1 ceo-ovini
* • * ' ® *
nagrada je odmerjena za polje fizikaličnih j znanosti in druga kemiji: priznanje obeh teh j nagrad ima izreči kralj, akademija znanosti v Stockholmu. Tretja nagrada je posvečena iznajdbam na polju medicine ali fiziologije; isto podelja medicinski institut v Stockholmu. Četrto nagrado ima prejeti pisatelj najznamenitejšega literarnega dela v smislu idealizma ; oddaja jo Svenska Academien, ki je posvečena zgovornosti in jezikovnim raziskavanjem ; I peta nagrada je določena takim osebam, ki so si pridobile največ zaslug za bratstvo ljudstev, za razpuščenje ali znižanje stoječih j vojsk in za pospeševanje mirovnih kongresov. Odločitev te nagrade je prepuščena komisiji, ka-
Albanije ; ta sum je zlasti oživel o razpravi Denar, glede nameravanih železni«; v Bosni in Her-	H»>rt -1.
Kuga v Ameriki.
Santos good average za december po 50 kg. Fres. 38.—, za april po 50 kg Fres. 38.25
Dunajska borza dne 20. decembra.
BUENOS AYRES 21. {K. B.) Glasom poročil v listih se je v Tukumanu in St.
colasu pripetilo več slučajev, ki so podobni Drž:lvm tloi£ ^ 1'^J^11 kugi. Uradno še to ni potrjeno.
Vojna v južni Afriki. LiOXDOX 21. (K. B.) »Times« javljajo Kreditne akcije včeraj iz Wellingtona (Nova Zelandija), da London 10 Lsr. je gotova stvar, da na željo lorda Kitche-* nerja pošlje Nova Zelandija šesti kontigent v južno Afriko. Kabinet razpravlja baš sedaj o Cikini
v srebru Avstrijska renta v zlatu kronah 4 °/0
20 mark Napoleoni .
10(3 italijanshih lir
danes	včeraj
98.65	98.55
98.35	98.25
117.65	117.70
98.65	98.70
670-75	673.25
240.10	240.10
23.53	23.51
19.13	19.13
90.75	90.75
11.37	11.37
tero sestavi Storthing (parlament) v Kristiani i. „ , v ...	.....
„ . ...„.?.,.., , . .	vec slučajih o veleizdaji. Iver s(
Starejša dela in cini prihajajo le tedaj v poste v,	„ _ . ..
...	.	... -li	času J:»uri približali mestu na s
ako je njih pomen še-le v za'dnjeminolem letu došel do veljave. — Dne 1. decembra 1901. se bo vršila prva razdelitev teh nagrad. Svenska Academien se je minole dni obrnila na ees. akademijo znanosti na Dunaju s prošnjo. da izda vabilo k predlogom za četrto nagrado (literarna dela v zmislti idealizma). Pravica do takih nasvetov pripada po določilih ustanovnega pisma humanističnim razredom vseh akademij in akademijam jednako-rodnim korporacijam, kakor tudi vseučilišč-nim učiteljem estetike, literature in zgodovine. Motivirane predloge je pred 1. februvarjena vsaeega leta doposlati na : Svenska Acade-mies Nobel kommitte, Stockholm. Na lastna potezanja kandidatov se ne bo oziralo.
tej stvari.
LONDON 21. (K. B.) »Daily Mailc javlja iz Capstadta z včerajšnjega dne: v Colesbergu bi se imelo do sobote razsoditi v
so se pa v tem prioiizaii mestu na sedem milj, so morali sodišče premestiti v varnejši kraj. Udje sodišča so prispeli v Capstadt.
JOHANNESBURG 21. (K. B.) Reuter javlja : General French je dne 19. t. m. trčil na neki oddelek Burov, bržkone na isto četo, ki je bila napala Klemensa, ter jo je pregnal s stališča 16 milj od Krugersdorpa proti se-verozapadu. Burov je bilo okolu 2500; isti so imeli 40—50 mrtvecev ter so se umaknili v precejšnem neredu. Angleži so imeli le 14 mož ranjenih.
iz francoskega parlamenta.
PARIZ 21. (K. B.) V današnji seji komore je finančni minister predložil začasni proračun za en mesec.
Major Cuiguet interniran.
PARIZ 21. (K. B.) Po pojasnilih, ki jih i., kateri se na- .	^ .	. . .	. .
znatnih želodično- maJor ^u,£net podal vojnemu ministru, o
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC •
pri sertrl st. Petra (Plaua Rosario pod lUdsto ioio)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke PoStne naročbe ne izvrže v tistem dnem. Odpošiljatev je po&tnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drob*» ter izvršuje iste z največjo natanjČno«tjrt i« ft točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojn« naročbe se priporoča
Josip StantiČ
č«vlj. mojster
Veča množina repe
izredno debele, je na prodaj pri I Vali U Defranceschiju v Šturjah pri Ajdovščini. Cene primerne.
Proti malokrvnosti ^
v
Zeleznato vino
lekarnarja G. Piccoii v Ljubljani
dvor. založnika Xj. Svetosti papežu,
Ima v sebi
iS
90 krat več železa -Tpg


- -
kakor druga po reklami ne-zaslu/.no sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudiposebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.

Anton Pečenko
čemer je vojni minister grajal majorja, ker je Vrtini lllica 10 - GORICA - Vrtna lllica 10. j
Slabi nasledki bolezni vadno izeiraijo iz prav nezn slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravili časno v pora bo domaČega sredstva »tira. Koze balzam za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in plavni zalogi B. Frag-
ne* v Pragi, 203. - HI. _ G U j , — — £ — ^
izročil javnosti tajno listino, so majorja Cui-gneta internirali na Mont-Valerienu.
PARIZ 22. (K. B.) Včeraj so se vršile
pri poroča
pristna bela in črna vina
IZ
nikih, bivajočih izven Pariza
Iz italijanskega kabineta.
matinskih in Isterskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po že-
Književnost in umetnost.
RIM 21. (K. P>.) Kr
nes opoludne so v paviljonu slovesno otvorili 11. slovensko u met niško razstavo, za kar gre zasluga dičnemu hrvatskemu kakor tudi slovenskemu umetniškemu društvu. Slava slovanski umetnosti!
ministra-zakladnika Rubinija ter je finanč-Slovenska umetnost v Zagrebu. Da- nemil ministru Chimirriju poveril začasno zagrebškem umetniškem vodstvo poslov.
Parlament vel. vojvodine Iiesenske za Bure.
DARMSTADT 21. (K. B.) V drugi
odloČil
ralj je sprejel ostavko i lezni«i1 na ^raJe avstro-ogerske monarhije . ..	.	w v sodih od ob litrov naprej. iN a zahtevo po-
iprej. šilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena.
__	. i it* vx	• 11 komori so z 22 glasovi proti 22, —
Slovensko gledališče. Da se je ta kul- . , , .,	,,, ... 1T „ ..
. .	je predsednik — odklonui pretilog Kohler-
turni zavod povspel na tako stopinjo na- r , , .	. .	,
. . .	.	. L/angedorp, da je ustanoviti razsodisce med
predka. da more biti ponosen nanj ves slo-i . ... . . .	,	rr
. .	J	j Angino in južnoafriškima republikama. Za
venski narod, priča nainoveisa premnera, ki i ,,	,	•	. .. , .
' 1	i ,	predlog so glasovali vsi antisemiti in socijalni
je bila uprizorjena v tem umetniškem hramu. , ,	.	. .
'	1 J	.	demokratje, proti istemu pa centrum m ve-
iSa slov. odru se je predsinoci pela veličastna	.. .	, „	., , ,
J 1	1	| ema nacijonalnih liberalcev. Zastopnik vlade
je bil pred razpravo zapustil dvorano.
Ustaja na Kitajskem.
NEW-YORK 21. (K. B.) Brzojavka iz I Pekinga z dne 20. t. m. pravi : Včerajšnja seja poslanikov je bila precej viharna, ker se je skušalo izvedeti, kdo obvešča Kitajce o tajnostih razprav. Liihtingčang vć vedno že
krasna \Vagnerjeva opera »Tannhauser« ter se je dosegel uprav presenetljiv, impo-zanten vspeh. Gledališče je bilo popolno razprodano in občinstvo razdivljeno in navdu-{ šeno. Opera se ponovi nocoj in še pozneje večkrat. Čast našim umetnikom!
Mednarodni 4. 4.
-I- ^
panorama
TRST Borzni trg 14 TRST
Jako zanimivo potovanje v — —
o o MOSKVO 0 0
nekdanjo prestolnico Rusije. — Slavnostno kronanje in velika nesreča na kodinskem polji..
GORIŠKI LJUDSKI POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiSi.
-
Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 47a°/o» ne ki se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 % in na vknjižbe po o1/*0/0. U raduje vsaki dan od 9. do ure dopol, in od 2. do o. tire } topol, raz ven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštno-Hraii. račun štv. 837.315.
oooooooooooooooo
| Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecariiam, in pohištvo za elegantne aobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del. Anton Ureseak. (Gorica, (;«»|»oske uliee štv. 14 Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke
vi_ Novoporočenci pozor!
Zaloga
olja in kolonijalneirit Mai?a.
Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v
ulici ghega št. 11. v crsta
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja. kisa. mila. kave, sladkorja, riža itd.
Bogat izbor mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od f> kg. naprej proti povzeti«.
Za mnogobrojne naročite ^e toplo priporoča uilani
Alojz Tre risan.
Dunajska filjalka
Hranilne vloge na knjižioe 0 4°/0.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt. vinkuJIranje in razvinkuliranje obligacij.
TrouMiia reiistroma nuno
z neomejenim jamstvom.
T GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr. --^fc
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 4°/0 in vloge na Conto - corrent po 3.60°/0- Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojilu na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi - varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.10%.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3G6.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Zivnostensk* banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 2O,OOO.u00 Reservni zaklad nad 7,000.000 K*
Centrala v Pragi. v
Podružaioe v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo

iz lekarne B. Fraper-ja v Prani
je že vec kakor 30 let obče znano domaće zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavijanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
^fL^^N	/^varilo! Vsi deli embalaže nosijo
zraven stoječo, postavno po-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S:
Ioženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja e. in ii ivornep zalaptelja „pri črnem orlu'
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve »uice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciani, E. Leitenburj P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttiua, C. Zanetti, A. Praxmarer.	j
izurjenega in zanesljivega
solicitatorja (pisarniškega vodjo) išče za svojo pisarno
MATEJ PRETNER, advokat v Trstn
Via Cassa di Risparmio št. 7.
Mesečna plača 120—200 K. Vstop vsaj do 1. aprila 1900, eventuelno tudi prej.
Tržaška posojilnica in hranilnica
jegistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po	na menjico po B°/0
na zastave po 51/2°/o»
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.

is <>*•.
nr -Z:
■ - ■ Jfe '■" %

m7m
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem odprl
zalogo vina
v ulici Cecilia štev. S. A
V zalogi imam vipavska, istrska ^Tv ' r: in dalmatinska vina ter oddajem •	v velikih in malili množinah za gostil-
V-':-, .■* ".;.'H1
ničarje in družine. Priporočam se l>la-leira občinstva
o
Anton Vodopivec.
mt'
Ž?:?- h.	* V....
■OTMPB^s''..-'
gohotnosti slavnega občinstva
V* " ' ■ .. -
\
> .......
Ž/\/\/\/N
Poštno hranilnični račun 816.004.
\
xjbbbbbbbbbbbbbw
IMm kreoCalna tekočina zataje
8 zlatih. 19 srebrnih kotanj, 30 p častnih In zahvalnih diplom.
o
oo
ei
S
a
m*
O
■a
o
3
g O
Rabi se že skoro 40 let v dvornih konjiSnieah v ▼«čjLh vojaških in civilnih hlevih za krepeanje pred
k velikimi in po istih, kadar si konj nopro Izpahue, • ♦trpnjenosti kit itd. Ista ustosoplja konje v izredne napore pri dirkah. — Pristna je le se zraven
•feoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima
Fran Ivan Kwizda,
c. kr. avstr. ogerski, kralj, romunski in knetje bolgarski dvorni zalagatelj.
Otro ž n o lekarnar, Korueuburg pri Bunaju.
Svojo zahvalo
izrekava prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva.
Z vsem spoštovanjem
ŽniOeršič 2 Valenčič
II. Bistrica v oktobru 1900.
^ „Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani Spitalske ulice št. 2.
Ulica Poste vecchie 16
vogal idice Caserma
pod novo municipalno palačo.
G. G U L A
Na zahtevo ceniki.
Telefon štev. 1082.
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano
trgovino
z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgrunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrskimi in paštnimi vini.
Rum, Jamajka, Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk,
Toči na drobno (od ljH litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd.
po najnižjih cenah. Na izbero: kitajski in ruski čaj prve vrste.
Ugodna prilika
TRST - nI. Nuova, nasproti lekarne Zanetti - TRST
velik izbor
NAOČNIKOV
s piroskopienimi ml zdravnikov predpisanimi lečami z jeklenim, nikelnastim, zlatim in srebrnim okovom. Velika zaloga gledaliških sukal za rabo na kopnem in na morju. Moderne lorinjete za dame u delane v želv i no kost.
Celic zelo nizke. Sprejemajo se različne poprave te stroke.
TOOOOOOOOOO&OOOGt
Veliki krak !
New.York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati \ so svojo zalogo zgolj proti majhnemu [>la» čilu delavnih moći. Pooblaščen sem ie» vršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakonrv sledeče predmete le proti temu, da
mi povrne gld. 6.60 in sicer : t> komadov najfinejših namiznih nožev a
pristno angleško kliujo; H komadov amerikanskih pat, srebrnih vilic iz enega komada ; kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic ; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 komad amerikanska patent, srebrna zajemalnica za juho:
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mlesko:
6 kom. atig. Viktorja čašic za podklado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; I komad cedilnik za čaj ; 1 kom. najlin sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6 60 .
Vsek teli predmetov je popre d stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj .lobit-po tej minimalni ceni gld. 6"60 Anteni eansko patent srebro je skozi in skoz, bela kovina, ki obdrži l»ojo srebra 2:"» let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, k a tereni u ne bi bilo blago všeč, povrnit brez zadržka znesek in naj uikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno.
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v
A- EIESCHBERG - a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na mm II., RembraMtstr. 19.
pošilja ae v provicijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje.
Čistilni praSek za njo 10 kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno £ ^ ^
znamkojlzdrava kovina.)	^ J'
Izvleček iz pokvalnik pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako za-...	Ljubljana.
Oton B a rt u s c h, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku S pat. srebrno garnituro som jako zadovoljen.
T o m a ž Ko ž a n c, dakan v Mariboru Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete fe jedno^ ^^^^
Dr. Kamilo Bohm, okrožni In tovarniSki «d»vnik.
Razsežno jamstvo
Ludovik Borovnik
tovarna in izOelovalnica prccizijskih pušk Borovlje (FrrluHi) Koroško
priporoča
evoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puSke za Sibre, risanice, lovske kratke pučke in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskusano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri uajsolidnejšem delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje br ez-plačno in franko
rJakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh poeojih.
Posojila na vrednostne papirje prot: nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 41. obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.