t
uit. številka.
3 nć.
Izdanje zet sredo
(t Trstu, t torek »večer dne 28. septembra 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIlVOffT" iibaja po trikrat m teden v ieuth lakajih ob torkih, ć«trtk!h
ia sobotah. Zjutranje izdanje it-haj a ob 6. uri sjutraj, većemu p« ob 7. aH ve*er. — Obojno Isdaaje stane: t.k Jud«niBMea . f. 1.—, Izven Avrtrljt f. 1.50 s« til nmc . . . 3.— . _ 4,50
«* pol let« . . . «.— . • • v__
m y»c leto . . . 13.— . . . 18,— X»r»6»li« j« p|«6«viti iipnj m nrtik« krpx priložen« »rotilM •• sprava M •zlra.
Po«»»tčno žtevilke ae dobivajo t pro-Iftjalnieah tobaka v lratu po S bt6, « mri.
Iisven Trsta po
«1
Oglaal ■• raAnon po tarifa r potita; u ■mIoto i dobeli»i Arkem M plačaj« prottor, ko'lkor oblaga navnđnib Trati« Poslati,t, oHrortnioe ia javne zahvale, do-taaAi otflaai itd. »n računajo po noRodbl
V»i dopi«i uuj ao poiiljaju nr<u«I&UtVL alica Caderma tt. 13. Vaako purto biti franko vuno, ker nefrankovana to ■«
»prejemajo. Rokopiii »e a« vračajo.
Na^ućaicu, laulamaoije ln oglate opr»-joma upravniitvo ulica Molita pit« oolo bit. 8, II. nadut. Naro&nino in o^lam je plačevati loco Trat. Odprle reklr.wa eije ao proato pofttnine.

Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod
v Ljubljani.
Dne 14. septembra 1897.
(Dalje.)
Nadaljevaje svoj govor je govoril g. Povše o narodnem gospodarstva sledeče:
Naše vinorodne pokrajine tadela je huda nezgoda, trtna ud, ki je grozila opustošiti in povsem uničiti naie lepe zelene gorice. Toda, hvala Bogu, po zeleni Štajerski, kjer se je ta nezgoda pokazala najprej, in sosedni Kranjski, pokazal se je nalega ljudstva lep značaj možke vztrajnosti, in ljubezen do priljubljene rodne zemlje dala je pogum, da so se naši viuogradarji lotili zopetne obnovitve vinogradov in je že regeneriranih polno lepih zelenih goric.
Državne vlade dolžnost pa je, da ne po m&-čehasto, ampak s polno roko podpira naše vino-gradarje na obnovitvi vinogradov, na delu resnično požrtvovalnem, trudapolnem in tudi dragem. Saj gre pri tem za to, da si država ohrani na tisoče poštenih rodbin, ki nahajajo v vinarstva svoj zaslužek in obstanek, in dolžna je država, skrbeti za svoje narode.
Svetovne trgovinske razmere pa so nanesle do razmer, da posameznik ne more obstati. Zato so začeli umni gospodarji združevati se, saj velja vedno, da v združbi je moč. Le združeni bodo kmetovalci kos svoji nalogi, bodo zmožni, vzdvže« vati se v veliki konkurenci, ki jim nastaja po velikih podjetjih in kapitalu. Nastale so razmere v svetovni trgovini, da nihče ne povprašuje po majhnem blagu. Le velik podjetnik mora staviti ponudbe in le nanj se ozira veliki kupec.
Kako malo skupi kmetovalec n. pr. za sadje in kako drago ga kupuje konsument/ Razlika med nakupno ceno in prodajalno je pogostoma velikanska in vso diferenco dobiva preknpec. Zakaj ne bi kmetovalci sami dobili te zdatne diference 1 Vse-kako pa je potrebno, da se kmetovalci združijo,
PODLISTEK
11
Lari-Fari.
Spisal: Srakoper.
Micika je čula v veži korake. Ne vedoča, kdo prihaja, je skrila pismo v nedra in se naslonila glavo ob roko, opirajočo se na mizo.
.Pojdi z menoj, Micika*, oglasila se je Her-mina med vrati, „na potok; hočeta se drsati, ko je tako lep popoldan".
„Da, grem !" je odgovorila ona, oblekla se, ogrnila eleganten — za x iške razmere — kep iz črnega palmerstoua in hitela ven, ven, saj srce jej ni dalo miru med štirimi stenami.
,Kaj je?- je vprašala Heroina, bo sti prišli iz trga, tako si bleda!*
Micika jej je izročila list.
,Na, čitaj, kaj sem jaz dobila oziroma moj papa. France Lovec piše.* In Herminajej je pokazala mesto, katero je čitala Micika glasno: „Ivan je zabredel, zmanjkalo mu je denarja, jel je delati dolgove, kar si je zaslužil, je zapil, zašel je med zloglasne osebe. Sedaj je izginil".
Tolaž'li sti se deklici druga drago, Heroina se ni drsala. Zdrava Marija je zvonilo, ko sti se vračali domov.
Ve dve, nedolžni cvetki 1 Kaj ne, da ljubiti obe Ivana in ljubiti se med seboj. Varujti, varujti
ker le tako bodo zamogli tudi v veliki množini nastopati na trg kakor ponudniki in prevzemati dobavo žita, vina na ce?. armado, kakor se to Že večinoma godi v Nemčiji. Le združeni kmetovalci zmožni bodo izkoriščati doslej le velikim podjetjem podeljene olajšave prevoznih tarifov po železnicah, katere popuščajo ceno, kolikor več blaga se izroča transportu. Zjedinjeni imeli bodo skladišča, na te lahko dobivali posojila, da hode vloženo blago čakalo boljših cen. Vseh teh in enakih ?koristi in olajšav, ki tvorijo pogoje vspešne konkurence in primernega dobička, posamezni prodneent ne more doseči, pač pa v združbi.
Zato moramo zahtevati, da se vendar enkrat uzakoni že toliko let obečana organizacija kmetskih zadrug. Vendar pa morajo biti te zadruge tako osnovane, da bodo naši slovenski kmetovalci, ki živijo v mešovitih kronovinah, kakor na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, samostalni, neodvisni od druge narodnosti. Pač žalostno je, da cel6 v čisto gospodarskih stvareh ni mogoče, da bi vsi avstrijski kmetovalci postopali složno, ker tako bi bili močni in vplivni. Toda tega ni pričakovati, saj nam osobito kmetijske družbe v Gradcu,"Celovcu in Istri kažejo dovolj, kako nam hočejo drugi biti gospodarji celo v teh vprašanjih, pa so le pravcati očmi I Vladni načrt za kmetske zadruge kaže nam v to pot, kar imamo zahtevati za se. Če že morajo biti za nemške kmetovalce na Češkem posebne deželne kmetske zadruge, iatotako za italijanske kmetovalce na Tirolskem, zakaj bi zakon državni sam ne zahteval tega tudi za naše slovensko-hrvatske kmetovalce. Ali moramo celo v gospodarskih zadevah videti in čutiti, da smo Slovenci vedno dolžni imeti jerobov. Samostalni hočemo biti, sami hočemo razsojevati o naših gospodarskih potrebah, sami nastopati v svojih zadevah! Dovolj nas je in imamo tudi dovolj nadarjenosti, da si bomo gospodarili sami.
Istotako pa velja tudi za naš obrtni in rokodelski stan. Združiti se mortgo obrtniki po svojih
se roke, katera hoče ohladiti vajini srci do njega, varujti se pa tudi one, ki preži, vsaditi koprivo ljubosumnosti, varujti sel
VI.
Soli meine Nase noch eo hochroth schimmern,
So hat darum gar Niemand sioh z u kUtnmern.
Nemški odgovor.
„Slavni zbor, dragi tovariši! Težko nalogo ste naložili na moja ramena s tem, da ste me izvolili svojim predsednikom. Vem, da nimam niti duševnih, niti telesnih močij, da bi storil kakor pred« sednik to, kar želim, kar more zahtevati od mene vsaki Slovenijan. Tođa — zaupanje vzbuja zaupanje... Tovariši 1 Zahvaljujem se vam na podeljeni mi časti in na zaupanju vašem: to me bode podpiralo v težkem poslu; posebe pa vas prosim, de« lujmo skupno vsi za jednega, jeden za vse, kakor jedna roka!"
.Tako je", oglasil se je ,mož trebuha1 in za njim drugi ploskajoči.
.Tovariši! Slovenija je društvo, katero se more ponašati se .svojim številom med akadem. društvi. Ugled je imela od nekdaj med vsemi na Dunaju živečimi Slovani. Tu vidimo tudi danes drage u»m brate Hrvate, tu vidimo junaške brate Srbe, mile nam prijatelje Čehe, Slovake, Poljake in Ruse: pozdravljamo vas kar najtopleje v svojem krogu. Na slogo vseslovanske ideje v kulturnem
strokah, nakupovati si strojev, motorjev, ki jim bodo omogočali tekmovanje z veliko obrtnijo. Vlada pa naj deli zdatniših in ne tako malenkostnih subvencij, osobito malim obrtnikom za nakup motorjev, strojev, aparatov sploh, za skupni nakup surovin, potrebnih za izdelavo itd.; osobito naj po-vspešuje ustanovitev produktivnih zadrug, katerim se ima nuditi prilika tudi do cenega kredita. Če najde vlada denar za marsikateri pač povsem neplodni izdatek, ki požira kar milijone, se pač najde denar za povspešitev obrti iu ljudskega gospodarstva sploh.	(Pride še.)
Nujni predlog
poil. S p i n č i (5 a d.ra L a g i u j e in tovarišev radi elementarnih nezgod, oziroma dižavne pomoči v bedi.
Dežela istrska težko da je imela kedaj tako slabo letino, kakor je letošnja.
V	spomladi, za čmss, ko je bilo grozdje v cvetju, so močna in dolgotrajna mrzla deževja uničila nad polovico zaroda.
V	poletju je vladala nad dva meseca nenavadna suša, ki je skoro povsem uničila ne le setev in zarod, ampak je hudo poškodovala tudi trte.
Proti koncu poletja in prve dni jeseni bilo je toče in skoro dva tedna trajajočega 'deževja. Toča je skoro povsem uničila grozdje po mnogih davčnih občinah krajne občine Dolinske — kakor tudi v okolici tržaški —; nadalje v krajni občini Motovunski, v mnogih davčnih občinah krajne občine Pazinske in Kastavske. Dolgotrajno deževje je provzročevalo, da je preostalo grozdje pokalo in gnilo skoro po vsej pokrajini.
Na temelju rečenega stavljajo podpisani sledeči nujni predlog:
,0. k. vlada se poživlja, da povodom škod po Istri, oziroma tudi v okolici tržaški, provzročenih po raznih nezgodah, stori potrebne korake v ubla-' ženje skoro splošne bede v Istri, oziroma v okolici tržaški, prov/ročene po omenjeuih nezgodah".
življenju dvigam svojo Čašo in kličem vam krepki: Živeli 1M
„Živeli 1M je zakričal ,mož trebuha' in za njim mnogoštevilen zbor.
„Tovariši 1 Še nekaj rai teži srce. Na tem mestu se nikakor ne morem io ne smem uglobiti v to razmotrivanje; vendar hočem, d k, moram po« jasniti svoje stališče glede na razmere v domovini".
.Dobro, dobro", je klical France Lovec, ki je bil tedaj tudi navzoč, ,vsi kakor jeden za teboj, tovariški predsednik'. Zadnje besede je povdaril s posebnim, nekako čudnim naglasom.
Ivan — on je bil izvoljen predsednikom — se ni dal motiti, ognjeno ga je pogledal ter nadaljeval : „Tiha žalost me prešine, ko se spomnim domovine...*
„Kako idejalnol* je vskliknil tovariš Radko
Voda.
„Pst, psst!" so ga pomirovali nekateri; Ivan Sraka pa je govoril: „Tovariši l Dve Btranki sti v domovini. Slovenija hoče in mora zavzeti stališče nasproti obema! (Tako jp, je zaklical ,mož trebuha'.) Odkrito vam povem, jaz ne morem reči, da pripadam popolnoma k jedni ali drngi stranki. U-poštevati pa morati vendar obe nas, visokošolce: mi stopimo nekdaj na krmilo, mi bodemo..."
Policijski komisar je ustavil in prepovedal govor o tem predmetu.	(Pride še.)
V	formalnem obziru predlagajo podpisani:
.Vnuka zbornica naj izvoli odločiti, da se
takoj rastavlja o te« predlogu po V9eh načinili povspešeuiH, predvidjenih v §. 42 poslovnika".
Na Dunaju dne 24. septembra 1897.
*
Opažamo tu, da je bil tudi ta predlog — kakor nad 50 slič;iili it vse polovice monarhije —
prečit*;« že v i.-ii seji, » kuteri je bil posta.Ijtu. Ni dvomiti, da bode vsprejeta tudi nujnost predloga i Vi predi >g sam, ko pride isti na red. Dani obstrukcijouibtot, Lila bi že sprejeta nujnosi vseli predlog »v u'ivupr?, ali nemški obstrukcijonisti in njih socijalistiški zavezniki hočejo govoriti pri vsa-kem predlogu, tudi gude nujnosti, in le tako se zateza stvar. .Trden poslancev je stavil nujni predlog, katerim se poživlja vlada, naj da na razpolaganje 50 milijonov goldinarjev za poškodovane kraje. Najveći del tega denarja bi se porabil sa škode v jioplavljenih deželah.
V	ostalem je vredno pripomniti, da je tudi vlada v
seji due 25. strpttmbra predložila zbornici na razpravo predlog, s katerim naj bi se pomoglo na jedni strani poškodovanim po poplavah v določenih pokrajinah, na drugi strani pa poškodovanim po družili nezgodah. Nekaj tole torej. Samo, da dobijo tja, kamor je naj veča potreba in da se kaj koristnega stori z denaijem, ki pride tja.
Poslancem Liginju, Spinčiču in tovarišem pa izrekam ) toplo zahvalo v imenu naših okoličanov na tem, da so s- v «i (jem prellogu spomnili tudi naše beiiue okolice, i ako vsaj vidijo okoličani,
da veud.tr niso zapuščeni popolnoma.
_P
DOPISI.
Iz Eichwalda na Češkem. [Izv. dop.] Dovoli t«-, s- urednik, par besedic iz daljne Češke. Povedati Vam moram, da je tukaj na saksonski meji -v e skozi in A- /A permansko. Češki človek nima tu h j noben 4 veljave, marveč se ga psuje na najgrši način: ,du »leuder bohmischer Hund !" itd., tu se pravi po slovenski : „ti zanikarui češki pes!". Češka h seda nima tn ui najmanjše veljave. No, pa saj Vam je znano, kako se je godilo po Češke z*radi j-zikovnih u.iredeb še nedavno temu in se godi še vedno.
Tu na meji saksonski celo najemniki del podijo proč češko delavce, a no samo tu, ampak tudi onstran meje; ondi, ako so le izvedeli, da je delavec Čeh — proč žnjim !
Tu*, sii so i>a pov« Ije inženirja, nekeg« M. »d. Loosa, morali poslati z dela vse češke zidarje in težake; ker je pa tukaj mnogo čeških družin, dasi na lastni zemlji, morale so odpotovati s trebuhom za kruhom.
O vsem takem in jednakem vedenji Germanov proti Čehom iisel bi Vam poročati še veliko, veliko, a ue morem, preveč je, čez glavo preveč 1
Tu v tem kraju vihrajo po največ erman« ske ti-., boj 'lice : rumeno-rudeče-črne ; tu nosi vsaka baba, vsaki fantalin in punica germansko znamenje na sebi. No, p;j. o tem ni vreduo, da bi govoril dalje, presmešno je. Samo to naj Vam še povem, da so imeli minolo nedeljo tukaj novinci plesni venček pod naslovom „Rekruten-Tanz-Kraozcheu*. Ker bivaui v hiši poštene češke družine, smo bili radovedni, kaj bode to, pa smo šli skupno tja. Vstopi/si v dvorano, smo kar obstali začudeni; saj ni bilo videti nič druzega, kakor germanski in samo grioirtUski kinč, pruske trobojnice, pruske trakove itd.
Novinci so imeli pripete šopke cvetlic na prsih, a pod šopki visel je smešno dolg trak v pruskih barvah ; na glavi so pa imeli čepice avstrijskega vojaštva. In dekleta ? No, to so bile vse v belem, a čez pas, Čez prsa in čez rameni so imele napete široke germanske trakove, kakor rečeno: rumeno-rudeče-črne. Tu se je pelo in prepevalo vse navskriž pru&jaške „das deutsche Lied", .die Wacht am Rhein" itd. Toda pomisli človek : ti fantiči pojdejo potem služit avstrijskega cesarja in celo v deške polke pojdejo — kako vojaštvo Budano svojemu cesarju* 1
Bog jim daj pameti
Pa
še nekaj; tukaj ni kraja, da bi ne imeli svojega pevskega in telovadnega društva — toda vse germansko 1 Za danes dovolj, človek bi ue verjel, ako ne živi tukaj. Res, tu imate vzgled, kaj je narodno navdušenje, vi dragi moji sovaščani
Svetoivančaui! Tu so pevska društva nemško-
narodna, z duhom narodnim--a pri Vas, kako
je ? Kaj je ž Vašim pevskim društvom ? Prav nič ne čuj'jm o njem, da bi se veselil z Vami vred v duhu dunačega petja? Zakaj ta mlačnost? Sprejmite moj pozdrav od daljnje meje saksonske t
A. M., tri. okoličan.
V TKSTUf due 23 septembra lai»7.
K položaju. Prihodnja seja zbornice poslancev bode v četrtek. Med tem pa se je vršilo včeraj posvetovanje deželnih in državnih poslancev irških in potem je bil shod zaupnih mož. od sklepov teh dveh važnih shodov bode muogo zavisno bodočo postopanje češke delegacije na Dunaju in vslei tega tudi ves bodoči razvoj poli-tiškega položaja.
A tudi vlada se pripravlja na predstojeće parlamentarno delovauje. V nedeljo sta bila v Budimpešti ministra Bilinski in Welsersheimb, kjer sta biia vsprejeta od cesarja. Finančni minister je gotovo poročal o predlogah, ki jih misli predložiti prihodnji teden zbornici poslancev. Povrnivši se na Dunaj je šel minister Bilinski naravnost k grofu Badeniju.
V prihodnji seji predloži finančui minister tudi proračun za leto 1898. Potem se bodo čitali zakonski načrti o podporah, ki se imajo razdeliti med pokrajine v lajšanje bede
Iz Budimpešta javljajo, da se delegacije snidejo najbrže proti koncu oktobra.
Nismo se motili, ko smo rekli, da je posl. Wolff se svojo krogljo morda napravil ljuknjo — v opoz cijo. Vsaj za svojo osebo je včeraj izjavil isti Wolff
svojim v olike in v Rumburgu, da odslej se bode moral vesti bolj rezervirano nasproti grofa Badeniju in da bode moral poštovati izvestne obzire.
Ako tako govori zelena veja razgrajaštva,
kaj
uaj store suhe veje tlačanstva pod poveljem razgrajačev ?!
O važnosti vseslovenskega shoda. Kako bi rekli ? No, vsaj primerno prav boie, ako rečemo, da je med slovenskim novinstvom .Slov. Svet* vsikdar hodil svoja ;posebna pota. Mej novinarji slovenskimi so bili le redko sejani oni, ki bi soglašali z nazori tega lista; med poslanci pa menda
—	nikdol In vendar obstoji dejstvo, da je ravno jeden voditeljev naših konservativcev prepričevalno besedo propagiral na vseslovenskem shodu idejo,
—	narodno avtonomijo — katero je do nedolgo temu zagovarjal uprav isti iu skoro jedino isti ,SIov. Svet*. To bi kazalo, da ta list včasih vendar vidi nekoliko dalje, nego marsikdo drugi od nas. Pov-darjamo to sosebno zato, ker bi želeli v interesu naše stvari, da bi odslej nekoliko objektivneje sodili o nazorih in programih in da bi vsprejemali drage volje vse, kar je dobrega, ne vprašuj* : od kodi je prišlo ?
„Slov. svet* torej ni bil posebno prijazen dosedanji politiki slovenski. Tem važneji je po takem sodba tega lista o pomembnosti vseslo-venskega shoda in o pojavih na tem shodu. .Slov. svet" hvali — to pomeni nekaj; vedno nezadovoljno glasilo je zadovoljno s^daj, vsaj relativno zadovoljno.
Piše namreč: 1 " 1 A
i w ' ■ i
aPo dolgih, tužnih letih medsebojnih prepirov kranjskih Slovencev so se na tem shodu sešli slovenski rodoljubi brez razlike strankarskega mišljenja iu so s tem zopet zasvedočili potr.bo skupnega postopanja gledć na narodno vprašanje in glede na obrambo proti narodnim nasprotnikom iu vragom.
Naj
oznaCujemo kakorkoli sedanjo državno-zborsko večino ali pa slovansko-krščansko zvezo, v kateri so sedaj Slovenci, pripoznati smo dolžni vsaj tendencijo, vsled katere stremš posamične slovanske stranke k združevanju in skupnemu postopanju. To tendencijo so dejanski dokazali tudi Slovenci in Hrvatje na Ljubljanskem shodu, in so jo priznale tudi tiste slovanske parlamentarne skupine, ki so poslale svoje delegate na ta sbod. Tendencija sama "po sebi izvira iz načela, katero more pozneje poroditi več, nego kažejo dosedanja dejanja.
A tudi konkretna oblika sprejetih resolucij kaže v pogledu na prejšnje postopanje velik napredek, in to po vsebini in po duhu, ki pre-šinja skupne sklepe. V tem, ko smo bili do po-
slednjih let dolžni, zavračati in odločno grajati preveliko, neopravičeno mero oportunizma zlasti slovenskih zastopnikov, so se na vseslovenskem shodu nekako ohrabrili pa^pokazali voljo, da so pripravljeni na vse, torej v slučaja nevspehov na osrednji vladi, narod voditi tudi v opoziciji. S te« obratom dokazujejo tudi zajedno veče spoznanje o občem sistemu avstro»ogerske politike. Neugodno in vtdno hujše položeuje jugoslovanskih pokrajin je konečno privedlo do preverjenja, da je treba delovati na obči preobrat, in da se to ne doseže z oportunizmom. Mera je tako polaa, da je shodi odobraval žuganjo z eventuvalno opozicijo. S tem so poslanci pred Slovenci in v obče pred Slovani vsaj na shodu popravili nekoliko tega, kar so bili zagrešili nekateri rodoljubi in novinarji od začetka sedanje vlade, ko so sodili toliko optimistično o tej vladi in so na Slovenskem celo snovali in tiskali poljske pozdrave. Dejanja in stalno neugodno položenje ao napravila pot bolj pesimističnemu mi« feljenjtf, in tfo je vsekakor začetek k boljšem uft.
In potem dalje:
»Z resolucijo o nacijonalni avtonomiji so slovenski rodoljubi vseh dežel in barev razobesili zastavo, na kateri je opomin tudi drugim slovanskim narodom, namreč ta, da naj se vd poprimejo najprej narodnostnega vprašauja in da začnejo še le potem z vso odločnostjo zahtevati izvršenje zgodovinskih državiiih prav. Vseslovenski shod stj ni postavil v nasprotje z zgodovinskim pravom in v obče ne z nobeno obliko federalizma, kakoršen imajo pred očmi Čehi, Malorusi in Hrvati^ pač pa kaže ua to, da z nacijonalno avtonomijo bi si vsi narodi zagotovili svoj obstanek, zajedno bi po najkrajši poti prišli do zaželenega federalizma, kateremu delajo sedaj Nemci najveće zapreke.
Slovenska resolucija o nacijonalni avtonomiji opominja glasno, da z izvršbo samo jezikovne jednakopravnosti ni še izvršena tudi tiaro!na je-dnakopravnost, katera obseza narodnost in jezik, ne pa samo jezik.
Če so na vseslovenskem shodu posebe sklepali o izvršbi jezikovne jednakopravnosti, n!ma to drugega smisla in pomena, kakor da Slovenci so tak6 pritiskani v pojedinih deželah, da ne morejo čakati dalje, in da bodo oni odslej nepremifino stremili k izvršenju nacijonalne avtonomije za vse narode, da pa med tem časom ne prenehajo zahtevati izvršenja jezikovne jednakopravnosti. Ne jezikovna, ne narodna jednak ipravnnst se ne da pravilno izvršiti brez nacijonalni h kulturnih zastopov, a vsaj nekaj se more stvoriti tudi brez nje po sedanjih potih, in to naznanjajo Slovenci v posebni resoluciji, katero je na shoda utemeljeval drž. posl. dr. FeijančiC."
Povdarkon, da je „Slovanski svet" prvi na Slovenskem jel govoriti o narodni avtononomiji, pristavlja še:
„V poslednjih 6 ali 7 letih ga je pri tem najbolj in prav pošteno podpirala Tržaška „Edinost4*, katera je priobčevala Članke iz „91. Sveta*, pri tem pa vedno navajala ta list, in je tudi sama pisala članke o narodni avtonomiji. V »Slov. Narodu" je urednik ,Slov. Sveta* priobčeval članke o narodni avtonomiji leta 1886 in 1887.
Danes imajo ti listi zadoščenje, da so slovenski voditelji z vsemi politiakimi razlikami jedini ? stremljenju o narodni avtonomiji, in da je o njej govoril na samem vseslovenskem "hodu zastopnik, ki je izbran ne od narodne, temveč od katolisko-narodne stranke. To je najvažnejši napredek med strankami slovenskega naroda samimi".
Dvoboj grofa Badeuija in konservativci. Nemška katoliška ljudska stranka je storila minole sobote nastopni sklep: Povodom senzačnega dvoboja, ki se je vršil danes, izreka katoliška ljudska stranka najglobočje obžalovanje na kršenju božjega in človeškega zakona". Nadalje javljajo, da nijeden konaervativec ni izrekel Badeniju sožalje. Pač pa so javili listi včeraj, da je papež izrekel sožalje Badeniju, toda obsodivši zajedno dvoboj sam.
Badeni-Wolff. Pišejo nam: Najvišji dostojanstvenik te polovice monarhije avstro-ogerske, ministerski predsednik, grof Kazimir Badeni, dvoboje val se je na pištole z drž. poslancem WolffoM, pristašem nemško • nacijonalne stranke, oziroma schonererjanskega regimenta.
Torej dvoboj!
V tedanjem času je dvoboj izdatno različen od dvoboja srednjega veka po njega tendenci in pojmu, z vtisnjenim mu geslom: zadoščenje! Dandanes je zadobil dvoboj jako čuđen značaj in bliža se, ali je že komedija! Vendar napravlja vsak dvoboj vsikdar večo ali manjo senzacijo.
Trije so razlogi, ki stvarjajo posebno zanimanje v dvobojskih aferah: vzrok dvoboju, vršitev istega in faktične in pravne posledice.
In kej nam pravijo to točke o dvoboju, ki se je vršil med ministerskim predsednikom in nem-ško-nacijuiiaicer* ?
Obstiukcija, zasnovana sicer začetkom morda res po jednostransko razumljivi razburjenosti, dosegla je take meje, in strast, ki je rasla tem bolj, čim več se je gojila, navzela je duhove tako, da so postali nekaterniki slepi in gluhi. Besede, vržene v obraz jednemu ali drugemu poslancn, morale so biti izbrane že posebno zlobnostjo in imeti ao morale pcsebuo težo razžaljenja, da so prodrle kožo, ki je postala trda vsled vsakdanjega psovanja. In, hvala komur hvala: nemškonacijonalci in njih pajdaši, ki so se uilali imenitnemu komaudu, postali so že nepreseženi v tej stroki.
Odpiio se je novo itasedauje zbornice in ž njo so prišla ua dan nova Izdanja obstrukcijonizma, ponatisuena iii ponarejena. Smemo reči: samo na sebi neprecenljivo obstrukcijonistiško sredstvo bila je interpelacija posl. Grogoriga o pandurjih, ki so bili baje v hiši v iivrejah zborniških slug. In to priliko porabil jy slavni iieiidbruder Wolff, da je z lastno mu surovostjo iu brezobzirnostjo žalil grofa Bade-nija onim pit bejskim izrazom.
In zgodilo so je, kar se je zgodilo.
S prestreljeno roko stisnil je partnerju desnico... hn, običaj I
Dobil je sedaj zadoščenje f Kajpada I Na kupe vizitnic, sožaljnih pisem iu iztekanj simpatij priha-jalo mu je v hišo, a slavni kričač Wolff je stopil sijajem slave nad glavo med svoje pajdaše in kronika zaslepijencev — ta plod delovanja Wolffo-vega in sodrugov — dopolnila se je jr.uaškim Činom, ki jim bode služil v reklamo, češ: vidiš, narod nemški, do kakega samozatajevanja in do kake požrtvovalnosti se bojujejo tvoji poslanci za te. Poznejši heilo-.svečeniki" se bodo spominjali na tega njih pstrona in hvalili ga kakor uzor navdušenosti in vztrajne narodne delavnosti. Da le ne bi pristavil „cprkovuik" : iu — surovosti 1!
Toda bodi si temu tako ali drugače; bode-li ta dogodek dobr« '«.!i elabo uplival na obstrukcijo-nizem, razjasni li ta dogodek jednemu ali drugemu politi« 'iio obzorje: izvršil se je čin, o kojem govori več ali manj vse.
Ali konstatovati treba, da so se po dvoboju kršili avstrijski zakoni, ako tadi ne bode treba Badeniju iu Woifu, da bi trpela na posledicah svojega čina.	Jokl.
Turške pogodbe. Sultan je izjavil o priliki zadnjega vsprejemanja poslanikov, da je nemogoče pozvati tutške čete s Krete, ker bi bili potem tamošnji mohamedanci brez varstva. Suitauu je torej samo za varstvo mohamedancev, a za varnost krislijanov, ki pod .varstvom« tursmh čet niso kar nič varni, mu seveda ni nič.
Različne vesti.
Konfiskacija. Današnje zjutranje izdanje našega lisi« ju uplenilo državno pravdništvo radi notice: „Slavnemu generalnemu ravnateljstvu c. k. državnih železnic do znanja*. — Na kratko povedano: nam je naravnost nedouana ta konfiskacija.
Dopolnilna volitev v deželni zbor. Za dopolnilno volitev jednega poslanca v deželni zbor po-knežene grofije Gorica in Gradiška za skupino mest, trgov, obrtnih krajev Červinjan-Tržič-Gradež se je določil dan 22. oktobra 1897. Volilni kraj je Červinjan.
Popravek. V notico .Dvoboj grofa B a-denija* v današnjem zjutranjem izdanju seje urinila prav neljuba pomota. Na drugi strani, druga kolona, četrti odstavek, druga in tretja vrsta je čitati: „obsojamo to srednjoveško institucijo, kpr io ne zabranjujeta tako vera in zakon..." Jasno je, da se je ta .ne* le utihotapil ne vemo kako, in da se mora glasiti: „ker jo zabranjujeta....'
Imenovanja v finančni službi. Predsedništvo finančnega ravnateljstva je imenovalo in sicer; računskega oficicijala Ivana Kurnerja, Alojza Sar-doui-ja. Ivana Peranoviča, Antona Cerkvenika, Petra Bpadaro računskimi pregledovale!; višega evidenčnega geometra Osvalda Barzana, davkar* skega kontrolorja Jakoba Puntarja, nadalje računske azistente Ivana Comelli-ja, Antona Flego, Ivana Langei-ja, Antona Vodopivc* in Frana Smerkiniča računskimi oficijali; računske praktikante Karla Krajičeka, Oskarja Schiemer-ja. Ivana Nodusa, Virgila B*jca, Ahila vit. Grassi in Arturja Robba računskimi asistenti.
Imenovanja. Njegova eksctdenca namestnik je imenoval namestniškega kancelista Karla Marin-skega pl. Derau, namestništvenim oficijalora in žandarmerijskega postajevodjo titularnega straž-meštra Rudolfa Kregau namestništveniin kancelistom, — le-ta pride menda za tajnika na glavarstvo v Koper — potem redarja II. razreda Adolfa Hermana, policijskim kancelistom.
Fanatizem v šoli. Skoro neverjeten se n^m z'li dogodek, o katerem nam poročajo iz Barko-velj; ali piše nam poznan mož, o katerem si ne moremo misliti, da bi lagal:
,Čujte, kaj se je zgodilo te dni. Neka mati je čedila otroka — deklico, da jo pošlje v šolo. Počesala jo je lepo tu utakuila jej v lase trak v slovenskih barvah, katerega je imela slučajno pri rokah. A komaj je došlo dekletce v šolo, prihrumela je k njemu učiteljica — rodom Slovenka iztrgala mu trak iz las rekši: da takih trakov se ne ame nositi; če hoče, naj si deno — italijanskega !
Tako sd je zgodilo z nedolžnim otročičem vpričo vseh družili otrok, zgodilo se na slovenski zei?lji, od učitelj,ce — Slovenke. Ne, sladka gospodični*, nismo Še v Kalabriji ne I In naj se jeze, kakor hočejo kleti naši uasprotniki: ozirom na ljuli boj, ki nas* je napovedan, smo primorani navduševati našo mladino za to, k^r ljubimo mi. In taki izbruhi jeze nas vspodbujajo še bolj,
O stvari smo pisali nadučitelju iu pisec teh vrstic je bil pozvan k temu gospodu. Dobite že poročilo, kaj in kako sem opravil.*
Stanje grofa Badenija je povoljno. Izrazi sočutja mu prihajajo iz vseh krogov, tako so mu brzojavno izrekli sočutje nadvojvodinja-udova Štefanija ter nadvojvode Ludovik Viktor iu Josip Ferdinand. Včeraj je došel k njemu kralj Rumun-ski in je ostal pri njem tri četrt ure. Zdravuiki se nadejajo, da giuf B.tdoui bode m^A ostaviti bvojd stanovanje že v par dneh. Seveda le v kočiji.
Za bazar ženske podružnice, ki bode v nedeljo dne 3. oktobra v društvenih prostorih pri Sv. Ivanu, so darovali nadalje: G.čna I. Trobec kraiuo punčiko, g. Skrinjar ducat si. svinčnikov, g. Vatovec (poslanec) cvetlic za celo utico (že drugič), č. g. Julij Varto, duhoven, 13 molekov, 6 iBolitvenikov in 66 raznih knjig in knjižic, g.a V, Furlani roj. Živic krasno pripravo za pivo, gosp. Žitko 2 buteljki malinovca, gospa Marija Dolenc 4 krone.	(Pride še.)
Razglas. »Kmetijska in vrtnarska družba" vabi s tem vse one člene, kateri imaio lepe nasade ameriških trt in ki želijo premije, da se o-glase čim prej.
Zajedno prijavlja omenjena družba svojim členom, da je odbor sklenil za uradno poslovanje družbe sledeči čas:
Za priglase, vprašanja in poizvedbe je dolo-čeu čas med tednom iu sicer vsaki dan popoludne pri tajniku družbe, g. Ivanu Fajdiga, v uredništvu .Edinosti" via Caserma št. 13 ; za prošnje in druga opravila daljšega obsega, za uplačevanje udnine itd. pa ob nedeljah popoludne od 9—11 ure, ter ob ponedeljkih in četrtkih dopoludne od 9—10 ure v prostorih .Tržaške posojilnice in hranilnice*, ulica Molin piccolo št 1. v prvem nadstr. .Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico."
V Trstu, dne 27. sept. 1897. Ivan Goriup, 1. r.	Ivan Fajdiga, 1. r.
predsednik	tajnik.
Ubojstvo v Bojana. O groznem čin-i, ki se je dogodil minole nedelje zvečer v Rojanu, treba povdariti v interesu domačih gostilničarje*, da se ni dogodil v nobeni domači krčmi, ampak v krčmi, ki je znana in proslula pod imenom ,$chwaržen Hnnd*, katere lastnik j« italijanski podanik. Pov-
dariti treba to dejstvo, ker je „Piccolo* prikriva toli skrbno. Pridodati treba tudi, da niso igrali na kroglje, ampak kegljali so. Sploh bi bilo želeti, da bi slavna oblast nekoliko pozorneje gledala na to gostilno, kajti ni j« nedelje in praznika, da ne bi 'tam hrupni in gi^ni prizor*. r * In taki gostilni je obrtna oblast dala dekret „trattorie*, dočim ga je odrekla nekemu domačemu krčmarju, pod pretvezo, da je v Rojann itak že preveč „tratorij" ! Poprej jih je bilo preveč, potem pa, ko je zaproiil italijanski podanik, jih ni bilo preveč, da-si je bila potem — jedna več! 1
Tako se reže v Trstu kruh domačinom Slovencem. Potem pa še govori ,Piccolo« o neki dobrohotnosti Italijanov do Slovencev, vsl^d katere Italijani baje z lastnimi žrtvami pomagajo Slovencem do pravic! .Piccolo« naj le pripovedujo gospodom na Dunaju, kar hoče, mi pa vemo le predobro, pri čem smo.
izpred sodišča. Josip Dodič pok. Luke iz Gradišča pri Podgradu je dobil 4 mesece radi težkega telesnega poškodovanja. Obtoženca je branil odvetnik dr. O. R y b a f. — Lovrenc Triglav iz Komna je bil obtožen težkega telesnega poškodovanja, ker je vrgel ob tla svojega — lastuega očeta. Sodišče pa ga je obsodilo le radi lahke te-I lesne poškodbe. Dobil je 14 dni zapora. Ni je I žalostneje slike, nego tako »ovražtvo med očetom in sinom.
Družbi sv. Cirila in Mstoda v Ljubljani so
darovali nadalje: Ormoška genska podružnica 11 gld. 30 kr. in sicer 4 gld. letnine in 7 gld. 30 kr., katere ja nabrala g. Roza Miki na gostiji pri S. Ivaukovcu — Žužemberška podružnica po č. g. H. Povšetu 8 gld. 10 kr. — Po č. g. A. Morštu ž. uprav, v Loškem Potoku, 20 gld. nabrane dne 5. sept. na banketu v gostilni g. J. Gregoriča o priliki ljudskega shoda. — G. F. Kimovec v Komendi 2 gld. 50 kr., katere je ^nabrala o slovesu najmlajšege krokarja g. Ana pri g. Mejačn v Komendi. — Po g. A. Ogorelcu, nadučitelju pri Sv. Barbari v Halozah, zuesek 2 gld. 11 kr., nabran v veseli družbi. — Po g. Jos. Korošcu, nadučitelju in blagajniku podružnice sv. Cirila in Metoda za Kropo, Kamno Gorico in Dobravo v Kropi, 140 gld. 20 kr, s pripomnjo: Kropi pravijo • šaljivo „mala Ljubljana". Imamo pa vendar „tav ! Žente" — seveda želeane, in vsled tega položimo | domu na altar 100 gld. pokroviteljnine (že tretjič), i 10 gld. ustanovni ne (že desetič), tJO gld. letnine j in 0*20 gld. podpornine. Bog Vam daj iz bogatih ' krajev primeroma toliko podpore, kakor iz vrvne Krope in Kamne Gorice, in zginil boie družbin primanjkljaj 1* — „Bog Vas usliši !■ pristavtfa tej Želji podpisano
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Angleška brezobzirnost. Z Reke se poroča, da je v istem trenotku, ko je ob nesreči v Inki vse hi elo na pomoč utopljencem, angleški parnik, ki je provzročil nesrečo, hitel z isto hitrostjo dalje svojo pot, kakor je odplul iz luk« iu ho niti zmenil ni za rešitev ponesrečenih. Angleški parnik je prebil „Iko" takorekoč v sredi in rinil v pravem pomenu besede skozi njo. Poveljnik pIke* je baje nedolžen in je pripisati vso nesrečo brezobzirnosti angleškega poveljnika Bacona. Po nebrii-nosti tega v hipu tako grozne nesreče je tudi povsem verjetno, da je Anglež pravi krivec. No, znaua surovost Angležev se je pokazala prav značilno tudi o tej prilik«.
Sultanovo bogatstvo. Neki odlični dopisnik pariškega „Revues de Revues*, kateri izvrstno pozna turške razmere, piše v ta list razuo t ■ra-ljite članke o vztočnih razmerah. Ta dopisnik pravi v jednem članku, da je neverjetno, kake krivice se zamorajo dogajati v našem veku in da je moral Človek živeti na Vztoku, da spozna človeško zver prav do bistva.
V jednem svojih člankov pak se bavi z privatnim imetjem Sultanovim na Vztoku. Sultan ima v Anatoliji najlepša posestva, doline ob reki Kizil-Irmaka, oaze Mezopotamije, loge datuljev na obali Tigra. Pred nekoliko leti še vse to ni pripadala Sultanu. Toda tamošnji posestniki so mu morali prodati ta zemljišča pod vsakojakimi grožnjami. In posestva, ki so bita vredna milijon, morali so lastniki dati za nekaj stotin, a kar se ni dalo dobiti po skupilu, bilo je jednostavno konfiscirano. Na tak način si ve turški padišah pridobivati pri
▼atno inetje. Potem ni čada, nko dela Turčija razne poraislike, kadar sklepa Mirovne pogodbe, pod katerimi j »i je odstopiti od ozemlja, pridobljenega a krvjo raztrganih turških ciganov, ki pa prija slučajno Sultanu.
Kazenska razprava radi volilnih izgredov
na Kontovalju.
(Zvršetek.)
Svedok Josip Regent je izpovedal, da je videl 19. marca zvečer, ko je vrgel Fran Ukonar kamen v velikosti oreha v okno prvegaiiadstropja hiše kapovile, razbivsi isto okno. Isti Ulai Ukmar da je vrgel kamen v spalnico Andreja Danev. Videl je tudi, da je hotela vreči Ivanka Bukovec kamen proti hiši Simona Štoka (Sklanca), ali on da jo ie zadržal, davši ji klofuto in zagrabivši jo za roko.
Svedok Andrej Stare, ki je izjavil v preiskavi, da je videl Frana Ukmar vreči kamen proti hiši Simona Štoka, je to izjavo popravil na razpravi v smislu, da ga je videl samo pobrati kamen.
Svedok Simon Štoka izpovedal je kakor svedok Matija Štoka.
Na to so se prečitali zapisniki, sprejeti s pričami, ki niso bile pozvane na razpravo.
Iz zapisnika Urše Štoka bi izhajalo, da je Ivanka Bukovec bila ▼ množici ter nosila kajenje v predpasniku. — Štoka Marija trdi ▼ zapisniku isto kakor svedok Jernej Štoka. — Ana B e z i n trdi glasom zapisnika, da je bila na večer 18. marca mej množico, ki je demonstrovala ter metala kamne proti hiši kapovile. tudi Ivanka Bnkovec, katera je hotela vreči kamen proti hiši nekega Čuka, kar je opustila na nje (svedokinje) poziv. Kamen, katerega je držala Bukovec v roki, da je bil jako velik.
Svedok Ivan Rebula in Jakob Sre-botnjak bila sta glasom zapisnika v družbi z Bratulid-em, kateri je nosil bakljo pred množico, a nista ga videla metati kamenje.
S tem je bilo zvršeno dokazno postopanje ter je dal predsednik besedo g. državn* mu pravd-niku, da utemelji obtožbo.
Gosp. državni pravdnik se je skliceval na izpovedbe prič, ki da so potrdile v obče trditve obtežbe z malimi razlikami. Gledć obtoženca Ukmar da se kvalificira fakt proti h<ši Andreja Dane v le kakor prestopek. Kar se tiče trditve sveiloka Jerneja Štoka. da je bila izključena vsaka nevarnost za življenje, ko je metal Kran Ukmar kamenje v njegovo gostilno, ker so gostje sedeli v kotu «a oknom, naglašal je g. državni pravdnik, da to nikakor ni odločilno, ker po § 85, b zadostuje že, da bi m o g 1 a nastati kaka nevarnost za življenje.
Oledć obtoženca Br&tulid-a, da je na razpravi res dokazano, da je vrgel kaven le v zid, s čemer ni bila storjena nobena škoda in ni bila zvezana nobena nevarnost za življenje, ali pomisliti je treba, da je bil Bratulid načelnik množice, kar sledi iz tega, da je nosil bakljo ter da se mora smatrati, da je bila vsa demonstracija vprizorjena dogovorno, vsled česar mora on odgovarjati ne le za svoj čin, nego tudi za čine .-oobtožencev.
Gledč obtoženk Ivanke Bukovec in Josipe Gnstir da je nedvomno dokazana krivda.
Branitelj dr. Gustav Gregorin naglašal je najprej, da se svedokom, ki so izpovedali proti obtožencem, ne more verovati v vsakem obziru, ker so i-ti njih politični nasprotniki, ki pri najbolji volji ue morejo izpovedati brez vsake ani-ciozuosti. Na vsaki način pa je čudno, da so svedoki, in posebno svtdukinji Ivanka in Marija Puntar, spoznali v veliki množici le obtoženki Ivanko Bukovec in Josipo Gustin. Posebno je na-glašati, da iti glavni priči svedokinji Ivanka Puntar i.i Marija Puntar zdatno popravili na razpravi HVoja izpovtdanja, storjeua v preiskavi In na izpovedbah teh dveh svedokinj sloni obtožba proti >btoženkama.
Kar se tiče obtoženca Bratulida, je absurdno, ako bi se ga obsodilo radi činov, katere so storili drugi, ter pač ne zadostuje okolnost, da je nosil bakljo pre\ muožico, da bi se snelo smatrati, da je on dob'o vedel, kaj počne in kaj počenja množica ter dri je on na kakoršensibodi način sode- | loval pri tem. Sankcija § 86, b kaz. zak. je že 1
sama na sebi jako težka in ne sme se je poostriti a tem, da se ailoma interpretira dogovor, [ako ta ni strogo dokazan. Nadeja se radi tega, da slavno sodišče popolnoma oprosti obtoženca Bratulid«. Od dejanj Frana Ukmar se ne da nobeno kvalificirati kakor zločin, ker ni bilo nikjer nevarnosti za življenje ljudij, kar so izključile, vse priče. Sploh pa je naglašati, da so izgredi na Kontove-lju komaj presegali mejo navalue demonstracije ter se je čuditi, da se je ravno na Kontovelju kakor tudi na Prošeku množica toliko bntdala^ako se pomisli, da spadata Prosek in Kontovelj pod VI. okraj, kjer biva gosp. Ivan Nabergoj. Ravno v tem okraju, kjer je Nabergoj domačin, bila je najbolj opravičeoa razburjenost radi propada Na-bergoja, oziroma radi konstatiranib volilnih krivic od strani nasprotne stranke. Gledć na vse to treba je soditi ta slnčaj kolikor mogoče milostno, česar se on (branitelj) nadeja.
Po daljšem posvetovanju razglasila se je razsodba, s katero so bili obsojeni Ivanka Bukovec na 4 mesece težke ječe, poostrene z enim postom na mesec, Josipa Gnstin na 3 mesece težke ječe, poostrene z enim postom na mesec in Avgust, Bratulid na 4 mesece težke ječe, poostrene z enim postom na mesec, vsi trije radi zločina po § 85, b kaz. zak., dočim je bil Fran Ukmar oproščen radi zločina po § 85, b kaz. zak. ter obsojen le radi prestopka po § 468 kaz. zak. na tri tedne zapora; gledć Bratulida naglašajo razlogi, da ako-ravno ni dokazano, da bi bil razbijal šipe, se ga mora vendar smatrati načelnikom, ker je nosil bakljo, in radi tega odgovornim za čine sodrugev.
Prvi trije obtoženci priglasili so obtožbo ničnosti, dočim se je Fran Ukmar zadovoljil z nalo ženo mn kaznijo.
UrlLvni dolg v papirja „ v »rebra
A-itHjikft re-itu t zlatu „ „ * kronah il ^itno fiknije . . .
▼čemi
ioa.o5 102 05 124.95 101.85 855 —
L tidcn 10 Lat........11970
Nipoieoc........9.52'/,
SO mark	11.74V,
if O Hali 'f-	. . . 45.12'/,
dane« 102.05 102.05 124.10 101.85 357.90 119.75 9.52'/ 11.74 45.15
Sfinto« jfno.l averaar« z* sopt. 42.75
Kata januar 451.75
Hambcrg. 8*ntdi »?;?ra*fl MpNMnUr 35.25 «a december 35.75 rrarc 3S.25. za maj 38 75. mirno.
Nt^Jnovejie vesti.
Duna) 38. Rumunska kraljeva dvojica je odpotovala danes dopuludne v Budimpešto.
Madrid 28. Prijavljano »retovanje se je izvršilo vsled naznanjenega anarhističnega komplota. N i neko nadalje naznanilo zaplenila je policija v cesti Bravo Murillo nek sumljivi stroj in zaprla še nekov individinm, ki je bil na sumu, da je anarhist.
Atene 28. („Ag^ice Hi vas"—poročilo.) Grško vlado ho povabili zastopniki velevlasti, da odpošlje delegirance na komisijo za strategično določitev »eje. Zajedno da se domeni a velevlastmi glede izpolnitve člena II. mirovne pogodbe.
Dostavek glede splošne amnestije, kateri je bil sprejet v preliminarno pogodbo, se je vsled neke specijelne določbe uničil, ker je Sultan odklenil potrditev tega dostavka.
yj v« •tat27 •eptembra
Tv^ovlnak« bnojavk« In v<s«al.
i^Uiap«^, PWnon zajoiou 11.92 11 94 PŠenioa spomlad 18P8 11.69 >lo 11.71 Oves za jesen 6.83 5.85. — t;« k* jesen 8.45 8.50, Konusa za oktober 1897. 4 55' 4 60 PAonid.i nova od 78 kil. f. 12 45—12.05 od 79 ktlo 12 55 12 60 c-d 80 kil f. 12.65—12 70 , »d 81, kil. f. 12-70 1275 .-.<1 HH Ml. ;or 12.90 12.95. I^raeo 7*10 10.— {tona 6-30- 6*60
Pienioa: Slabo ponudbe, mlini reservirani, trg mlačen. Prodaja 8000- mt. st., zaradi primankljaja povpraševanje Se z odpustom od 5 —10 nvč., težka prodaja. Vreme : lepo.
r.sga. .Wafii»»"tMi« t .'V.or tor 12.37 do —■—. Za notranji trgovini: Centrifugal f. 36.— Conoasse f. 87, Cetvoml f. 87'/,, v glavah f. ——
W Za slabotne
bolohave v*led pomanjkanja krvi na živcih, bled* in si«, slabotne otroke; isvrstnega okusa in preUkušnnega učinka ja
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 50 kr.
Proda se takoj
$0 praznili, skoro novih vinskih sodov
in bi se za iste eventuvalno vzelo tudi vino. Pogoje je izvedeti pri lastniku Alojziju Olifčiču, Stari trg, Notranjsko. Objed-nem priporoča svoja pristna vina in pivo v zabojih in sodčkih.
SSSPf®;

L
Špiritu« sinapis compositus
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nft.
ter bo dobiva jedino 1<; v lekarni Praxmaper Ai due Mori.)
TRST Piazza grande — TRST.
Paziti nn ponarejanje.

Saunig «Jfc Dekleva
V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika zaloga.
šivalnih slrojev
in dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranje.
Pravi trpotcev sok jejo dino oni, k at eri se pripravlja v lekarni kZrinj-skomu, H. Brodjovin, Za g rob, Zrinjski t r g š t e v. 20
T rpotčev eok no presežno deluje pri VBoh prehlanjenjih bo p ni h organov, tor je najbolje srodstvo za prBni katar, kašelj, prsobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani k»ielj no r tom zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek zajelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Iz mod mnogih tahral opominjam tukaj samo ono:
„Velo ce nje ni gospod lokarnik!
P osi j it o mi So tri steklenico Vašega izvrstno delujočega trpotčevega bo k a; potrobujem jih za mojo po-znanca. J u z boiu od dveh b f r k ' o r. 1 od nennosn ga kašlja popolnoma ozdravel. Hvala V am. Priporočil hodom ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem— Rudolf A u si m. Na Dunaj u, tfO maroa 1897."
Pazi naj se tore j, daje na vb it ki it e-k 1 o niči v as t vena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskoga, kajti samo je oni pravi trpotčov sok, kateri to varstveno inamko nosi. — Cona stekloiiici s točnim opisom j e 76 nč. — Razpošilja bp vsaki dan poštom na vb a m e b ta in sicer proti predplačilu (priračunavši 20 ne. za z a m o t e k) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih p r e« ■ kušanih zdravil razpošiljajo se na zahtovo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Z r i nj b ke ga tr g š to v. 20.
bOOOdOOOOOOOOOOOOOOOOo OOOOOOOOOOOOOOOCOCOOOOO^
(lljalka o©«, kralj, univerzitetno tiskarne „NtyriaM
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO - KNJIGE
zistem „Patent Workmann Chicago" Raztrirnl zavod — Knjl^oveautvo.
priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov« rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, pBpirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, Jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, lottmalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih, časo-zapadlih In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem r&ztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje skledic iz
oinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trat, Via čLelle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Via delle Accjue 5 Trst

Lastnik kensorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarun Dolenc v Trstu.